In jaz upam na Boga (Posl. Tone Brezovnik.) Ko so, nij davno tega, skSraj do tal pogorele vse M8e v Dolčnjeycih, izgubila sta tudi uboga tesarja Stepan in Marko nizven lesenih k6č vse STOje imetje. Ker si brez tuje pouioči nijsta mogla noyih hiS narediti, prijela sta tt beraiko palico in ata fila (lobiih Ijudi pomoči prosit. Stepaa in Marko sta Bi bila už6 od uekdaj velika prijatelja, vedno sta skupaj hraste tesala, in tako sta tudi adaj, ko ju je tolika uesreča zadela, skupaj potovala, da si izprosita kakov dar pri dobrih in usiailjenih ljudeh. Da-si sta bila zel6 nasprotnih misli, vendar sta hodila skupaj uiiruo iu spravedljivo. Stopan je bil zol6 po-božett, prijazen in pouižea flovek, a ves drugačen je bil Marko; ta je bil bolj posvetnega duJii, bil je godrnjaif, togotljiv in zabavljiv Clovet A ker mu jiij 130 dobri Stepan nikoli besede presekal, nego pnstil ga je, da je delal in ravnal po svojej glavi, zatorej se tudt nijsta nikoli prepirala, pa naj bi bil Marko Se tako godrnjal in zabavljaL Nij hida tedaj, da sta Stepan in Marko, 5* ttitii zel6 nasprotna v svojem mišljenji, vendar mirno skupaj popotovala. Takoid6č, prideta do lepe graščine, katerepose3tnikjebilzel6bogat. Neponn--Ijujeta se dolgo, marreč skleneta t graSKno stopiti in gospodarjn razodeti svoje ža-lostno stanje. StojtSS pred železno obgrado velikega vrta, občudnjeta njfgOTO krasoto. nAli mi verjaineš, Stepan, da bova tukaj bogato obdarovana," reče Marko svojemu tovarišn. nPovem ti v resnici. da se na aikogar toliko ne zanašam, kakor nabogategadoiuačina,kižiti v tejgrašfini!" — nnIn jaz upam na Bogž!aa odgovcri Štepan ter na tihoma mcli, da bi mu Bog pomagal r velikej stiski, ki ga je tako nenadoma zadela. nTo je gotovo bogat in mogoften plemenitaS; le poglej koliko liogastva in Iepote sa ridi nH na njegovem vrtu." Eaiialjuje Marko, rtemu gotovo ni*?esar ne manjka. Sama beseda iz njegovih ust nama lehko sozida najini k5Li. Še enkrat ti re6em, Stepan, da jaz vse svoje za-upanje stavim na gospodarja te bogate graSčine." — nnIn jaz zaupaui na dobrega Bogi v nebesih, ki oblači Mje na polji in ini ptice pod nebom. On zna moje ubožtvo in mi pošlje gotovo pomofi, da ue poginem v poraanjkanji in trpljenji!"" Tak6 je govoril tesar Stepan, dobro ved6i:, da Dani ljubi Bog pomaga samo takrat, ako tudi mi ne držimo rok križema, tfimuC ako pridno ddamo in si božji blagoslov zaslnžiino s pridnostjo in pravo, Sisto ljubeznijo <)o Boga\ Marko se je aa tihem posmehoTal tem priprostun besedam svojega toviriža. Ko sta se siromaka tako pogovarjala prad grajskim vrtoni, nijsta vedela. da graSCak sedi v lepem hladniku svojega vrta tikoma za železno obgrido, tor je vse sliSal, kar sta govorila. Graščak je bil sicer jako dober. toda prevzeten mož. Všeč- mn je bilo, da ima jeden teh siromakov toliko zaupanja do njt'ga in njegovega premoženja. Zatorej sklene Marku pokazati, da ajegovo upanje nij zaman. — Ko prideta siromaka v gražeino in potožita vsak svojo nesreiMi. aprejme ju gospod prav prijazno ter podari vsaeeoiu po srebra novčii^. Polhj reiSe kuharici, da jima postreže z jedjo in pijaCo. V tem, ko se Stepan in Marko z dobrimi jedili krepžata v družinskej sobi, pokliče gogpod kuharieo na stran in ji ukaže, da naj speCe dve jednako veliki gibanici ter naj v jedno zapeCe tudi deset zlatnfkov (cekiuov), katere ji gospod v roko potisne. Kuharica stori, kakor ji je bilo režeuo. Stepan io Marko sta prav po gosposki obedovala ter se žudiia tolikej pri-jaznosti dobrega graščaka. ,,Ali nij to dober in prijazen gospod?" reCe Mtuko svojemu tov^rišn, j,zdaj pa še reci. da nij opravičil svojega zaupanja. ki sem ga imel do njegaV Kaj stojf, da ta srebru novčič, ki ga je uama podaril, nij Se zadnji; dobila bova gotoTo že ?eCje darilo, s kateriai si lebko postaviva najini koči." Ko je Jlarko tako govoril in se posmehoval pobožnerau Stepanu, stopi grašeak T sobo. Za njim prid« kuharica in prinese oineiijem dve gibauici. sTak6, ljuba iuoja," rečp, jima gospod, ,,storil sem za vaju, ko-likor sem mogel, a zdaj idita zopet ? božjeui inienu. Tukaj vze-mita na pot še vsakjedno gibauieoinposebnoti, Marko, ki si toliko zaupanja imel do mene, skrbno jo varuj!" — S temi bcsi1-dami dil gospod Marku gibanico, v katerej so biJi zlati uovci zapfičeui, a 6no drugo, ki je bila sicer ravuo tako velika, a Sisto prazna, poduli ubogeiuu ijtepanu. 