FRANCI ŠTUKL
GRADIVO ZA STAVBNO ZGODOVINO LOŠKEGA GRADU
Loški mestni gospod je bil cerkveni fevdalec, doma i/, daljnega Freisinga.
Ze zelo zgodaj nam viri poročajo o dvoru freisinških škofov v loki. Kosovo
Gradivo navaja najzgodnejše letnice o dvoru (ctirtis, curia) leta 10~4 in
1160 II). La dvor lahko postavimo v Stari dvor (1074) ali mogoče v Staro Loko
(1100) (2). Na Kranclju so zgradili v 12. stoletju romanski stolpasti grad izrazito
obrambnega značaja, tega je potres leta 1511 porušil. Leta 1954 so temelje
tega stolpa odkopali (5, 4, 5). Leta 1202 viri omenjajo močno utrjeni grad v
Loki (častnim firmissimum in Lonca) (6), za katerega domneva Cene Avguštin,
da bi lahko že bil predhodnik današnjega loškega gradu (3). Najkasneje do
1270 je bil sedež loškega oskrbnika prenesen s Kranclja na mesto današnjega
gradu (4). Grad na Kranclju se pozneje vedno imenuje zgornji stolp v
nasprotju s spodnjim stolpom (die untere Biirg nieder vest) kot je izpričano v
listini iz leta 1360 (7), ali stari stolp nad gradom (turris antiqua super častnim)
(S). Zanimivo je, da sta na istem pobočju bila kar dva gradova. Verjetno
je bil spodnji grad bolj udoben kot zgornji stolp in so se okoli spodnjega
grajskega stolpa gotovo že nizala druga poslopja. Nas zanima spodnji grad,
ki je stal na mestu današnjega. Osnova tega gradu je bila prav taka kot pri
stolpu na Kranclju. laki gradovi so imeli pravokoten tloris, ki se je razvil iz
rimskega burga. stolpastega gradu na nekdanjem rimskem limesu. Bil je tak
grad strogo obrambnega značaja in je imel največkrat vhod v nadstropju,
okoli obzidje in še jarek za vodo. V različnih deželah so take gradove različno
imenovali. Nam so najbolj znana francoski in nemški naziv — donjon ali
Bergfried. Lak stolp se nam je ohranil v temelju tudi na dvorišču loškega
gradu in je skrit pod nivojem današnjega dvorišča Podrli so ga proti koncu
19. stoletja.
Točne podobe, kakšen je bil grad do potresa leta 1511, si ne moremo natančno
rekonstruirati. Glavni del je zavzemal stolp, vendar so 1961. leta pri
zniževanju nivoja kleti v severozahodnem traktu gradu našli dva temeljna
zidova (9), za katera pa ne moremo nedvomno trditi, da sta predpotresna.
Koliko prostorov pa je imel grad v začetku 14. stoletja, nam viri natančno
poročajo (10). Omenjajo I.avrinovo sobo, Janezovo in kaplanovo sobo, prostor
na oboku stolpa, škofovo sobo. veliko in manjšo sobo, kapelo, obednico nasproti
kapele, klet. zgornjo in spodnjo shrambo itd. Iz zgoraj navedenih prostorov
moremo sklepati, da niso bili vsi v stolpu, donjonu. ampak da so se
pričela nizati ob stolpu posamezna poslopja ne več strogo obrambnega značaja.
