Natisov i5«ooo. „5tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-sirijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-fom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov). je za celo stran K 80 — za Vs strani K 40 — za V« strani K 20 — za >/„ slrani K 10 — za Vi« strani K 5 — za »/„ strani K 250 za '/»i slrani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 31. Y Ptuju v nedeljo dne 27. septembra 1914. XV. letnik. Svetovna vojska. Velikanski boji v Galiciji počivajo; naše armade so v jako ugodnem položaju. — Na Srbskem so zavzeli naši vojaki jako važne pozicije; odpor srbske armade je zlomljen. — Gigantska bitka med Nemci in Francozi se bliža svojemu koncu; Nemci zmagujejo na celi črti. — Nemški podmorski čolni so potopili že 20 angleških parnikov. — Nemški general Hindenburg prodira zmagovito proti Varšavi. — Povsod zmagujemo! V velikanskih bojih med avstro-ogrsko in rusko armado v Galiciji nastal je po zadnjih krvavih bitkah nekak odmor. Naše armade zavzele so jako ugodne pozicije, iz katerih jih tudi velikanska ruska premoč ne more pregnati. Hrabrost, junaštvo ni>ših vojakov je vklub trajno slabemu vremenu nedosežena in ves svet se čudi nezaslišanemu pogumu naših vojakov vseh narodnosti in ver. Prej ali slej bode zmaga naša. Rusi so imeli v prodiranju proti Lemberga velikanske izgube, kar priznavajo danes že sami. V Galiciji smemo torej z lahkim srcem pričakovati končno odločitev. ki bode pod vsakim pogojem za nas Na Srbskem, kjer imamo le razmeroma majhne vojaške sile, je naš položaj isto-tako ugoden. Zadnja poročila pravijo celo, da smo zavzeli najvažnejše visočine in pognali stem obnpano srbsko armado nazaj v srce kraljemorilske dežele. Tadi tukaj so naši vojaki dokazali izredno hrabrost in so napravili ogromne množine vjetnikov. Sploh je Srbija danes tako rekoč uničena! Lakota, kolera, vojaški npori, gospodarsko osiromašenjo so na dvevnem redu. Kraljem or ilci so izigrali in noben vrag jih ne bode ščitil pred poginom. Na Francoskem so se zbrale vse francoske in angleške armade v zadnjem velikem boju zoper zmagujoče nemško armado. Vnela se je bitka, katere fronta meri okoli 200 kilometrov. Kakor vse kaže, prodirajo Nemci in v par dneh bodejo dosegli tako sijajno zmago, da bode ležala izdajalska Francija s Bvojim kramarskim angleškim prijateljem zdrobljena na tleh . . . Istotako lepe uspehe dosegajo Nemci na morju, katerega se je smatralo vedno za last ogromnega angleškega brodovja. Medtem ko je ponosno francosko brodovje v Jadranskem morju delalo le nekake smešne šale, so nemški po gumni podmorski čolni uničili tri velike angleške bojne parnike. Vse skupaj pogreznili so Nemci že nad 20 angleških parnikov. Ako se jim to hrabro delo še naprej posreči, potem bode kmalu tudi čez morje pot v angleško srce odprta. Gorje potem Angliji, ki je s svojo farizejsko hinavščino ves kulturni svet zatirala! Isti strab, kakor ga imajo Angleži pred nevstrašeno nemško mornarico, čutijo Rasi pred nemškim generalom Hindenburgom, kije doslej več kot 150.000 Rusov uničil in ki prodira zmagovito proti Varšavi. Skupno z našimi vojaki zdrobil bode rusko premoč . . . Tako zmagujemo torej povsod! Zaman so bile vse nasprotniške grožnje! Zaman dejstvo, da se pošilja proti nam celo divjake iz Afrike in Azije! Z nami je kultura, z nami je Bog . . . Kdo Avstrijo premagal bo? Na svetu sile ni! Naj Satan sam so vraga vodi, — premaga ga junaška kri! Zahod in vzhod in sever, jug, vse dviga svoje meče! Ne bojte se, — že pada, že, sovražnika čez pleče! In zmaga naša je vsikdar, Boga se le bojimo — Kot skala v morju v gorki krvi kot zmagovalci mi stojimo! * * * 0 zmagovitem pohodu Danklove armade. V krakovski „Nowi Reformi" črtamo: Sedaj, ko se je armada generala Dankla na dani ji ukaz vrnila v Galicijo, lahko spregovorimo o tem znamenitem pohodu, ki se da primerjati samo z znanim Ksenofontovim pohodom na morje. Med njima je samo ta razlika, da ae je Grk Ksenofon o svojih strategičnih operacijah na široko razpisal, dočim general Danki molči in prepušča zgodovini, da po zaslugi oriše in oceni njegova dela. Eoo pa je že sedaj čisto gotovo, da bodo vojne operacije generala Dankla tvorile najpestrejše barvano stran v svetovni zgodovini. Pohod Danklove armade je trajal nekoliko manj kakor mesec dni. Sredi meseca avgusta so prekoračili posamezni oddelki Danklove armade rusko mejo in — 2 — gtraachill'ova greačica is »elenjavo wwgtvtn tri lvtill je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših »M* **»*»"»** in najbolj uspešnih korenin. StraaoMlTova grenSioa 1» »lenjaT vsled tega priznano najboljši želodeo okropčnjoci prebavni liker. ui sicer na raznih točkah. Glavna kolona je prestopila mejo vzhodno od Borowa, kjer še reka Visla okrene proti severa, čim je bila na ruski strani, se je takoj zapletla v boj. Čakali so tu nanjo kozaki, ki so jo takoj napadli. Drugi voji so prodirali dva, tri dni, ne da bi naleteli na sovražnika, dasi so požari v vsej okolici jasno pričali, da se sovražnik nahaja v bližini. Do prvega boja je prišlo pri Zakliczowem. Tu so imeli Rusi sijajne pozicije in so bili popolnoma vkopani v tla. V teh okopih je čakal sovražnik na našo armado že od 18. avgusta. Naše čete so z nepopisno hrabrostjo navalile na te pozicije ter vrgle sovražnika iz okopov. Pri tem pa je treba pripomniti, da je začetkoma teh bojev operirala samo pehota, ker zaradi peščenih tal ni bilo mogoče transportirati številne artilerije. Naša infanterija je z napadi v kom prisilila sovražnika, da se je predal ali pa bil popolnoma uničen. — Uspeh te taktike je bil ta, da je armada generala Dankla po preteku prvega tedna, odkar je prekoračila mejo, v veliki bitki pri Kra-sniku, katere fronta je bila dolga 70 kilometrov, popolnoma razbila ruske čete ter vjela 4000 mož. Trije ruski kori so pretrpeli take izgube, da so bili za vsako nadaljno operacijo nesposobni. Pod Krasnikom so imeli Rusi tako silne pozicije, da je bila na primer artiljerija nameščena v betoniranih utrdbah. Kakor so vjeti vojaki pripovedovali, so ruski častniki zatrjevali, da bo prve ruske pozicije tako močne, da se lahko v njih drže tri tetne. A vendar je Bovra-žnik izgubil te pozicije že po 24urni bitki, dasi je imel tudi močnejšo artiljerijo. Sovražna artiljerija se je umikala z enih utrjenih pozicij na druge; vsako izmed teh pozicij je imela utrjeno že od preje. Vkljnb temu je naša armada že tri dni po bitki pri Krasniku izvojevala na črti Niedrzwica-Duža še znamenitejšo zmago. Ne da bi privoščila