106 107 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA prikazu otroških sob, ki veliko povedo o posameznikovih interesih. V obeh zbirkah spremljamo junake v sicer vsakdanjih življenjskih situa- cijah, ki pa jim prinašajo pomembne izkušnje in spoznanja o sebi, okolici in družbi. Zgodba V slogi je moč v ospredje postavlja hišna opravila: Oskar posprav- lja za seboj in vzorno reciklira, medtem ko mora Luki mama zagroziti s prepo- vedjo igrišča, če ne pomije posode – tako se mimogrede in s smehom dotaknemo različnih tipov vzgoje ter dolžnosti in navad otrok v drugih družinah. V zgodbi Sprti prijatelji nesrečen nesporazum povzroči, da se klapa razdeli in sta užal- jeni obe strani hkrati, večkrat, še pose- bej pa v zgodbi Med dvema ognjema, je ošvrknjena tudi stara norma dekliških in fantovskih iger – Lili se zdijo špangice, dojenčki in nalepke dolgočasni, a jo hkrati Amir odvrne od igre s prijatelji fanti, češ da “to ni za punce”. Pomemben del njihovih življenj je seveda šola, ki se tukaj zdi vzorno prijetna in izpostavlja, da je vsak v nečem dober, pri čem pa tudi popolnoma neroden. Ta ideja ni nikjer eksplicitno izražena, ampak jo razumljivo odraža dogajanje samo. Rdeča nit dvajsetih zgodb je pomem b- nost prijateljstva, s tem pa poleg sila pomembne brezskrbne igre tudi zau- pan ja in sproščenosti, ki nam dovo- ljuje, da se brez strahu pokažemo taki, kot smo. Luka iz bloka upošteva svojo aktualno publiko in se ji prilagaja tako z obsegom kot videzom, pomembno določenim s ploskovitim digitalnim barvanjem v privlačnih gostih in živih, a skladnih odtenkih. Z idejno zasnovo ter umetniško izvedbo pa tudi obrtniš ko kakovostjo omogoča, da navdušenci nad stripi v njih najprej in predvsem uživajo, nato pa se k temu ugodju tudi večkrat vrnejo, ne da bi jih ob tem bre- menila pretirana didaktičnost. K A TJ A Š T E S L GREMO, EN DVA TRI! Darja Marinšek: Pozabljiva stonoga. Ilustracije Hana Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga (Čebelica), 2023. Letos praznujemo 70 let kultne zbirke Čebelica. Med 478 naslovov sli- kanic v tej zbirki za najmlajše otroke se je uvrstila tudi slikanica Pozabljiva stonoga (Čebelica 472), za katero je besedilo napisala Darja Marinšek, ilustrirala pa Hana Stupica. Slikanica je izšla pod budnim uredniškim očesom sedanje urednice zbirke Čebelica Irene Matko Lukan, jezikovno jo je pregle- dala Andreja Prašnikar, likovno uredila Tanja Komadina in oblikovala Sanja Janša. Slikanico odlikuje močna inte- rakcija med besedilom in ilustracijami, kar je ena izmed lastnosti postmoderne slikanice in je s tem še kako primerna za širok spekter bralcev.  Pravljica pisateljice Darje Marin- šek Pozabljiva stonoga skupaj s pito- resknimi ilustracijami Hane Stupica najmlajšim bralcem sporoča, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva … še posebej, če je mamina. To je sodobna pravljica o majhni sto- nogi, ki se noče zbuditi in bi se najraje skrila pod odejo, da ji ne bi bilo treba iti v vrtec. Ima sto izgovorov, da ne gre, veliko nog in čevljev, a na koncu njena mama ugotovi nekaj, kar osreči obe. Ko z malo stonogico končno uredita vse probleme s čevlji (enega najdeta, za drugega dobita vezalke, naslednjega očistita …), pri odhajanju od doma mama s pogledom na koledar ugo- tovi, da je praznik. Zdaj lahko