Leta 1511 je hud potres uničil poleg drugih gradov na Kranjskem tudi
Stari grad pod I.ubnikom in Zgornji stolp na Kranclju. Obeh gradov podjetni
61
škof Filip, ki je takral vladal, ni več obnovil in sta od takral razpadala. Zelo
pa se je zavzel za loški grad, o čemer nam pričajo kar tri kamnite napisne
plošče. V pritličju grajskega hodnika je danes vzidana plošča z latinskim
tekstom, ki je bila prvotno na srednjem, danes porušenem stolpu. Leta 15F5
je škof Filip začel grad od temeljev popravljati in j«' leta I >lb dvignil stavbo
iz ruševin. Poskrbel je tudi. da je bil grad v naslednjih letih popolnoma obnovljen
(11). Besede a 1 imdamentis cepinm kažejo, da je bil grad tako hudo
porušen, da so ga morali temeljito obnoviti (II). C) potresu govori še druga
plošča vzidana nad bivšim vhodom v grad z mestne strani I ekst je nemški
in skoraj identičen z latinskim. I retja plošča je vzidana na podnožje kapele
in nam pove« da je bil ta stolp dograjen leta I32b. Plošče je izklesal isti mojster,
ki je izdelal tudi Sehvvarzov nagrobnik v starološki cerkvi, Sehvvarzovo
napisno ploščo na bivšem župnišču na Mestnem trgu štev. "iS in ploščo škofa
Filipa na loški kašči. Dr. Emilijan Cevc je temu za sedaj neznanemu kvalitetnemu
kamnoseku nadel ime Mojster Filipove plošče (12). Po potresu je grad
dobil nekako takšno podobo, kot jo vidimo na prvih upodobitvah Loke sredi
17. stoletja. / večjimi spremembami v | s . stoletju pa je grad le obdržal tako
obliko do konca prejšnjega stoletja.
Ce pričnemo opis najprej pri okroglem stolpu na jugozahodu, vidimo, da
se ta skozi stoletja na zunaj skoraj ni spreminjal. Precej visoko od tal, kjer
poševen škarpasti tlel preide v ravno steno, ga močan renesančni polkrožno
profilirani zidec loči od zgornjega dela in mu daje kompaktni videz bastije.
Na mesto nekdanjih majhnih lin ima danes neprimerna moderna okna. Tudi
stropi in notranja razdelitev prostorov je nova in neprimerna. Mogoče še pred
baročno dobo je stol]) dobil nadstrešni stolpič, majhni stražni stolpiči nad
steno pa so odpadli. \ tem stolpu so bile grajske ječe. saj v listini iz leta
1b»4 (Pi) piše. da je treba popravili podstrešne tramove na zadnjem grajskem
stolpu, kjer sta tezalnica in ječa za zločince. I ramovi so bili slabi, zalo so se
bali snega, l e t a 1639 je bilo delo končano. Prekril je bil tudi ostali del gradu.
Iz Ljubljane so dobili 2000 kosov strešne opeke Zidar Jurij Skrle in njegov
pomočnik sta dobila 2? goldinarjev za prekritje. Za opeko so plačali lb goldinarjev
in 40 krajcarjev. Pri likofu so popili 10 bokalov vina po 10 krajcarjev,
kar znaša en goldinar in 40 krajcarjev starega denarja (14).
Trakt med okroglim stolpom in kapelo ni bil posebno ugleden. Na
obrambni zid so bila v različni višini prislonjena gospodarska poslopja, lak
se je ta del ohranil do leta 1892. ko so uršulinke pričele z modernizacijo gradu.
Na podstrešju se še danes vidi. da so bila stara gospodarska poslopja mnogo
nižja od okroglega stolpa in kapele. Danes pa se streha novega nunskega
trakta, pozidanega po Ireovih in Molinarovih načrtih, zajeda v oba stolpa.
Nunska predelava gradu je trajala še vse tja v prvo desetletje 20. stoletja.
Leta 1%2 je bil la trakt ponovno prezidan. Na južni zunaujščini so zazidali
neprimerno velika okna in napravili majhne, galerijski svetlobi primerne odprtine.
Na dvoriščni strani so izbili premasivne arkade, ki pa vendarle nekoliko
poživijo grajsko dvorišče.