131 nGlej, glej!" reče Marko z glaTO majaje in godrnjajoč. ko sta imeU graščino užž za hrbtom, ntega bi si ne bil mialil, da bode naju tako imovit gospod odpraril s to nbogo gibanico dalje na pot. Ib kakor ralim, tvoja gi-banica je še nekoliko večja od raoje, — a zat6 je menda moja nekoliko težja od tvoje; nn, knharica ne zasluži ravno posebne hvale!" Eo Marko gib&uico svojega toviriša v roko vzame. prepriča se, da je res rnnogo lohkejia od njegove. nTa je gotovo iz boljše moke in je tudi bolje pečena," misli si ter iz zgolj samopridnosti vtakne na skrivnem svojo gibanico ? Stepanovo vrečo. a njegOTO, ki je bila ranogo lohkejša, obdrži sebi. Nijsta še dolgo hodila. da postaneta gladna. ,.Cimn boTa nosila to nenmno gibanico v vrečah," reče Marko. ,.?eš kaj, sčdira tnkaj t senco in pojejva vsak svojo. Neapametno bi bilo r tej vročini kruh seboj nositi, da nama postane star in trd!u Stepan je bil s tera predlogom zadovoljen. Sedeta pod drevo, vzameta vsak svojo gibanieo iz TreCe ter jo prelomita. Zdajci zavpije Stepan Tes zavzet: ,,prariSni Bog, to so sarai zlatniki! Dva, — štirje. šest — pogUSdi Marko, Se Tefi!1- — Vaak si lehko misli kako ee je zaridljiri Marko ustraSil, ko je videl lepe, rumene zlatnikp v toTariSerej gibanici, a njegova, ki si jo je zrijačno prisvojil. bila je prazna. — ,,Glej, za tc lepe novce si ieiiko boljšo streho naredim, kakor gem jo iinel poprej," reče Stepao in po-skakuje od reselja. ,.Da, dii, dcbri Bog, jaz ziuipam vodno nate!" ,,PosluSaj me, dragi Stepan," reCe Marko, ki je bil ves zelen od skriviie jeze, ,,ti novci nijso bili namonjeni tebi; kajti gibauica, ki jo imam jaz T roki, ta je tTOJa, a ta z novci je m o j a, ker je bila od graščaka meni v roke dana. Ali se ne spominjaS več, kako prijazno mi je gospod rekel. podavši nii gibanico: .,In posebno ti, Markc. ki si toliko zaupanja imel do mene, skibno jo varuj!" N&j ti ociknjem nernnno Salo in tf povera, da sem jaz gibanici zmenfi, ko si mi bil ti svojo dal v roke." Da Stepan o tej Sali nij hotel niCesar vedeti, to ae nmejc samo o sebi. Za(;ela sta se prepirati in gotovo bi se bila stepla, ako bi ne bil miroljubni StepaD predlagal, da se n-azaj miota v graiSCino, ker samo tam bosta zve-dela, Jegavi so zlatnlki. Marko je bil s tcm predlogom zadovoljen. ker nij nikakor misliti mogel, da bi ae biii novci njcgovi. Saj je bil on jedini, kl je stavil vse svoje zaupanje na imoTitega graščaka. Vmila sta se tedaj t gražčino, a ne veS v 6nej lepej sl6žnosti. t katerej sta živela še malo poprej. V tem, ko se je vse to godilo, pripovedoval je graSSak srojej soprogi, ki je bila zeW pobožoa in krepostna gospd, prijetno Salo, ki si jo je napravil z dveraa siromakoma. Povedal ji je tudi, kako je na skrivneiu obdaroval tistega, ki j,go li na Boga, rekla bijaz, da je zI6bno in Bogu neprijetno, ker si lehkomiseljnoEt in brcz-božnost podpiral, a zanpaaje v Bogd in pobožnost si popol-noma prezrl. Ne, ne, to nij nikakor Iepč od tebe. Bog daj, da bi te nenmne Sale še kedaj liridko ne obžaloval. Dala hi ne Tcm kaj rada, ko bi se to ne bilo zgodilo." 9« Gospod, ki je bil sicer zeld prevzeten, n vendar nij bil hudobnega srca, spoznaJ je svoj pregrešek. Ves vznemiijen je liodil gori in doli po sobi. ,,Najbolje storiš," reSe m« goapi, ,,ako nosiaj pokliiieS sirom&ka, ki si mn d»l prazno gibanico." — Gospod tak6j pozvoni. Sluga priile, in ko zasliši gospo-dovo po%*«51je. reče: ,,nij mi treba za ajima hoditi, ker sta už6 obi spodaj pred gr»S