ostaneta doma in rišeta, bereta pravljice, gledata risanke in pečeta palačinke s čokolado! Darja Marinšek je študij primerjalne književnosti in angleščine končala z doktoratom iz ameriških literarnih ved. Že kot študentka je začela prevajati in se kmalu posvetila prevajanju leposlovja. Istočasno se je zaposlila kot knjižna ure- dnica, najprej pri založbi Učila, od leta 2013 pa deluje v leposlovnem uredni- štvu založbe Mladinska knjiga. Zani- miv je njen zapis o prazničnih običajih, darilih in Dedku Mrazu, saj ponuja osnovni motiv za zgodbico, v kateri je dramaturški zasuk grajen prav na kole- darju (https://www.mladinska-knjiga. si/dobrezgodbe/beremo/darja-marin- sek-s-sinom-skupaj-piseva). Rojena je bila na zadnji dan v letu, na silvestrovo. Da je kot deklica lažje dočakala dvojni praznik, ji je mama vsako leto pripra- vila adventni koledar. Daril, ki jih je dobivala, se praktično ne spomni več, njeni ročno izdelani koledarji pa so nežno zasidrani v njenem spominu. In prav koledar igra pomembno vlogo v njenem slikaniškem prvencu. Čeprav je dramaturško pomenljiv, pa iz bese- dila ni jasno, za kateri praznik gre – da je to praznik kulture izvemo šele iz predzadnje ilustracije te slikanice, kjer je na koledarju z rdečim krogcem označen 8. februar. Besedilo, v kate- rega se blago tihotapijo rime, je igrivo, ritmično spevno in – čeprav je kratko in prozno – oplemeniteno še s slutnjo pesniške anáfore, s ponavljanjem (sko- raj) istih besednih skupin. Nič ni meta- foričnega, ne simbolnega, dogajanje je enosmerno. Stonogica mora v vrtec. In pika. Gremo, en dva tri! Ta pravljica Darje Marinšek je najprej nastopila v nizu pravljic Lahko noč, otroci! Radia Slovenija 19. maja letos – pripovedovala jo je Maša Der- ganc – med pahljačo novih radijskih pravljic, ki jih skriva resnično samo- svoja radijska zbirka Čebelice. Pravljice iz domače in svetovne literature za vsako noč je ena najstarejših oddaj otroškega in mladinskega programa Radia Slove- nija, kjer le na videz obrobna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Najmlajše poslušalce vodi v svet domi- šljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove radijskega cikla Čebelice je Klemen Markovčič. Oddaja Pozabljiva stonoga, ki jo je uredila Alja Verbole, je bila posneta v studiu 2, glasbeno jo je oblikovala Darja Hlavka Godina, tonski mojster pa je bil Urban Gruden. Že prvi večji ilustratorski projekt Rokavička (Mladinska knjiga, 2014) je Hani Stupica še v času študija prinesel veliko priznanje, na 11. Slovenskem bienalu ilustracije je dobila nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače sta- novsko priznanje na področju ilustra- cije. Kmalu je dobila v upodabljanje Schönwerthove pravljice (Miš, 2017), pravljice iz 19. stoletja z nenavadnimi konci, kjer na mesto znanih junakov vstopajo novi, drugačni in vznemir- ljivi liki. Pravljice bavarskega zbiralca ljudskega izročila Franza Xaverja von Schönwertha, ki ga je Jacob Grimm opisal kot svojega edinega možnega naslednika, so bile ilustratorki, naklon- jeni nemški renesansi, pisane na kožo. S petnajstimi v umirjene tone ozadij ujetimi dvostranskimi podobami je ilustrirala še slikanico Zajčkova hišica (Mladinska knjiga, 2021) po besedilu Anje Štefan. Pripoved o prijateljstvu, 106 107 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA