Političen list za slovenski
p*ltl prejemal Tei}*: Z» oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., la četrt leta 4 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman TeIJ4: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leto I tld., za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Nare&nino prejema opravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Vainanila (inserati) se sprejemajo In velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »,',6. uri popoludne.
^tev. or.
v Ljubljani, v soboto 22. marca 1890.
Letnilt XVIII.
'E
Državni zbor.
z Dunaja, 21. marca.
Baron Zschock t-
Današnjo sejo pričel je predsednik dr. Smolka z naznanilom, da je zastopnik Ijubenske trgovske in obrtne zbornice na Štajarskem, baron Zschock, včeraj nenadoma umrl. Bil je še mlad mož, ali imel je neko srčno napako, katera je bila vzrok njegove rane smrti. Ravno je menda prijel za kljuko pri vratih, ko ga zadene mrtvud iu se zgrudi na tla. Baron Zschock je bil poseben prijatelj barona Walterskirchena, s katerim sta hotla osnovati napredno stranko v državnem zboru, dokler Walters-kirchen sit raznih spletk, ni odložil državnega poslanstva. Odslej ostal je baron Zschock v državnem zboru precej osamljen in se je zaradi tega in zaradi gori omenjene bolehnosti redko kdaj vdeležil dr-žavno-zborskih sej. Predsednik hvalil je v današnji spomenici njegov blag značaj in njegovo vsestransko oliko.
Hišni davel(.
Včeraj je bila razprava o hišnem davku dovršena. Zakon je bil sprejet brez vsaktere premembe, ali poleg njega sta obveljala tudi predloga Keilova, katera so kot dodatke pritaknili odsekovemu načrtu. Davčni odsek priporočal je pa tudi nekatere resolucije, ki jih je hotel predsednik rešiti še včeraj, dasi je bila četrta ura že prošla. Ali poslanci so bili vsled dolge seje utrujeni in so zahtevali konec seje. Poslanec Fiegel je hotel k prvi resoluciji celo še govoriti, ali videč, da ga nihče ne mara poslušati, predlagal je konec seje, ki je pri glasovanji tudi obveljal.
Predsednik je torej odložil razpravo o raznih resolucijah k zakonu o hišnem davku. Poslanec Fiegel je prišel torej danes k besedi, ali našel prav malo vernih poslušalcev. Za njim je govoril dr. Weeber, kateremu se pa ni dosti bolje godilo kakor Fieglu, dasi je Weeber eden prvih levičarskih veljakov. Pri glasovanji so obveljale od odseka na-svetovane resolucije, od posameznih poslancev pred-
I lagane pa so bile odklonjene izvzemši drugo reso-j lucijo Zallingerjevo, ki je obveljala s 115 glasovi i proti 109. Iz teh številk je razvidno, da je sicer j malo več poslancev v zbornici, kakor jih je bilo j včeraj, da jih pa več kakor sto tudi zdaj še po-; grešamo!
Ko so bile rešene resolucije, obveljal je zakon o hišnem davku tudi v tretjem branji. Ce ga go-spodska zbornica hitro vzame v toke, morda bo j mogoče po Veliki noči popraviti, kar se je včeraj , zagrešilo in izpustiti določbe, zaradi katerih ga j vlada neče priporočati v Najvišje potrjenje.
Državna podpora.