sovražniku le en hip oddiha, ga je podila pred sabo, nabirajoč na pohodu vjetnike, topove in vojni materijal. Ruske čete so se brez prestanka umikale proti Lublinu. Tu so se ustavile k novemu odporu. Lublin je moderno utrjen, vrhu tega pa je tu sovražnik lahko dobival po železnici oja-čenja iz Ivangoroda, ki je operacijska baza ruske armade. Silna ruska artiljerija je Rusom olajševala obrambo. Na terenu med Božechovem in Kepo je polnih 14 dni vztrajala naša pehota in se borila z nepopisnim junaštvom. In čisto gotovo je, da bi bile naše čete osvojile Lublin, ako bi ne dobile nepričakovano povelje, naj se združijo z ostalo našo armado. Kaj pripoveduje vjet srbski pesnik. Iz Budimpešte poročajo: Med vojnimi vjetniki timoške divizije, ki je sedaj nastanjena v taborišču v Kenyermezoju, Be nahaja tudi srbski pesnik Velibar DroševiČ. Kot častnik se je udeležil vojne proti Avstro-Ogrski ter spoznal pri Mitrovici hrabrost naših čet. Kakor malo njegovih sodeželanov, si je na jasnem glede usodne tragedije svoje domovine. Globoko naci-jonalen, si vendar ne prikriva, da so slabi svetovalci pahnili Srbijo v prepad. Uroševič spada med najbolj žalostne piebivalce vjetniškega taborišča. Nekemu ogrskemu častniku, ki je spremljal transport vjetnikov, je vendar razkril položaj v Srbiji. Iz teh pripovedovanj srbskega narodnega pesnika in vnetega rodoljuba, posnamemo po budimpeštanskem poročilu, da je v srbski vojski prav mnogo častnikov, ki nikakor niso vneti za vojno. Te častnike pa terorizirajo drugi častniki, ki jih bo zgodovina morala označiti kot grobokope srbskega naroda. Drugi del častnikov stoji popolnoma pod ruskim vplivom, njih vodja je ruski polkovnik princ Arzen Kara-gjorgjevič, brat kralja Petra. Princ Arzen je v stalnem stiku s temi srbskimi častniki. Danes ve v Srbiji vsakdo, da je za Srbijo vse izgubljeno, da Srbi te vojne niso izzvali, marveč, da je bila Srbija samo orodje v reki ruske politike. Ruski častniki, ki"se mude v Srbiji, pripovedujejo sami, da so se močno vračunali v Avstro- Ogrski, ker so računali z vstajo narodov na Ogrskem. Bili so mnenja, da se bodo vrnili časi leta 1848. in da se bodo na Ogrskem po javile posledice notranjih sporov. Ruski hujskači, ki nas izročajo uničenju, izjavljajo sedaj, da nas zato ne morejo podpirati z vojaki in živili, ker so sami v resni nevarnosti. Namesto da bi nas podpirali, Rusija srbski narod še vedno hujska, da naj z vpadi vznemirja Ogrsko. Posledica tega hujskanja je sedaj ta, da sem jaz s 5000 tovariši tu. Srce mi krvavi, če mislim na to, da je moj narod za vselej izgubljen. Ko je izbruhnila vojna, smo mogli v zavzetih pokrajinah novince le z orožjem odgnati v vojno. Oai vojaki, ki so se bili udeležili balkanskih vojn, so občutili najbolj grozo pred vojno. S tako vojsko se ni mogoče bojevati. In pri tem divja v naši deželi najstrašnejša beda. Revščina presega vse, kar si more kdo misliti. Vojaki nimajo niti obleke, niti živeža. V celi deželi vlada anarhija. Črnovojniki v boju. V uradnem listu hrvatske vlade »Narodnih Novinah" pripoveduje neki častnik o junaštvu činovojnikov to - le: Naš polk je dobil nalogo, da na severnih visočinah zadržuje sovražnika, dokler ne prispe s severa in juga pomoč. Sredi toče sovražnih šrapnelov in krogelj, smo si izkopali globoke jarke. Pet dni in pet noči so naši črnovojniki ležali v dežju in hladu v teh peščenih jamah, ali so bili tudi v težkih trenutkih dobre volje in polni zaupanja. Šele, ko se je zmračilo, je bilo mogoče, spraviti nekoliko tople hrane in kruha v prve vrste, toda na spanje nismo mogli niti misliti. Z naše in sovražne strani se je streljalo, dokler se je videlo. Izgube v jarkih so bile dokaj velike. Rusi so na nas sipah toliko šrapnelov, da Be je zdelo kakor da bi stali pred strojnimi puškami. Končno je došla od brigadnega poveljstva zapoved, naj se izbere od vsakega batajlona oddelek, ki bo ponoči vznemirjal sovražne bojne vrste. Ta se je pokazalo junaštvo naših črnovojnikov. Naš poveljnik se je že naveličal zdeti v zavarovanih pozicijah, zato se je pridružil izpadu nekega oddelka 2. batajlona. Kljub opominom, naj se čuva, je junaško prodiral naprej in hrabril svoje ljudi, dokler ga ni sovražna kroglja zadela sredi vratu. Brez vsake besede je padel mrtev na tla. Poveljstvo je prevzel najstarejši čaBtnik. V spremstvu svojega pobočnika je{ sodeloval pri izpadu 10. stotnije. Kakor da bi bila samo vežba proti namišljenemu sovražniku, teko so napredovali, ne oziraje se na sovražnikovo streljanje. Naskočili so vas, kjer se je vgnezdil sovražnik, jo zažgali ter napadli sovražnika z bajoneti. Naši nišo več streljali, okrenili so puške in s kopiti udarili na omražene Ruse. V tem trenutku so posegle v boj tudi strojne puške. Sedaj ni bilo mogoče več naših držati naprej. S kopiti bo preganjali Ruse in razbili strojno puško na kosce. Zgodaj zjutraj se je naš oddelek vrnil na svoje pozicije. Od 220 mož jih je došlo 124 pod poveljstvom enega častnika. Stotnik in vsi zapovedniki posamnih vojev so bili ranjeni. Pripeljali bo sabo ruskega vjetnika. Ko so ga jeli izpraševati, je vjetuik ob bučnem smehu vrgel proč svoj plašč in stal je pred nami — naš Črnovojnik. Udeležil se je spopada. Ko je videl, da je obkoljen od Rusov, se je vrgel na tla in se je delal kakor da bi bil mrtev. Načrt se mu je posrečil. Ko pa se je dvignil, ga je zagledalo deset Rusov. ki so ga jeli zasledovati. Naš črnovojnik se je hitro skril v neki jarek ter s prvim strelom strmoglavil na tla Rusa, ki se mu je približal. Iste usoda je zadela tudi drugega. Ostala osme-rica je pobegnila. Naš stric je, ne bodi len, slekel prvemu padlemu Rasu plašč, ga oblekel in se ponoči prebil skozi sovražno bojno vrsto do naših pozicij. Ko sem ga pohvalil za njegovo junaštvo in spretnost in ga poslal, da se v kuhinji nekaj založi, sem opazil, da Šepa. Na moje vprašanje mi je odgovoril, da ga je moralo nekaj vbosti. Ko sem ga bolje pogledal, sem videl, da mu je noga nad gležnjem prestreljena. Cesar pri ranjencih. Cesar je v soboto obiskal dunajske ranjence. 