prikazu otroških sob, ki veliko povedo o posameznikovih interesih. V obeh zbirkah spremljamo junake v sicer vsakdanjih življenjskih situa- cijah, ki pa jim prinašajo pomembne izkušnje in spoznanja o sebi, okolici in družbi. Zgodba V slogi je moč v ospredje postavlja hišna opravila: Oskar posprav- lja za seboj in vzorno reciklira, medtem ko mora Luki mama zagroziti s prepo- vedjo igrišča, če ne pomije posode – tako se mimogrede in s smehom dotaknemo različnih tipov vzgoje ter dolžnosti in navad otrok v drugih družinah. V zgodbi Sprti prijatelji nesrečen nesporazum povzroči, da se klapa razdeli in sta užal- jeni obe strani hkrati, večkrat, še pose- bej pa v zgodbi Med dvema ognjema, je ošvrknjena tudi stara norma dekliških in fantovskih iger – Lili se zdijo špangice, dojenčki in nalepke dolgočasni, a jo hkrati Amir odvrne od igre s prijatelji fanti, češ da “to ni za punce”. Pomemben del njihovih življenj je seveda šola, ki se tukaj zdi vzorno prijetna in izpostavlja, da je vsak v nečem dober, pri čem pa tudi popolnoma neroden. Ta ideja ni nikjer eksplicitno izražena, ampak jo razumljivo odraža dogajanje samo. Rdeča nit dvajsetih zgodb je pomem b- nost prijateljstva, s tem pa poleg sila pomembne brezskrbne igre tudi zau- pan ja in sproščenosti, ki nam dovo- ljuje, da se brez strahu pokažemo taki, kot smo. Luka iz bloka upošteva svojo aktualno publiko in se ji prilagaja tako z obsegom kot videzom, pomembno določenim s ploskovitim digitalnim barvanjem v privlačnih gostih in živih, a skladnih odtenkih. Z idejno zasnovo ter umetniško izvedbo pa tudi obrtniš ko kakovostjo omogoča, da navdušenci nad stripi v njih najprej in predvsem uživajo, nato pa se k temu ugodju tudi večkrat vrnejo, ne da bi jih ob tem bre- menila pretirana didaktičnost. K A TJ A Š T E S L GREMO, EN DVA TRI! Darja Marinšek: Pozabljiva stonoga. Ilustracije Hana Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga (Čebelica), 2023. Letos praznujemo 70 let kultne zbirke Čebelica. Med 478 naslovov sli- kanic v tej zbirki za najmlajše otroke se je uvrstila tudi slikanica Pozabljiva stonoga (Čebelica 472), za katero je besedilo napisala Darja Marinšek, ilustrirala pa Hana Stupica. Slikanica je izšla pod budnim uredniškim očesom sedanje urednice zbirke Čebelica Irene Matko Lukan, jezikovno jo je pregle- dala Andreja Prašnikar, likovno uredila Tanja Komadina in oblikovala Sanja Janša. Slikanico odlikuje močna inte- rakcija med besedilom in ilustracijami, kar je ena izmed lastnosti postmoderne slikanice in je s tem še kako primerna za širok spekter bralcev.  Pravljica pisateljice Darje Marin- šek Pozabljiva stonoga skupaj s pito- resknimi ilustracijami Hane Stupica najmlajšim bralcem sporoča, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva … še posebej, če je mamina. To je sodobna pravljica o majhni sto- nogi, ki se noče zbuditi in bi se najraje skrila pod odejo, da ji ne bi bilo treba iti v vrtec. Ima sto izgovorov, da ne gre, veliko nog in čevljev, a na koncu njena mama ugotovi nekaj, kar osreči obe. Ko z malo stonogico končno uredita vse probleme s čevlji (enega najdeta, za drugega dobita vezalke, naslednjega očistita …), pri odhajanju od doma mama s pogledom na koledar ugo- tovi, da je praznik. Zdaj lahko ostaneta doma in rišeta, bereta pravljice, gledata