Kapela v vogalu južnega in vzhodnega grajskega trakta je bila. kot smo
že omenili, zgrajena leta 1526. Te letnice pa ne smemo prenesti kar na današnjo
kapelo, saj jo vse stare upodobitve Loke še v 17. stoletju prikazujejo
kot okrogel stolp z nadstrešnim stolpičem na sredini stožčaste strehe ter z več
malimi stražnimi stolpiči na obodnem zidu. la kapela je imela nižji nivo kot
sedanja ter je bila podkletena. saj še danes opazimo na podnožju stolpa glo-
62
boke okenske odprtine, ki se lijakasto širijo proti zunanjščini. Enako kot
zahodni stolp ima tudi kapela močan renesančni ziclee kot tedanja utrdbena
arhitektura bastij. Kdaj je dobila kapela današnji videz, je težko reči. Slika
Loke iz leta 169" nam jo kaže kot okroglo nizko stavbo. Natančnejše upodobitve
Loke v 18. stoletju pogrešamo. Slike iz začetka 19. stoletja pa nam že
kažejo današnji videz. Leta 16^9 (14) so dobili učitelj in pevci na dan blagoslavljanja
grajske kapele po I goldinar in 50 krajcarjev. \ endar kot nam
kažejo slike v Loškem muzeju, je bila kapela takrat še okrogla stavba. Leta
lh4r) so napravili nad grajsko kapelo majhen zvonik in predlagali grajskemu
oskrbniku, da ga pokrije s pločevino (15). Na starih slikah je nadstrešni zvonik
dobro videti in ima stožčasto streho. Današnji videz kapele je baročen.
Okroglo osnovo so nekoliko znižali, klet zasuli in s tem zvišali nivo tal.
Lepa: LoSki grad pred predelavami konec prejšnjega stoletja. — Demo; Maketa gradu po tipodobit\ab
iz I", stoletja — (folo F. Slukll
Jz okroglega tlorisa so kapelo pozidali v obliki osmerokotnika Na zgodnji
barok nam kaže izredna \išina kapele, ki pa je pogojena tudi \ tem. da so
lahko prisostvovali liturgičnemu opravilu tudi listi v nadstropju. Kapela je
kupolasto obokana. Na podstrešju se lepo vidi, kako je zidovje stolpa podaljšano
tako. da težo strehe nosi le zunanji obod. nič pa kupolasti obok. \ baroku
je dobila kapela tudi baročen čebulast zvonik, kakršnega nam kažejo upodobitve
Loke v 19. stoletju. Današnja oblika stolpiča je iz konca 19. stoletja in
ga je postavil mojster Belec iz š i . Vida nad Ljubljano (7). Baročno prezidavo
lahko podpremo s podatkom, da so leta \72~> zopet posvetili kapelo. Verjetno
je to letnica dokončanja del. Za novo posvetitev je bil celo napravljen leta 1722
nov oltar (7). Ostala dva oltarja sta bila dokončana do srede stoletja. Od baročne
opreme kapele se nam je ohranila le Bassova oltarna slika svete Ane.
Danes so v kapeli shranjeni zlati oltarji iz porušene cerkve v Dražgošah.
Trakt med kapelo in severovzhodnim vogalom je danes enoten, pod eno
streho, po potresu pa ni bil. Na temelju tega vzhodnega trakta vidimo staro
tehniko zidanja z razbremenilnimi loki. Popotrcsni objekti na tem današnjem
mestu so bili veliko manjši. Slike iz 17. stoletja nam kažejo še precej praznega
prostora, ki ga omejuje le visok zid z zobčastiin nadzidkom (cinanii).
Nizko zidano poslopje je bilo zleknjeno le proti severovzhodnemu vogalu, ki je
bil bolj plastično poudarjen, saj sega za nekaj metrov proti vzhodu. Slike
kažejo ta severovzhodni vogal kot nekak stolp, kar je tudi bil, podobno kot
63
severozahodni vogal. Tako je bil grad po potresu v voglih najtrdnejši, z dvema
okroglima stolpoma in dvema manj poudarjenima stolpastima vogaloma, lak
je tudi stilno ustrezal dobi nastanka. Ce se povrnemo k našemu severovzhodnemu
stolpu, vidimo že na portalu v pritličju (tam kjer je bil vhod med
loškimi poletnimi prireditvami), da je od potresa sem najmanj spremenjen.