0 tem obisku se uradno poroča: Prvotno je bilo določeno, da se bo cesar eno uro mudil pri ranjencih. Cesar se je pripeljal 10 minut pred 1. uro y Augarten-palačo in je ostal tam še 25 minut, čez 2. uro 30 minut, tako da je trajal njegov obisk skoro eno uro dalje, kakor je bilo prvotno določeno. Najvišji dvornik starogrof Salm-Reifferscheidt je nadvojvodinji Mariji Jožefi javil, da se bliža cesarska kočija. Nadvojvodinja je na to šla cesarja počakat in pozdravit pred Franc Jožefov oddelek, kjer je en paviljon adaptiran za 20 ranjenih oficirjev. Cesar je šel najprej v dvorano, kjer ste bila prestolonasledni-kova soproga nadvojvodinja Žita in nadvojvoda Maks. Cesar ju je pozdravil, na kar se je začel obisk bolnih in Tekonvalescentnih oficirjev. Gre-doč po paviljonu za oficirje, je cesar prijazno ogovoril vse oficirje ter jih vprašal, kake rane imajo, v katerih bitkah so bili in kako se zdaj počutijo. O stanju v tej bolnici bo cesarja natančno poročali dvorni svetnik dr. Hochenegg in šefzdravnik nadvojvodskega lazareta dr. Forges ter njegovi asistentje. Ljubeznivi način, na kateri je najvišji vojni gospod pozdravil svoje bolne oficirje, je dal v specijalnem slučaju nekemu stotniku, ki so mu morali odrezati desno roko, pogum, da je svojemu cesarju izrekel pre-ponižno prošnjo. Storil je to z besedami: Prosim Vaše cesarsko Veličansko za milost, da bi smel tudi brez desne roke še dalje služiti v armadi. Vidno ginjen je cesar svojemu vrlemu oficirju obljubil, da mu izpolni to željo. Ko se je cesar skoro pol ure mudil pri oficirjih, je šel v veliko dvorano, v kateri je bolnišnica za 102 vojaka. Cesar je ogovoril vsakega teh 102 vojakov in sicer vsakega v njegovem jeziku. Tako se je zgodilo, da je cesar govoril madžarski in češki, poljski in hrvaški, kar je njegove vojake navdalo z vidnim veseljem. Za tri težko ranjene je cesar naročil svojemu generalnemu adjutantu, naj natančno izve Razstreljeni most pri Na- murju. V sledečem prinašamo cenjenim čita-teljem podobo velikanskega francoskega mosta čez reko Maas pri trdnjavi Namur. Ko so Francozi pred prodirajočo nemško armado pričeli bežati, razstrelili so ta velikanski most, da bi s tem preprečili zasledovanje nemških zrna- „ govalcev. Seveda jim Die gesprengr« Brucke beiNamur*. to ni mnogo pomagalo, kajti Nemci bo zgradili | je seveda ogromna. nove pijonirske mostove. Skoda za francoze pa I _______ — 3 ~ za njih imena in rodbinske razmere. Ti trije vojaki bodo deležni posebnih milosti. Vsi vojaki so bili cesarjevega obiska silno veseli ter se z navdušenimi besedami izrekali o dobroti in milosti najvišjega vojnega gospoda. Cesar je odšel po poldrugournem bivanja v Angartenn; pred odhodom se je Nj. Veličanstvo zahvalilo nadvoj-vodinji Mariji Jožefi za veliko skrb, ki jo posveča bolnim vojakom. Prav posebno je cesar pohvalil, da je nadvojvodinja koj začetkom vojne ustanovila v svoji palači delavnico, v kateri sa v velikem slogu izdeluje _ perilo za vojake. — Eazen prostovoljnih moči je bilo mnogo pomožnih moči sprejetih za plačo; samo žene in dekleta, ki so izgubile vsled vojne popolnoma ali začasno svoje reditelje. Do sedaj je bilo izdelanih kakih 20.000 komadov perila. Cesar je obračal svojo pozornost od vsega začetka na to delo ter si dal ponovno poročati od nadvojvo-dinje, — Po prisrčni poslovitvi je zapustil cesar Angarten. Na cesti se je bila zbrala tisočglava množica, ki je prirejala cesarju navdušene ova-cije. Na spodnjem delu Aogartenstr. je stala šolska mladina, ki je cesarja navdušeno pozdravljala. Naše napredovanje na Srbskem. K.-B. Dunaj, 28. septembra. Uradno se naznanja 23. septembra opoludne: Na ruskem bojišču se v zadnjih dneh razven nekaj nebistvenih kanonad ni borilo. Naše armade so vkljub dolgotrajnemu slabemu vremenu vjako dobrem položaja. Na Srbskem borijo se naše balkanske bojne moči z največjo hrabrostjo za uspeh. Jako važne pozicije s o^ž e v naši lasti. V teb bojih pridobili smo tudi topove. Namestnik generalštabnega šefa: v. H o f e r, generalmajor. * * * K.-B. Dunaj, 23. septembra. Uradno se poroča z dne 23. septembra zvečer: Ravnokar došla poročila od balkanskega bojišča pustijo izpoznati, da so sdaj važne visočine zahodno od Krupanja (Zagonja-Biljeg-Crni vrh), za katere se je cele dneve dolgo strastno borilo, vse v naši lasti in da je tnkaj zlomljen odpor Srbov. Da se je v teh bojih večine naših balkanskih bojnih moči posrečilo posameznim srbskim in črnogorskim četam, vsilili v one pokrajine, kjer je zaostalo le malo žandarjev in neobhodno potrebna varstvena posadka, ne more pri značaju dežele nikogar presenetiti. Namestnik generalštabnega šefa: v. H 6 f e r, generalmajor. Krapanj je vas z 800 prebivalci v srbskem okraja Podrinje, vzhodne od Drine in leži okoli 20 kilometrov od bosanske meje. Brezuspešno obstreljevanje v Adriji. K. B. Dunaj, 23. septembra. Uradno se Francoska mornarica, ki je od brezuspešnega obstreljevanja Punta d'Ostro dne 1. tm. izven Adrije ostala, izvršila je zadnje dni zopet svoja „junaštva". Prišla je dne 19. tm. ob 6. uri zjutraj pred Bocche di Cattaro in streljala zopet eno aro dolgo v vhodne utrdbe iz najtežjih kanonov. Zadela je trikrat in ranila enega vojaka. Potem je odplak francoska mornarica, ki je štela skupaj 40 parnikov, proti Lissi, obstreljevala tam ob 10. uri semafor in svetilnik, ranila dva moža, napravila pa tudi le mimogrede malo škodo. Do 5. ure popoldne streljal je večjidel francoske mornarice pri Lissi, potem pa je odplul proti južnem zahodu. Tudi na otoku Pelagosa so streljali na svetilnik in pokradli hrano vbogega čuvaja. Potem eo Francozi zapustili Adrijo. (Bes, smešnejših ljudi ni, kakor so ti otročji Francoz'. Vkljub temu, da imajo več parnikov nego Avstrija in Italija skupaj, ne dosežejo prav nobenih uspehov, marveč se le po morju sprehajajo. Avstrija niti ne misli na mirovna pogajanja. D an a j, 22. septembra, časopisje nam sovražnega inozemstva razširja poročila, da misli Avstro Ogrska na mirovna pogajanja in da je že uvedlatazadevnekorake. Poročila so zlobno zlagana. Boji na Francoskem. (Novo poročilo.) Berlin, 24. septembra. Genaralštab poroča od 23. septembra zvečer: Na desnem krilu nemške zahodne armade ob oni strani Oise stoji boj. Francozi so skušali brezuspešno Nemce obiti. Na vzhoda do Argonskega gozda se danes niso vršili nobeni večji boji. Vzhodno od Argon zavzeli so Nemci tekom dneva Vareunes. Napad traja nadalje. Armadni deli, ki napadajo fore južno od Verduna, zmagovali so proti nasprotnim napadom in napravili mnogo vjetnikov ter pridobili mašinske stroje, in kanone. Ogenj težke artiljerije proti celi vrsti f6rov bil je z vidnim uspehom zapričel. Na frauccskem Lotrinškem in na alzaški meji bile so francoske predatraže na nekaterih krajih nazaj vržene. Resnična odločitev še ni nikjer padla. Iz Belgije in na vzhodu se ne more ničesar novega poročati. Nemški uspehi na morju. K. B. London, 22. septembra (5. nri 8 minut zvečer). Poroča se čez Rim: Reuterjev biro