risanke in pečeta palačinke s čokolado! Darja Marinšek je študij primerjalne književnosti in angleščine končala z doktoratom iz ameriških literarnih ved. Že kot študentka je začela prevajati in se kmalu posvetila prevajanju leposlovja. Istočasno se je zaposlila kot knjižna ure- dnica, najprej pri založbi Učila, od leta 2013 pa deluje v leposlovnem uredni- štvu založbe Mladinska knjiga. Zani- miv je njen zapis o prazničnih običajih, darilih in Dedku Mrazu, saj ponuja osnovni motiv za zgodbico, v kateri je dramaturški zasuk grajen prav na kole- darju (https://www.mladinska-knjiga. si/dobrezgodbe/beremo/darja-marin- sek-s-sinom-skupaj-piseva). Rojena je bila na zadnji dan v letu, na silvestrovo. Da je kot deklica lažje dočakala dvojni praznik, ji je mama vsako leto pripra- vila adventni koledar. Daril, ki jih je dobivala, se praktično ne spomni več, njeni ročno izdelani koledarji pa so nežno zasidrani v njenem spominu. In prav koledar igra pomembno vlogo v njenem slikaniškem prvencu. Čeprav je dramaturško pomenljiv, pa iz bese- dila ni jasno, za kateri praznik gre – da je to praznik kulture izvemo šele iz predzadnje ilustracije te slikanice, kjer je na koledarju z rdečim krogcem označen 8. februar. Besedilo, v kate- rega se blago tihotapijo rime, je igrivo, ritmično spevno in – čeprav je kratko in prozno – oplemeniteno še s slutnjo pesniške anáfore, s ponavljanjem (sko- raj) istih besednih skupin. Nič ni meta- foričnega, ne simbolnega, dogajanje je enosmerno. Stonogica mora v vrtec. In pika. Gremo, en dva tri! Ta pravljica Darje Marinšek je najprej nastopila v nizu pravljic Lahko noč, otroci! Radia Slovenija 19. maja letos – pripovedovala jo je Maša Der- ganc – med pahljačo novih radijskih pravljic, ki jih skriva resnično samo- svoja radijska zbirka Čebelice. Pravljice iz domače in svetovne literature za vsako noč je ena najstarejših oddaj otroškega in mladinskega programa Radia Slove- nija, kjer le na videz obrobna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Najmlajše poslušalce vodi v svet domi- šljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove radijskega cikla Čebelice je Klemen Markovčič. Oddaja Pozabljiva stonoga, ki jo je uredila Alja Verbole, je bila posneta v studiu 2, glasbeno jo je oblikovala Darja Hlavka Godina, tonski mojster pa je bil Urban Gruden. Že prvi večji ilustratorski projekt Rokavička (Mladinska knjiga, 2014) je Hani Stupica še v času študija prinesel veliko priznanje, na 11. Slovenskem bienalu ilustracije je dobila nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače sta- novsko priznanje na področju ilustra- cije. Kmalu je dobila v upodabljanje Schönwerthove pravljice (Miš, 2017), pravljice iz 19. stoletja z nenavadnimi konci, kjer na mesto znanih junakov vstopajo novi, drugačni in vznemir- ljivi liki. Pravljice bavarskega zbiralca ljudskega izročila Franza Xaverja von Schönwertha, ki ga je Jacob Grimm opisal kot svojega edinega možnega naslednika, so bile ilustratorki, naklon- jeni nemški renesansi, pisane na kožo. S petnajstimi v umirjene tone ozadij ujetimi dvostranskimi podobami je ilustrirala še slikanico Zajčkova hišica (Mladinska knjiga, 2021) po besedilu Anje Štefan. Pripoved o prijateljstvu, 108 109 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA o tem, da je v nesreči največja