Polkrožno zaključen, gotsko posnet portal je podoben portalom v l.oki iz tega
časa. Pozneje je bil portal povišan na ta način, da so mu prag poglobili in
podboje podzidali z opeko. Takšen je danes kar preozek za svojo višino.
V kletnih prostorih tega rizalita se lepo vidijo stari križni in banjasti oboki.
Vzhodni trakt so spravili pod eno streho v prvi poloviei 18. stoletja, takrat ko
so prezidali kapelo. Škof baron Janez Frančišek Egker pl. kampfling in
I.iehteneg je dal severovzhodni del graščine nad samostanom močno prevezati
z železnimi vezmi (7). Verjetno je bil ta severovzhodni rizalit že takrat potreben
obnove in gotovo so ga takrat tudi povišali. Pokorn pravi za tega škofa, da je
bil velik prijatelj zidarstvu in umetninam, zato smemo domnevati, da sta
takrat dobila severni in vzhodni trakt enotno pozidavo, zaradi česar je severovzhodni
rizalit izgubil poudarek. Ohranjeni kamniti okenski okvirji v pritličju
hodnika kažejo na ono obdobje. I udi leseni stropi, danes ometani, kažejo
na baročen čas. Današnji hodnik, v katerega vstopi obiskovalec muzeja,
pa je bil pozidan k severnemu in vzhodnemu traktu po letu 1892. Če pazljivo
pogledamo z dvorišča na streho, vidimo, kje so ostrešni tramovi (špirovci)
podaljšani, saj se tam streha manj strmo zalomi.
Severni trakt je prav tako plod baročnih prezidav v 18. stoletju. \ erjetno
je imel pred 18. stoletjem nekoliko drugačen tloris, vendar bi ga z dvomom
postavili na novo odkrite zidove v kleti. Spet se lahko opremo na upodobitve,
ki v !7. stoletju kažejo ta del še nizek in neenoten, v začetku 19. stoletja pa že
tak. kot je danes. Star pa je skrajni severozahodni del trakta, ki je nekoliko
zalomljen proti jugu. Ta del je najmanj spremenjen in je obranil verjetno
tudi svojo višino. Na starih upodobitvah ga vidimo kot stolp, vsaj tako ime
mu do leta 1892 sinemo dati, saj je kot stavbna masa izstopa! od ostalih objektov.
Skozi ta stolp je bil tudi glavni vhod preko mostu, kot kaže upodobitev
l.oke s Kraneljem. Zahodna stranica gradu je bila le zazidana z visokim
zidom s pokritim obrambnim hodnikom. Ta zid kaže še Bene.schova upodobitev
gradu od vrtne strani. Zid so konec 19. stoletja podrli, tako da je danes
grajsko dvorišče odprto proti zahodu, Crad so uršulinke na severovzhodu
povezale s samostanom s stopniščnimi zgradbami, ki so se na vzhodnem traktu
precej visoko zajedle v grajsko steno. Prvotni Treov načrt je s secesionistično
občuteno poševno stavbo bil mnogo boljši od današnje izvedbe, ki pa je bila
prav gotovo cenejša.
Grajsko dvorišče je bilo tako obzidano s stavbami. Pomuditi pa se moramo
še pri podrtem srednjem stolpu. Bil je prva zgradba loškega gradu.
Ohranjen tloris kaže, da gre za romanski donjon, podoben kot na Kranclju.