razglaša sledečo vest: Angleški vojni parniki (križarke) „A b o n -kir", .Hogne" in „Cressy" bile so v Severnem morju od nemških podmorskih čolnov obstreljane in so se potopile. Križarko „Abonkir" zadele so 4 torpedovke. Medtem ko sta ji križarki „Hogue" in nCressy" pomagali, obstreljevalo se ju je istotako s torpedi. Znatni del moštva rešila sta neka križarka in neka torpedovka. Kakor vse kaže, se torej tudi angleškemu bojnemu brodovjn vkljub vsej njegovi premoči slabo godi. Kar ima Anglija več parnikov, to imajo Nemci več poguma in hrabrosti ter požrtvovalnosti. Zato so tndi na morja uspehi na nemški strani! Nemška junaštva na morju. K premaganju treh velikih bojnih parnikov Anglije skozi en podmorski nemški čoln se še poroča iz uradnega nemškega vira: Berlin, 23. sept. (Uradno.) Nemški podmorski čoln „U 9" potopil je zjutraj dne 22. tm. okoli 20 morskih milj se vero-zahodno od polotoka Hock van Holland tri angleške pan-cersko križsrke „Abonkir", „Hogue" in „Cre88y". — Moštvo rešil je deloma neki holandski parnik „Titan" in jih je spravil na varno kot vojne vjetnike. „Abonkir" imel je 900 mož posadke, »Hogne" 999 in „Cressy" 832 mož. Uničeni angleški parniki bili so vsak urejen za 12.200 ton, čez 21 metrov širok in čez 134 metrov dolg. Oborožen je bil vsak z okoli 30 velikimi kanoni. Angleži so v tej vojni izgubili že najmanje 20 velikih parnikov. Njih morski nadvladi bode potemtakem kmalu konec! Bombni napad na ruski vojaški vlak, — 1150 Rusov ubitih in ranjenih. Sofija, 22. septembra. „Utru" se poroča iz Budimpešte, da je bil neki ruski vojaški vlak na varšavski progi napaden z bombo. Ubitih in ranjenih je bilo 150 r a s k i h častnikov in 1000 ruskih vojakov. Turčija na razpotju. Vse kaže, da nam je Turčija še najzvestejša prijateljica na Balkanu. Doslej je bila vedno še nevtralna; ali njene simpatije so bile vedno na strani Avstrije in Nemčije. Ko so prišla prva poročila o nemško-avstrijskih zmagah, bilo je na Turškem že velikansko navdušenje in veselje. Rusi so sicer poskušali z najpodlejšimi grožnjami Turke prestrašiti in na svojo stran spraviti; ali pomagalo jim ni nič. zdaj se govori, da hoče „tripelententa" (to je zveza Anglije, Francije in Rusije) Turčiji celo ultimatum položiti. Ta grožnja danes istotako nima nobenega pomena, kajti Anglija in Francoska imata dovolj opraviti z Nemčijo, Rusija pa vkljub svoji velikanski premoči z nami. Turčija bode tak ultimatum tudi Čisto gotovo odklonila. Ako bi ji potem naši sovražniki napovedali vojno, no, potem se bode Turčija ravno z nami vred borila. Rusko-francosko- angleška zahrbtnost in nasilnost mora biti premagana, da bode imel svet možnost ugodnega gospodarskega razvitka. Boji z Japonci se prično. Z Japonskega se poroča, da je brzojavljenje po kablu med Japonsko in Kitajsko prekinjeno, ker je kabel najbrže prerezala kaka nemška križarka. Japonci so pričeli Cingtau obstreljevati. Pariz, 21. septembra, via Rim. (Kor. urad.) Agence Ha vas brzojavlja: Japonci se približujejo nemški trdnjavi Tsingtau. Pariz, 21. septembra, via Rim. (Kor. ur.) Agence Havas piše: Neki nemški zračni letalec je metal na Japonce bombe. 30 jih je ubil, več ranil. Lemberg (Lvov.) Ko so avstro-ogrske armade prvič v večdnevni borbi naspoti ruski premoči stale, šle so iz strategičnih vzrokov vkljub lepim svojim uspehom nazaj. Opustile so zaradi tega, da so prišle v ugodnejše in za boj pripravnejše pozicije, tudi glavno gališko mesto Lvov ali Lemberg. Medtem se je zgodila tam tndi večja bitka, v kateri so imeli Rusi prav občutne izgube. Prej ali slej bode Lvov seveda zopet v naših rokah; kajti naši vojaki niso bili iz tega mesta pregnani, marveč so šli sami nazaj. Lemberg, katerega prinašamo danes v sliki, je glavno mesto Galicije in šteje okoli 160.000 prebivalcev ter ima v gospodarskem oziru kot središče Ansichf von Lemberg obrti in trgovine precejšni pomen Rnsi so seveda zapustitev Lemberga proglašali kot velikansko „zmago." Ali vsi naslednji boji so dokazali, da jim ta „ zmaga" ne bode nič pomagala. 4 Pariz, 21. septembra, via Rim. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz Pekinga: 2. tajnik nemškega poslaništva v Pekinga, Eisenbach, ki je stopil kot prostovoljec v nemško armado, je padel. Tokio, 21. septembra. (Kor. urad.) Japonska vlada je ustavila izdajanje nemških časopisov „Herold" in „Deatsche Japanpost." Izdajatelj Oatwald mora tekom enega tedna zapustiti Japonsko Žena, ki je bila v šestih bojih. 01 umec, 19. septembra. Včeraj popoldne je dospnla na nekem vlaku z ranjenci neka žena, po imena Ana Pelegrini, ki se je dne 25. julija letos v Griesu pri Bolcanu poročila s pi-smonošem Jožefom Pelegrini. Žena, ki je bila dovršila tečaj za bolniško strežnico, je pripovedovala uredniku lista „Miihr. Tagblatt" to-le: 18. avgusta sem se odpeljala iz Inomosta z vlakom, s katerim se je vozil polk deželnih strelcev, v čegar 6. stotniji služi moj mož. Po šestih dneh vožnje smo dospeli v Danajew. Potem smo korakali še kake tričetrt ure, ko smo bili že tudi zapleteni v boj. Dotlej sem bila labko vedno pri stotniji mojega moža, ker imam kot pomožna strežnica legitimacijo za vse vojaške vlake. Sedaj, ko smo dospeli v ogenj, sta me skušala polkovni poveljnik podpolkovnik Spiegel in poročnik Kron od 6. stotnije na vsak način pregovoriti, da bi ostala zadaj. Toda jaz sem trdovratno hotela ostati, kajti tako sem mogla najhitreje nuditi pomoč ranjencem. Izprva mi je bilo pač nekako tesno, ko sem slišala krogle žvižgati krog glave, kasneje se je tesnoba popolnoma razgubila ter sem se končno popolnoma navadila na ogenj. V tem boju sta bili 6. in 7. stotnija razpršeni in tako sem svojega moža izgubila izpred oči. Nato sem več ur blodila okrog in končno slučajno zadela na 11. poljsko bolnišnico. Z ranjenci sem se peljala dalje v smeri proti Lvova. Na potu smo enkrat zašli med dva artiljerijska ognja in bili najlju-tejše obstreljevani. V Lvova mi je slučaj naklonil, da sem zopet šla s 6. stotnijo in tudi moj mož je bil še živ in zdrav. Nato smo iz Lvova zopet odšli. Sčasoma so se vsi tako navadili na mojo navzočnost, da me nihče niti več opazil ni. Tri dni smo bili na maršu. To so bili strašni dnevi ter smo posebno trpeli vsled žeje. Vsepovsod smo našli ruske mrliče in ranjence, ker Rasi niti ne pokopujejo svojih mrtvecev, niti ne jemljejo s seboj ranjencev. Mnogokrat sem obvezovala tudi iuske ranjence. Toda dolgo se nismo mogli nikjer muditi. Bili smo v boju pri Janowu in še v treh dragih. Krajevna imena sem pozabila, ker so tuja. Bila sem vedno 20—30 korakov za ognjeno črto, večinoma za 7. stotnijo ter sem se plazila k ranjencem in jih obvezovala, če se je potem glasilo: »Dalje!", sem seveda vedno hitela z njimi. Tako smo prišli do Lublina. Ta je bil moj mož ranjen v ramo in ko so ga z drugimi ranjenci poslali nazaj, sem se transportu pridružila tudi jaz. Peljali smo se tesno stisnjeni v voza za ranjence; bilo je 40 mož in stregla sem jim kakor je pač bilo mogoče. Ko moj mož toliko okreva, da bo za vožnjo, se odpeljeva zopet v Bolcan. Bolni napljnčih s Sanafonj H?