sreča, če ti kdo priskoči na pomoč, je prika- zana kot nazorna ilustracija pripovedi, hkrati pa tudi kot imaginacija, ki se razkriva iz raztrganin pergamentno orumenelih slikovnih osnov. Poleg tega so njena drobna (ne za knjižno objavo ustvarjena) dela enostavno dovolj intri- gantna, da uspešno vzbujajo pozornost tudi na drugih slikovnih nosilcih. Z najfinejšimi potezami v ilustra- torkini klasični tehniki (gvaš, tempera, akvarel na papirju) so izvirniki, ustvar- jeni za slikanico Pozabljiva stonoga, prejeli pomembno mednarodno nag- rado. Še pred izidom slikanice so bile ilustracije poslane na Festival ilustracij – Ilustrofest, ki se od leta 2019 odvija na Kalemegdanu v Beograjski trdnjavi kot velika mednarodna razstava izbra- nih ilustracij. Žirija festivala vsako leto nagradi najboljše ilustracije v petih kategorijah: ilustracije za knjige, ilustracije za revije, ilustracije v obli- kovalski in oglaševalski industriji, ilustracije – osebni projekt, ilustracije – družbeno odgovorni projekti ter Grand Prix za najboljšega avtorja na festivalu. Na petem festivalu ilustracij Ilustrofest 2023 je Grand Prix prejela ilustratorka Ane Arzelus iz Španije, člani medna- rodne žirije (Dejan Kralj, Manca Kro- šelj, Ester Garcia, Natalija Palurović, Ksenija Marinković) pa so nagrado za najboljšo knjižno ilustracijo dodelili Hani Stupica. Glavna literarna lika sodobne pra- vljice Pozabljiva stonoga sta (neimeno- vani) mama in hčerka stonogica, ki sta v portretnem medaljonu predstavljeni že na notranji naslovni strani. Njuni vlogi sta v logičnem odnosu: mati, ki je vzgojiteljica, in hči, ki naj bi jo ubogala. A na srečo se tudi mati kdaj zmoti. Ozi- roma pozabi. In to ju poveže. Z besedi- lom kongenialne ilustracije pa najmlaj- ših otrok ne le zvabijo k branju, temveč z domišljenimi podobami soustvarjajo njihove predstave, jim omogočajo pri- merjanje, sanjarjenje in vživljanje v pripoved. Književni osrednji prostor je dom, kjer glavni literarni junakinji živita, in tako cela atmosfera dogajalnega pro- st ora odzvanja tudi v likovni podobi. Vznemirljiv likovni jezik je nedvomno tak, kot se ga od ilustratorke, ki ostaja zvesta svojemu slogu, pričakuje. Ilustracije so do filigranske potankosti izslikane, pri čemer vsebujejo mno- žico zanimivih podrobnosti in situacij za domišljije lačne mlade bralce. Še posebej simpatičen je zaključni pri- zor slikanice, ko glavni osebi v postelji bereta knjigo, izpod odejice pa kukajo številne (mamine bose in hčerkine le v nogavičke obute) nožice. »Zaprli sta vrata in druga drugo sezuli. In tako sta cel dan poležavali, risali, brali prav- ljice, se šli skrivalnice, gledali risanke in spekli slastne palačinke – s čokolado. Ničesar nista izpustili, prav za vse sta si vzeli čas.« Ena izmed izstopajočih lastnosti  je odprt komunikacijski prostor med besedo in podobo. Avto- rici sta ustvarili delo, v katerem bese- dilo in ilustracije izjemno utečeno in samozavestno komunicirajo med seboj, da deluje drobna slikanica kot premi- šljena in zaokrožena celota. V interak- ciji pretanjeno napisanega besedila s sedmimi ilustracijami in eno vinjeto je slikanica dragocen prispevek k sodobni slovenski slikaniški produkciji.  