Za primer navaja Cene Avguštin (3) grad Altregensberg v Švici in Eschborn
pri Frankfurtu (5). Oba gradova sta še iz srede II. in 12 stoletja. Pri loški
zasnovi donjona si moramo verjetno odmisliti jarek okrog stolpa, njegovo
vlogo je gotovo prevzelo obzidje ali suh jarek (graben). Loški donjon ni bil
starejši od 13. stoletja, zato ga smemo primerjati tudi s tedanjimi češkimi in
madžarskimi gradovi (16). Da je bil res od temelja na novo zazidan, nam pove
že omenjena napisna plošča in pa Pokornova notica, da so ob podiranju
64
našli v zidu zdrobljeno ploščo z grbi freisinških škofov (7). Po Pokorim iti
po I reovili načrtih je stranica stolpa merila 18 metrov, zid pa je bil debel po
3 metre, o čemer so se prepričali ob izkopavanjih leta l%4 (9). Pod stolpom
je bila klet z močnim podpornikom iz rezanega kamna (7). Pri izkopavanju
niso odkrili kleti zaradi premajhne površine sonde. Vendar so sonde pokazale,
da se I reov tloris točno ujema z merami zasutega temelja. Ob izkopavanju
niso našli stopnic, začrtanih ob stolpu. Izkop je pokazal, da so to bile
lesene stopnice, za katere pravi Pokorn. da so iz novejšega časa (7). V samem
zidu temelja so odkopali ozek jašek, ki se nadaljuje v približno 13 melro\
visokem in IJ metrov dolgem poševno se spuSčajočem rovu proti jugu. vse do
zunanje grajski- stene. Čemu je ta rov služil, si razni strokovnjaki še niso na
jasnem. Pokorn poroča, da stolpovo zidovje nad zemljo ni bilo posebno trdno
Shematični tluris loškega gradu (narisal F. ŠtuklJ
in ga je bilo moč podreti, pri tleli pa so morali razstreljevati. Logično zaključi,
da so obliko stolpa v 10. stoletju obdržali, zato se je zdel stolp star na pogled
(7).
Kdo je bil obnovitelj loškega stolpa po potresu, so dolgo ugibali. Čeprav
pravi Pokorn, da so obdržali siaro obliko stolpa, nam prva upodobitev l.oke
na Merianovi podobi iz leta 1649 kaže grajski stolp s konzolnim vencem, kar
mu daje renesančni karakter. Nad tem konzolnim nadstropjem pa je seveda
imel zobčasti nadzidek iz rezanega kamna, namenjen obrambi. Ta se je že v
drugi polovici 17. stoletja moral umaknili in piramidasta streha je segla prav
do konzolnega venca, ki je s tem nekoliko izgubil na svoji plastičnosti. Obranil
pa je stolp do konca oba stražna stolpiča na jugozahodnem in severovzhodnem
vogalu. Graditelja stolpa je odkril v računih v iniinchenskem arhivu
dr. Pavle Blaznik. Leta 1521 je stavbenik Jurko Mavvrer pozidal srednji stolp.
Mojstra poznamo že od zidave novega prezbiterija in zvonika v ( rngrobu (17).
5 Loški razgledi 65
Ce pogledamo tloris gradu s poudarjenimi, danes manj naglašenimi vogali,
vidimo, da imamo pred seboj trdnjavsko koncipirano graščino italijanskega
tipa. Talni načrt je delno prirejen terenu, delno pa je bil temu vzrok
srednji stolp in prejšnji temelj. I ako nam tudi formalna analiza po Šumiju
(18) opredeli grud v prvo obdobje med leti 1480 do 1530.
Se eno vprašanje se nam postavi vprašanje prostorov v gradu. Vsi
dosedanji avtorji navajajo kapelo na današnjem mestu, č e je res bila kapela
v okroglem stolpu, imamo s tem pri nas že v 16. stoletju realizirano centralno
stavbo. Gotovo pa je, da je bil okrogli stolp na današnjem mestu kapele le
obrambnega značaja, kar bi nam lahko potrdila majhna okna v danes zasuti
kleti, ter posnetki stolpa s prav takimi okni v nadstropju. I udi podatki, da
je bila kapela v 17. in 18. stoletju na novo posvečena, podpirajo to trditev.
šele v baroku so prestavili kapelo v stolp, ki je izgubil obrambno funkcijo,
dobro pa je koristil takratni težnji po centralnem prostoru.
O p o m b e in l i t e r a t u ra
). Fr. kos. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem \eku. III., št. 284; IV..