^!?.(f|.^?.%l?!a?.^H?.i^s?f.,i!i__I 10 vojnih zapovedi. Spisal Kari Konrad Mack, MUnchen II. 1. Pazi vedno v sovražni deželi; ne zaupaj tadi najprijazaejši osebi. 2. Ne jej in ne pij ničesar, kar ni že preje zavžil tisti, pri katerem stanuješ. 3. Pazi dvojno na ženske v sovražni deželi. 4. Predno se vležeš spati, preiskaj spalnico jako natanko (tndi luknje v vratah itd), preglej natančno tvoje ležišče (tudi glede spalnih in omamljivih sredstev v blazini n. pr. hmelj itd.) Preobrni in pretresi vse blazine itd. temeljito in previdno in pripravi si sam svojo posteljo. 5. Pojdi sam po vodo za umivanje ali pa nmij se pri studenca. 6. Okna in vrata zakleni ali jih pa dobro zavezi. Ključe, ki so zunaj, odstrani. Pripravi si posteljo tudi na drugem kraju nego ti jo je lastnik hiše pripravil. 7. Ob okna in vrata postavi trde predmete tako, da takoj pri poskušenem odpiranju zaropotajo (n. p. žlice v kozarcu itd) 8. Prepričaj se, kje spi tvoja okolica. Zahtevaj krožnik s pepelom, raztrosi pepel pred tvoja vrata in poglej pozneje enkrat, je-li ne vidiš na raztrošenem pepelu sledove nog; ako jih opaziš, potem bodi previden. 9. Bodi previden pri podarjenem tobaku, smodkab, pri vseh jedilih, bonbonih, šokoladi itd. 10. Drži tvoje orožje v spanju tako pri roki, da si vedno oborožen, da pa tega tisti ne opazi, pri katerem stanuješ. Razno. Cenjene naročnike prosimo nujno, da naj takoj zaostale naročninske zneske pošljejo, ker nam drugače pod nobenim pogojem ni mogoče, list naprej pošiljati. Naročnino je pri vsakem listu naprej plačati. List stane veliko denarja in mi moramo svoje obveznosti točno izvršiti. Prosimo torej še enkrat, da naj se nam takoj zaostalo naročnino vpošlje. Kdor bi tej prošnji ne ugodil, temu bi morali list vstaviti. Sicer pa prosimo tudi vse cenjene somišljenike in prijatelje, da naj „Štajerca" razširjajo in z vsemi močmi zanj delujejo. Čimveč naročnikov in odjemalcev nam bodejo pridobili, temvečji in boljši bode naš prepotrebni list. Vsi na delo za „Š t a j e r c a" I P9** Cenjeni naročniki I Sknpno z listom „Pettauer Zeitung" stopili smo v direktno zvezo s c. kr. korespondenčnim in brzojavnim uradom. S tem je „Stajercu" omogočeno, da prinaša neposredno pred tiskom vedno še najnovejše telegrame iz bojišča. Za zunanje naročnike bode to gotovo velikega pomena. Kajti v »Štajercu" čitali bodejo zdaj vedno najnovejša poročila. Za naročnike v Ptuja in okolici pa je to naravnost jako ugodna prilika. Kajti „Šta-jerc" nabije v izložbenem oknu svojega uredništva takoj vsako došlo brzojavko. Vsak dan parkrat se vidi torej lahko v oknu najnovejše telegrame. Mislimo, da bodejo cenjeni naši či-tatelji s to novo uredbo, ki nam nalaga seveda velike troške, zadovoljni. Upamo pa tudi, da bodejo cenjeni prijatelji zdaj z vedno večjim navdušenjem za našega tako potrebnega „Sta-jerca" delovali! Cenjenim dopisnikom naznanjamo, da nam je z ozirom na stroge predpise sedanje cenzure popolnoma nemogoče, objavljati gotove polemične članke in dopise. Cenjeni dopisniki naj imajo tedaj potrpljenje; saj ga moramo tudi mi imeti! Prišli bodejo časi, ko se bode smelo zopet prosteje govoriti. Zdaj pa velja tadi za liste izjemno stanje! Občudovanja vreden nastop 3. armadnega kora v bojih pri Lembergu. Komandant 3. kura, general infanterije Colerus von Geldern naznanil je službeno vojaškemu komandanta v Gradca generalmajorja von Mattanovich, da je 3. kor med 26. avgustom in 31. avgustom v hudem bojo stal, da je prestal tudi v drugi bitki pri Lembergu v napadalnem napredovanja težke boje, da pa je bil vedno n e-premagljiv innajboljšegapoguma in je tako svojo nalogo izvršil. Nastop vojaštva bil je občudovanja in najvišje hvale vreden. — To oficijelno naznanilo zapovedujočega generala je pač najbolj primerno, da odpravi mnogoštevilne, skoraj neverjetne govorice o stanju tega elitnega kora. V bodoče se bode proti povzročiteljem in razširjevalcem neresničnih tendencijoznih poročil nastopalo z ono brezobzirno strogostjo, ki jo zapovedujejo vojni časi. — Mattanovich 1. r., generalmajor. Sin našega generalštabšefa padel. Od strani c. kr. korespondenčnega urada se nam pošilja Bledečo žalostno vest: „Vnajglobokejšineizrecni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti našega iskreno ljubljenega dragegli sina, oziroma brata in vnuka Herberta Freiherr Conrad von Hotzendorf, c. in kr. lajtnanta v 15. dra-gonskem regimentu, ki je dne 8. septembra ti. v bojih pri Rawa-Ruski v začetku svojega 24. življenjskega leta junaško smrt našel. Bil je v sredini svojih hrabrih dragoncev na bojišča k večnemu mira pokopan. — Franz Freiherr Conrad von Hotzendorf, c. in kr. general infanterije kot oče, Barbara Conrad von Hotzendorf, vdova obersta, Etelka pl. Le Bean, vdova generala, kot stare matere, Kurt Freiherr Conrad von Hotzendorf, c. in kr. oberlajtnant v 4. regimentu Tirolskih cesarskih lovcev, Envin Freiherr Conrad von Hotzendorf, c. in kr. oberlajtnant v 15. dragonskem regimentu, dodan generalnemu štabu, Egon Freiherr Conrad von Hotzendorf, c. in kr. enoletni prostovoljec v 15. dragonskem regimenta kot bratje." — Iz tega poročila je razvidno, da je najprvejši vojaški vodja naše junaške armade, ki ima še tri sinove v vojni, svojega prvega sina na bojišču izgubil. Cast mu! Umrli ranjenec. „Pettauer Zeitung" piše: V eni tukajšnih rezervnih bolnišnic umrl je te dni neki s prvim transportom ranjencev došli vojak., Pokojuik bil je rutenske narodnosti in grško-katoliške vere. Na potovanju dobil je vsled strelne rane zastrupljenje krvi. Od francoskih letalnih strojev. Prinašamo danes sliko, ki kaže neko francosko razglednico. Baje imajo francozi take letalne stroje s posebnimi kanoni, s katerimi hočejo iz zraka nemško armado in nemško prebivalstvo prestrašiti. Splošno se pa sodi, da Francozi s svojimi letalnimi stroji nimajo mnogo sreče. Kajti doslej niso imeli nobenih uspehov. Nemci pa so s svojimi „Zeppelini" že vso francosko in angleško javnost