T A TJ A N A P R E G L K O B E DUHOVITA, GLOBOKA, DRZNA, NAVDIHUJOČA! Tina Bilban: Kako razumeti svet (50 abstraktnih izumov). Ilustracije Ivan Mitrevski. Dob: Miš in Ljubljana: Društvo Bralna značka Slovenije, 2023. Tina Bilban je avtorica, ki si pogosto zastavlja zelo zahtevne ustvarjalne pro- jekte, bralce pa nemalokrat navduši z vsestranskim občutkom za izražanje, intelektualno širino, »otroško« zveda- vostjo in navidezno pripovedno lahkot- nostjo, s katero svoje izkušnje uspešno prenaša na druge. Pred nastankom knjige Kako razumeti svet (50 abstrak- tnih izumov), ki so jo ob koncu šolskega leta 2022/2023 prejeli v dar tisti deve- tošolci, ki so se aktivno vključevali v bralno značko vseh devet let, zlati bralci torej, si je gotovo zadala nadvse zahte- ven izziv – kako mladim bralcem, še osnovnošolcem, predstaviti abstra kt - ne izume človeštva, ki pomembno kro- jijo naše vsakdanjike. Najprej je treba poudariti, da nas preseneti že sama pomenska širina naslova te vznemirljive knjige, ki deluje zelo ambiciozno, hkrati pa v nas vzbuja tihe obete, da bomo, ko jo bomo preb- rali, zares razumeli svet. A pri tem nam avtorica seveda spretno nastavi intelek- tualno »past«. Ko knjigo preberemo, smo šele zares na izhodišču razume- van ja sveta, torej na točki, ko pričnemo dvomiti, se spraševati, ko postanemo še bolj radovedni in globlje iščoči – knjiga nas torej opremi s številnimi orodji, s katerimi lažje razumemo abstraktne pojave v družbi, a pot do razrešitve velike bivanjske skrivnosti se prične komaj odvijati. Avtorica, ki je sicer vsestranska lite- rarna umetnica, je seveda v prvi vrsti imenitna znanstvenica, ki se ukvarja s stičišči literature, filozofije in sodobne znanosti. V sklopu zadnje jo še posebej zanima vse, kar je povezano s kvanti, kvantno optiko in kvantno informa- cijo. Zanima pa jo tudi, kako je znanost predstavljena v mladinskih delih. Zato ne preseneča, da se je tudi sama lotila neverjetnega podviga, zajeti in na mla- dim dojemljiv način predstaviti svet abstraktnih izumov, ki so zaznamovali evolucijo človeštva. Da je otrokom in mladostnikom mnogo lažje predstaviti nekaj konkret- nega, stvarnega, otipljivega, je pov- sem jasno, saj lahko v tem primeru razpolagamo s številnimi elementi predmetnega, ki ga interpretiramo s pomočjo čutov, zlasti vidnega kanala in tipa. Ko gre za abstraktne pojme, ki jih avtorica obravnava v pričujoči knjigi, ti so: bistvo, bit, bivajoče, resnica, kontekst, fenomen, čas, prostor, sveto, vesolje, lepo, naključje, znanost itd., pa je vse neotipljivo, vse »lebdi« v oddal- jenih metafizičnih sferah, ki jih lahko »(u)lovimo« zgolj z miselnimi procesi, abstrakcijo in široko domišljijo. Tudi zato je to drzna knjiga, na koncu katere lahko preberemo: »Abstraktne izume smo si izmislili, da lahko raziskujemo, obvladujemo in opisujemo svet. /…/ A v vsakdanjem življenju se s pomenom abstraktnih izumov le redko ukvarjamo – kaj pravzaprav je človek, čas ali svoboda? Knjiga, ki je pred vami, poskuša čim bolj enostavno odgovoriti na ta vprašanja.« Zadnja izpisana poved deluje kot varovalka, morda celo kot tihi izraz dvoma, da bosta vsebina in njena izpi- sana uresničitev vendarle prezahtevni za mlade petnajstletne bralce. Obenem glagol poskuša omehča sicer na videz zagonetno znanstveno in filozofsko ozračje, ki ga knjiga morda sproži v bralcu ob prvem stiku, odpira pa tudi možnost, da je to branje le vznemirljiv poskus.