št. 40-1.
2. P. Blaznik. Srednjeveški urbarji /a Slovenijo IV, Urbarji Freisinške škofije.
SAZU Ljubljana 1965.
i. C.Avguštin, Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki.
LR I. 1954.
4. P. Blaznik. Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad po Lubnikom ter njuni
gradiščani. LR III. 1956.
5. M. Zadnikar. Romanska arhitektura na Slovenskem. Ljubljana 1959. str. 316.
6. M. Kos. Gradivo... V. št. 11.
T. Fr. Pokorn. Loka. krajepisno — zgodovinska črtica. DIS 1894. str. 605.
8. Fr.Stukl, Inventar škofjeloškega gradu iz leta 1315. LR XI. 1964. str. 205
9. J.Eržen. Začasno poročilo o sondiranju grajskega dvorišča. LR XI. 1964. str. 215.
10. J.Zahn. F R A. III. str. 145—149.
11. P. Simonič. Spominski plošči o potresu leta 1511. LR XI. 1964. str. 208.
12. E. Cevc. Mojster Filipove plošče in problem Jakoba Sclinitzerja iz Loke, LR
XII. 1965.
13. Fr. Kos. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Ljubljana 1894.
št. 155.
14. Fr. Kos. Doneski, o. d. št. 157.
15. Fr. Kos, Doneski, o. d. št. 224.
16. T. Štcfanovičova — A. Fiala. Bratislavaer Burg im IX. — XIII. Jahrhundert.
Nitra 1966.
17. E. Cevc, Poznogotski stavbenik Jurko iz Loke. LR XI. 1964, str. 56.
18. N. Šumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem. Ljubljana 1966.
Z u s a m m e n f a s s u n g
MATERIAL ZUR BAUGESCHICHTE DES SCHLOSSES IN SKOFJA LOKA
Den Grundbau des heutigen Schlosses in Škofja Loka bildete ein romanischer
Bergfried aus dem 13. Jh. Geschriebene Quellen ervviihnen schon im 15. Jh mehrere
Schlofiriiumlichkeiten. die vvir aber heute nicht mehr lokalisieren konnen. Das Erdbeben
des Jahres 1511 zerstorte das Schlofi. Der Turm in der Schlofimitte mirde in seiner
urspriinglichen Form vviederaufgebaut. doch erhielt er rings unter dem Dach einen
neuen konsolenartigen AbschlnH im Renaissancestil, Den Turni erbaute der Meister
Jurko Mavvrer. Rtmd um diesen zentralen Turni enhvickelten sich dann die SchlofL
bauten, die in ihrer siidvvestlicheii und sudostlichen Ecke in zvvei Tiirme iibergehen.
66
Der siidvvestliche Turni -- wir nenneii ihn den mnden Turm — stammt aus dem
16. J h. und hat sich am besten erhalten. Der siidostliche Turni diente von der Barockzeit
ab als Kapelic. Der nordostliche und der nordvvestliche Trakt sind in den Ecken
nur starker betont. Im 16. Jh. vvurden einzelne SchloHtrakte aufgestockt und vvurde
auch der Trakt zvvischen der Kapelle und dem nord\vestlichen Risalit aufgebaut.
Grofiere Umbauten erfuhr darnals auch die Kapelle, die im urspriingliehen \\ehrtunn
adaptiert vvurde. Ende des 19. Jh. vvurden die Wehrmauer. die die VVestseite des Scbloflkomplexes
bildete. und der zentrale Turni, der den langs des nordliclien und vvestlichen
Trakts neuerbauten Gatigen die Sotuie verdeckte. abgetragen. Anstelle der
\Virtsehaftsgebaude. die sich friiher zvvischen der Kapelle und dem rtinden Turm
befanden. utirde nach IS92 nach Planen Treos und Molinaros ein einheitlicher Trakt
erbaut, der vor einigen Jahren zu Zvvecken der Museumsgalerie adaptiert vvtirde.
- * 67