v velikanski strah pripravili. čine neue Franzosische Aeroplan Mitrailleuse. Izlwrno ravnanje zdravnikov ga je že napol rešilo ; bil je že brez vročine. K nesreči hotel je brez dovoljenja nekega prijatelja obiskati; na mrzlem dvorišča se je prehladi! in ga vkljub vsej zdravniški nmetnosti niso zamogli rešiti. Čast za domovino padlemu vojaka! Sicer pa je znak naravnost vzornega sanitetnega delovanja v naši armadi in požrtvovalnega izpolnjevanja dolžnosti tukajšnih zdravnikov, daje od okroglo 700 ranjencev, ki so prišli v Ptaj mnogokrat v jako težkem položaja, le eden umrl. Večjidel so vendar napravili dolgo pot od Lemberga. Tu-kajšno zdravniško delovanje je naravnost vzorno. V Ptuju ustanovili so z ozirom na vojne case mladinsko hrambo (Jugendwehr), kolesarski k 6 r (Radfahrerkorps) in m e-ščansko brambo (Burgerwehr). Vsi imajo namen, koristiti kolikor mogoče domovini. Kajti ti težki časi zahtevajo od slehernega požrtvovalno sodelovanje. Kakor čajemo, imajo te ustanovitve že prav lepi uspeh. Za domovino padel je v bitkah proti Rusiji pijonirski lajtnant iz Ptaja gospod Očenašek. Bil je i zboren oficir, čast mu! Ljudska šola za dečke v Ptuju pričela bode splošno dne 5. oktobra s podukom. Nekaj razredov bode v otroškem vrtecu (Kindergarten) v Ptuju (Brandgasse), nekaj pa bržkone v „Stu-dentenbeimu." Od naših ranjencev. Domu došel je iz vojne rezervni korporal g. Ernst Lasabacher, učitelj v Cirkovcah dr. p. Bil je v bitkah pri Lemberga hudo ranjen. Dobil je strel v desno roko. Druga kroglja predrla je tornistro in k sreči tam obtičala; drugače bi ga bila gotovo usmrtila. — Nadalje je dospel v Ptaj g. jurist in rezervni lajtnant Kari V e d e r n j a k, ki se je kot častnik 6. kompanije 79. infanterijskega polka udeležil hudih bojev proti Srbom južno od fcabca. Dne IG. septembra zadel ga je kos granate v hrbtu. Tudi njemu gre hvala Bogu že bolje. — Težko ranjen prišel je v Ptuj tudi sin tukajšnega železniškega uradnika v p. g. lajtnant sapčrjev Albin Mlakar. Bil je hudo na nogi zadet. Tadi njegov brat četovodja g. Mlakar je baje precej težko ranjen. — Nadalje je prišel ranjen v Ptuj gospod feldvebel S t a n i t z. Temn je predrla ruska kroglja nogo v bojih pri Jožefa na Ruskem. Bil je v isti kompaniji kakor smrtno ranjeni lajtnant Očenašek. Tudi g. Stanitzu gre že mnogo bolje. — Na bolniški dopnst v Ptaj dospel je tadi tovarnar usnja gosp. Paul P i r i c h, ki je kot član prostovoljnega automobilnega kora na Raskem hudo obolel. — V ptajsko okolico dospelo je tadi jako veliko domačih ranjencev na bolniški dopnst. Vsem se zdravje hitro vrača. Rešilni automobil, ki je prav moderno urejen, nabavila je podružnica ptujskega „Rdečega križa". Automobil, za katerega so tadi sosedne občine lepe zneske darovale, ima prostora za 4 težke ali 8 lahkih ranjencev, je električno razsvetljen in jako primeren vsem potrebam. Bolnišnico »Rdečega križa" ustanovili so v mestni ljudski šoli za dečke v Ptnju. Bolnišnica je izborno urejena. Zdravniško vodstvo prevzel je g. dr. Simonitsch brezplačno. Doslej se nahaja v tej bolnišnici 80 ranjencev. Poljski Čuvaj (Flurwachter.) Poroča se nam : Mestna občina Ptaj in občina Breg pri Ptuju nastavili ste posebnega poljskega čuvaja za njive in polja v Stadtwaldu ter Krčevini. S tem se hoče velike tatvine na poljskih pridelkih preprečiti. Rogaška Slatina. Piše se nam: Za podporni sklad okrajnega pomožnega odbora se je nadalje sledeče s vote od sledečih gospodov darovalo: Zbirca deželnega zdravilnega zavoda 66 kron 78 h, darilo mašinista g. Krištofa W e s-s e 1 y 8 K, darilo medicinalnega svetnika g. dra. Jožefa Simonitsch 100 K, darilo okrajne bolniške blagajne v Rogatcu 100 K, darilo prostovoljne zavodne in krajevne požarne brambe v Rogaški Slatini 50 K, darilo gospe G 1 a n z-mann 10 kron. Vsem lepa hvala! Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 16. sept. 1914 štev. 620 3 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v 4. četrtletju 1914. Tekom 4. četrtletja 1914 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in — S — hišno-najemnin3ki davek ter 5 odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 10 mesečni obrok dne 31. oktobra 1914, 11 mesečni obrok dne 30. novembra 1914, 12 mesečni obrok dne 31. decembra 1914. II. Občna pridobnina in pri-dobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov: 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1914. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne bla-gajnice potom odbitka po osebah oziroma bla-gajnicah, ki izplačujejo davka podvržene prejemke in sicer 2. polaletni obrok dne 1. decembra 1914. — Ako se.navedeni davki oziroma pripadle deželne doklada ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteka zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj se morajo plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904, dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K do-tične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1*3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od due, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obrestmi vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Vojska je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Klop ali klešč. Tega nevšečnega gosta pozna vsak, ki je večkrat bodisi na lovu, bodisi v drugem delu, hodil po hosti, ali je posedal kraj grmovja. Stiha se ti priplazi suha in tanka živalica, ako pa se te je le dotaknila z eno no-Ž;co, poprime se te tako čvrsto, da je ne otreješ s lepa. Poleg ostrih kvačic (krempeljev) ima namreč na nogi še ploskvico, s katero se prilepi na te. Zato tudi slovenski pregovor pozna klopa zaradi tega svojstva. »Drži se me kakor klope, pravimo o človeka, katerega se ne moremo otresti, o vsiljivcu, ki nas sprem'ja kakor naša senca. Ako se je klop prijel človeka, zaide mu na kožo ter se mu kolikor mogoče globoko v njo zarije. Potem zabode močnemu rilcu podobno sesalce v meso in začne vleči kri vase. Sesalce je obraseno z majhnimi zobci, katerim so ostre konice (špice) nazaj obrnjene. Zato se rilček tudi ne da tako lahko izdreti, ker se konice temu upirajo. Ako ga hočeš šiloma izdreti, pretrga se ti navadno in rilec ostane v koži. A to je slabše, nego da si pustil klopa piti, kajti sedaj se ti ubodeno mesto vname in naredi se ti boleče bule (tvor). Zato najbolje storiš, ako na klopa, ki se ti je zaril v kožo, kaneš kapljo tobakovega soka ali žganja. Kmalu bodeš čutil, da klop popušča in udira rilec. Ravnotako dobro je tudi klopa in kožo okoli njega polagoma mazati z oljem. Najhitreje pa ga umori kaplja bencina. Na težče klop je majhna, ploska, jako tanka osmo-nožna živalica. Samec je zmiraj suh in majhen, ker ne pije krti. To delajo zgolj samice, ki so na tešče tudi tako suhe, a ko so se napile krvi, raztegne se jim čudovito usnjasta koža, da so debele kakor grah al: celo kakor droben lešnjak. Nnogo več pa, nego človek, trpijo od klopov nekatere živaii, bodisi domače ali divje, ki bivajo ali zahajajo v hosto. Tako n. pr. ovce, goveda in pred vsemi lovski psi, zato se navadni klop tudi imenuje pasji; od divjih pa lisice in veverice. Samica znese na stotine jajce in pogine. Mladi prvi čas jedo svojo mater in se skrivajo pod njo, potem sa razidejo in po daljšem preobrazovanju dorastejo. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod slaži in ki zagovarja ljud-Bke pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. „btajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah „S t aj er ca." 3. Agitiral za „Štajerca." §^f* Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! "^p^ Vsi na delo za naš list! Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; lejmi, zaznamovani x zvezdico (*) so Živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 25. septembra v Upnic'.*; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Rogatcu (sejem s ščeti-narji); v Gradcu (sejem z zaklano živino). Dne 26. septembra v B ežicah (svinjski sejem). Dne 27. septembra pri Sv. Erhardu, okraj Bruck. Dne 28. septembra pri Sv. Urbanu* okr. Ptuj. Dne 29. septebra v Šoštanju**; v Marenbergu**; v Passailu", okr. Weiz; pri Š:. Rupertu**, okr. Weiz; v Pilštanju**, okr. Kozje; v Riegersbergu**, okr. Feld bach; v Schaffem, okr. Friedberg; v Grafendoifu, ok. Hartberg; v Stckau**, okr. Knittelfeld; v Wildonu** ; pri S?. Mihaelu, okr. Leoben ; v Gleinstattenu**, okraj Arvež; v Cmureku**; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okraj Ptuj; v Ubelbachu, okr. Ftohnleiten; v Mooskircbenu**, okraj Voitsberg; v Predlitzu**, okraj Murau; v Gaishorn*, okr. Rottenmann; v Ormožu (sejem s ščelinarji); v Gradcu (sejem z rabno živino). Dne 30. septembra v Grobmingu*; v Kostriv-nici*, okr. Rogatec; v Imenem (svinjski sejem), okraj Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 1. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Neubergu**, okr. MUrzzuichlag; v Hirschegg-Reinu**, okr. Voitsberg; v Gradcu (sejem s klavno živino in konji). Dne 2. oktobra v Pols*, okr. Judenburg; v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z zaklano živino). Dne 3. oktobra v Brežicah (svinjski sejem); v Bischoffeldu* okr. Judenburg; v Tilmitschu**, okr. Upnica ; v Št. Mihaelu*, okr. Leoben. Dne 4. oktobra v Fernitzu, okr. Graška okolica. Dne 5. oktobra v Schvvanbergu**, okr. Deutsch-landsberg; pri Sv. Lenartu v S'ov. gor.**; v Žalcu**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško; v Lankowitzu**, okr. Voitsberg: v Slovenjem Gradcu**; v Aflcnzu; v Mareinu, okr. Bruck; v Stainzu*'; v Ilzu, okr. Fursten-feld; v Bad Aussee*, okr. Aussee; v Friedbergu**; v Knitteifeldu**; v Mautern; v Ormožu* ; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Kindbergu*; v Oplotnici**, okr. Konjice ; pri Sv. Heleni**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ranten**, okr. Murau; v Celju*. Dne 6. oktobra v Pišecah*', okr. Brežice; v Kraubathu**, okr. Leoben; v Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem); v Mulln*, okr. Neumarkt; v Ptuju (sejem s konji in govedom); v Gradcu (sejem z rabno živino). Dne 7. oktobra v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; pri Sv. Petru**, okr. Leoben ; v Radgoni**; v Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Teufenbzchu**, okr. Neumarkt; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kosje ; v Ptuju (svinjski sejem). Iz Krapiiskih Toplic. Vsled lepega gorskega vremena in prijetne železniške zveze prihajajo zdaj v največjem Številu zdravljenja potrebni. Polni obrat kopališča oitaja kakor vsako leto do začetka novembra. Naznanjamo kmetovalcem, da firma Ph. Mayfarth & Co., fabrika kmetijskih Btrojev, Daiaj svoj obrat obdrži in da je v položaju, oddajati vse kmetijske, vinogradniške in saijercjske* stroje. Zadnji telegramu (C. k. kor. in brz. urad.) Grčija in Turčija. KB. Konstantinopel 24. septembra. Turška vlada je sklenila, podati Grčiji nekaki ultimatum, na katerega mora ta v gotovem časa odgovoriti. (Razmerje se je poojstrilo, tako da ni vojna izključena. Op. nr.) Zopet bombni napad na ruski vojaški vlak. Krakov, 24 septembra. BUtro" poroča, da se je na neki železniški vlak na ruski progi Varšava- Petersburg, v katerem se je vozilo rusko vojaštvo, izvršil bombni napad. Vlak je skočil iz tira. Baje je bilo 150 oficirjev in 1000 vojakov ubitih aH ranjenih. Velika bitka na zahodu. K.-B. Berlin, 23. septembra. Listi poročajo čez Rotterdam o bitki na zahodu, da so se vršili v zadnjih dneh najhnjši boji. Ncč in dan vršili so se nepretrgano napadi. V petek počila je granata v angleškem glavnem tabora, ki je napravila mnogo zmešnjave. Streljanje je tako hcdo, da niti mitvih in ranjenih pioč spraviti niso mogli. Pozor! K okrajnemu načelniku v Ptuju g. 0 r n i g u in tudi v naše uredništvo prihaia jako veliko žena, katerih možje so morali v vojsko in ka- tere bi rade tozadevno postavno pomoč dobile. Mi v mestu seveda temu ne moremo pomagati. Vsakdo, ki ima v zmislu postave zahtevati podporo za kake pod orožje poklicano osebo, naj se zglasi pri svojemu občinskemu predstojniku. Ta ima dolžnost da ukrene vse potrebno! Veliki Singer Cylinder-stroj prav malo rabljen, se za polovično ceno proda. Istotam se poceni proda tudi še skoro novi stroj za Šivilje. Dopise je poslati ped „A. K. 100" na npravo »Štajerca." Fino odpadlo milo pri Stancanju lahko poškodovano, v raznih diSa-vah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo,' v 8 kllsken postnem zavoju. Cistu lina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 60 po povzetju. Seifen-Vmandhans .iHerknr", Vfien - Nenlcr-ehenfeld 4S. 608 Franz ScMnlieb tovarna orožja in jzdrleval- sica finih pušk, Borovje na KoroSkem. Nagrobni spomeniki! Slavnemu občinstvu se priporočam z mojo bogato zalogo iz krasnega marmorja, granita itd. izdelanih nsgrobnih spomenikov. Izdelujem tudi vsa druga kamnoseška dela. ess Spoštovanjem Franc Koban, kamnosek, Račje-Fram (Kranicasfeld-Krauheim.) V najem se da od 1. prosinca 1915 kavcije zmožnemu gostilno L 6 s c h n i g pri Sv. Miklavžu; takoj tudi fini novi lokali za vsako obrt na najbolj prometni cesti v Mariboru po zelo ugodni ceni. Vpraša se pri J. Los c h u i g posest. Sv. Miklavž, pošta Hoče. 686 Komi in trgovski učenec nemškega in slovenskega jezika zmožua, se takoj sprejmeta pri Anton Krautsdorfer, Slovenska Bistrica. 6so Učenec v trgovini z mešanim blagom se takoj 686 sprejme pri g. Jožefu Presker v Žrečah pri Konjicah. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela In nova ko;lta najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov. 657 Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod usodnimi pogoji takoj J roda. Več pove Josef Wesiak, nntigamer Bierdeput, Marburg, Mbhlgasse. 601 Učenec iz boljše hiše, obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v trgovini z modnim blagom Franz Karbeutz, v CeljU. 687 Viničar c?o priden, ki se dobro razume v amerikanskih nasadih, se pod ugodnimi pogoji do 1. novembra t. 1. sprejme. Kje? pove uprava tega lista. Učenec se sprejme v manu-fakturni in špecerijski trgovini 67t Ludwig Krautsdorfer, Sv. Duh pri Poličanah. Ženitna ponudba Vdovec, 49 let star, želi se • spoznati z eno vdovo ali pa z starejšo deklino zaradi ie-nilve; isti je posestnik trgovine in ima enega 7 let starega otroka; adresa je v uredništvi:. Štajerca v Ptuja._________666 2 učenca za mesarijo in zelharijo, velika in močna te takoj »prejmeta pri Johann Lnttenberner, mesarija in zolharija v PTUJU. 676 blizu Poljesn se odda v najem, ali pa na račun. Več se izve v pekarni Geuer v Poljčanah. 677 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Joh. Turtschitscb, pekovski mojster, est Gosting bei Graz. Sveža jajca kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kleistg. 20. m- Štev. 39583 11.5115. RAZGLAS. « Tečaj za pletenje košar na deželni viničarski šoli v Silberbergu j pri Leibnitzu. Da se znanje naprave navadnih, v gospodarstvu, zlasti za sadje- in vinorejstvo potrebnih košar iz vrbinih šib po vsej deželi razširi in vdomači, nadalje da se kmetijskim delavcem za zimski čas delo in zaslužek preskrbi, sklenil je deželni odbor, da priredi na imenovanem zavodu v zimskih mesecih in sicer v času od x. decembra do 15. februarja Za 12 udeležnikov tečaj za pletenje kosov. Udeleženci dobijo na zavodu prost poduk in stanovanje in imajo le za hrano, ki jo isto-tako zavod preskrbi, na mesec 24 kron plačati. Naznanilo zgoditi se ima do 15. novembra t. 1. pri štajerskemu deželnemu odboru potom okrajnih zastopov, občin ali kmetijskih podružnic. Sprejmejo se le prosilci, ki imajo na Štajerskem domovinsko pristojnost in ki so najmanje 15 let stari. Prošnjam za sprejem je priložiti krstni in domovinski list, nravnostno spričevalo in izjavo prosilca oziroma starišev ali korporacij (okrajnih zastopov, občin, kmetijskih podružnic) glede plačila prispevka za hrano. Gradec, 9. septembra 1914. 676 Od štajerskega deželnega odbora. vdBš&Bm 27 fi. TT 39491 ,. Iz deželnih sadnodrevesnih Šol v Glaisd&rfu, Brucku na Muri in Celju se oddajo štajerskim posestnikom v jeseni 1914 od nosno v spomladi 1915 v naslednjem označena jaboljčna in hruškina drevesa okroglo sknpaj 28.000 komadov. Od tega se oddajo tri četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom in ena četrtina nekmetskim posestnikom po tržni ceni 1 krone 20 vin. za komad razven zavoja in voznine k železnici. Naročila sprejema deželni odbor in imajo v danem slučaja obsegati potrdilo občinskega urada, da je dotičnik kmetski posestnik v občini. Ako se potrebuje drevesa za jesensko sajenje 1. 1914, naj se to v prošnji izrecno omeni in se mora zgoditi naroČilo do 15. oktobra 1914. Prošnje se bodo, dokler je še drevja dovolj, ravno tako za jesensko kakor za spomladno sajenje takoj po objavi tega razglasa sprejemale in po Času njih dohajanja rešile. — Več kot 120 komadov se enemu posestnika ne odda. Posestnik se tudi zaveže, da sadi dobljeno drevje na svoji lastni zemlji. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Ako je ena ali druga vrsta Že oddana, dalo se bode kot nadomestilo drugo ednakovredno vrsto; naročitelju stoji prosto, je-li hoče to drugo vrsto vzeti ali ne. Ako se na to nadomestno vrsto ne reflektira, se mora takoj naznaniti. Drevesa naj naročitelj, ako je to le mogoče, sam prevzame ali pa se jih pošlje po železnici, takoj po dohodu ogleda. Pritožbe naj se takoj vodstvu drevesne šole vpošlje. Na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. sadnih dreves, ki se oddajo v sadni dobi 1914/15 iz deželnih sadnodrevesnih Šol. št. I. Vrste jabolk a) v Gleisdorfu vi'oko I *Jko f'W*™ debl° j deblo ! dreTeBJe b) v Brucka deblo Na pol visoko deblo pritljikavu drevesje c) v Celju Visoko deblo Na pol visoko deblo pritljikavo drevesje 9 10 11 12 13 14 Mošanskcr Štajerski zimski .... Bohnapfel veliki renski...... Ananas Reinette......... Baumanova reineta........ Damason-reincta......... Kanada Reinette......... Bellefleur rumeni......... Astrachan beli.......... Charmalovsky.......... Gravensteiner.......... Prestolonaslednik Rudo'f..... Kardinal flaumani........ London-Pepping......... Ribstons-Pepping......... Sehoner od Booskopa...... Lesno jabolko rudeče pisano . •. . Huberjevo mostno jabolko .... Danzinger jabolko (Kantapfel) . . . Plemenito jabolko, rumeno .... Landsberška-Reinette....... Parmene, zlata zimska...... Kalvill jesenski, rudeči...... Reinsko jabolko (Rhein. Krummstiel) II. Vrste hrušk: 4490 1376 84 497 55 8 120 32 50 553 354 224 225 560 "' 262 372 280 23 65 35 13 65 2 16 Diels putrasta hruška . . . Forellen hruška..... Dobra Louise iz Avranches Legel putrasla...... Olivier de Serres .... Pastorka hruška..... Salcburgerica ...... Zimska dehantska .... Jelenovka........ Weilerjeva mostna .... Bosez steklenica hruška . . Tepka ......... Staj. mostna hruška . . . Rdeča hruška (Landlbirne) 55 7 40 406 390 160 Skupaj . 10300 3 2 4 23 20 2 102 160 78 128 80 67 45 499 600 2200 370 160 600 900 195 465 600 435 480 800 300 280 370 115 145 60 60 480 470 135 15 130 82 100 45 100 200 742 9270 13 12 50 — 695 5C 70 50 10 70 55 870 1600 750 160 600 200 75 190 280 320 250 250 360 800 40 140 80 200 150 6440 20 15 60 50 45 20 270 Poleg tega se odda Se 450 kom. visokih debel (Walnuas), 50 breskev pritljikavo grmičje, 200 marelic prit-Ijikavih iz drevesne šole v Celju in Gleisdorfa, 750 kom. drešenj, 200 kom. visenj, visoka in srednje-visoka debla iz sadjarske šole v Brucka, ki se oddajo le kmetskim posestnikom po znižani ceni. Gradec, 7. septembra 1914. 6/2 Od staj. deželnega odbora.