že pred Božičem je bila nekaterim po slabi letini zadetim in po uimah poškodovanim deželam dovoljena državna podpora. Danes se je obravnaval tak predlog za Galicijo, ki je bila od vseh najhuje zadeta. Nekateri poslanci so se javno in privatno pritoževali, da je postopanje vlade prepočasno, da je beda čedalje hujša, da ljudje ravno sedaj potrebujejo pomoči, ko jim je treba skrbeti za semena. Swieži in Kaiser sta se pritoževala, da podpora dovoljena Šleziji tudi ne zadostuje, da bo treba še kaj storiti itd. Grof Taaffe je odgovarjal, da mora vlada natančno pretehtovati poročila in predloge deželnih vlad in njenih oblastev. Ce bi hotel toliko dati, kolikor semtertje zahtevajo, potreboval bi pet milijonov goldinarjev. Zato se mora pri vsaki taki priliki vprašati, koliko je mogoče dati. To vprašanje si mora staviti tudi gled^ Šlezije, kjer bode po trditvi deželnega predsednika zadostovala dovoljena podpora. To je pa zaradi tega še potrebnejše, ker se bode morala zbornica v kratkem pečati še z nekaterimi takimi predlogi (za Kranjsko in Goriško) ter se ozirati na potrebščino še drugih dežel.
Govoril je še rusinski poslanec Kovalski, potem je bil sprejet konec razprave, vendar sta prišla še k besedi poslanca Turk in Javorski. Prvi je trdil, da je Slezija ravno toliko trpela po slabi letini, kakor Galicija, če pa slabi nasledki niso bili tako hudi, kakor na Poljskem, to prihaja od tod, da šlezijski kmetje še niso v židovskih rokah. In če iz Slezije ni prišlo toliko žalostnih poročil.
kakor od drugod, zgodilo se je to zaradi tega, ker je šlezijski kmet preveč ponosen, da bi beračil in drugod prosil pomoči. Javorski mu je odgovarjal, da neče preiskovati, kje je beda in revščina večja, vendar pa meni, da ne gre te zadeve presojati z antisemitskega stališča in da so miši v preteklem letu na Poljskem napravile veliko več škode, kakor pa židje. Po konečni besedi poročevalca Kathreina je bil sprejet predlog, ki vladi daje oblast v podporo na Gališkem potrošiti 700.000 gld.
Na vrsto je prišel vžitninski davek na Dunaji, pri katerem se je oglasilo 13 govornikov in sicer Suss, Vergani, Kronawetter, Einer in Turk proti zakonu, zanj pa Mačeko, Wrabetz, Kubeck, Chamiec, Heilsberg, Pirquet, Weitlof in Herbst. Na vrsto prideta pa komaj eden ali dva govornika, ker hoče predsednik ob treh skleniti sejo in drugo sejo napovedati za danes zvečer ob sednih.
Itisiiiarck se je postaral.
Nemčija je zjedinjena, Viljem II. nosi krono nemškega carstva. Naj pa nas nihče ne vpraša, s katero vezjo so zvezane posamezne nemške kraljevine in vojvodine? Tresla se je Evropa pod železom in jeklom, ko se je varila vez okolu najnovejšega carstva. Narodi prelivali so kri, s katero je Bismarck lepil državno poslopje nemškega naroda. Sredstev ni izbiral; mnoga so bila malovredna, druga se morejo opravičevati le z ozirom na vzvišeni namen, ki ga je hotel doseči. Arhitekt nemške državne zgradbe ni zaničeval ne spletk ne zvijač, držeč se načela, da je v boji idej, dokler nimajo gotove materijaluH oblike, mnogo dovoljenega in dopuščenega, kar bi v normalnem razvoji stvari morali s studom obsoditi. „Macht vor Recht, Interesse vor Gesetz" — to geslo je veljalo možu, ki je te dni stopil s političnega odra v tihi, družinski krog, ki je nevoljen odložil prve gosli evropskega koncerta, ker so mu začele pokati strune.
Mnoge pokriva že zelena gomila, ki so bili priče duševne in telesne borbe za zjedinjeno Nemčijo. Cesar Viljem in cesar Friderik legla sta k večnemu počitku, slavni vodja nemške armade grof
LISTEK.
Kritiška pisma.
XVIII.
,Iu zdaj še ti! Slovenec nima sreče", tako smo vajeni tožiti Slovenci, kedar zapusti kdo izmed naše bojne vrste nas in naše sladke upe in tolažeče nade. Jeden pot se je zasukalo usode neutrudno kolo in naši nasprotniki kličejo: „In zdaj še ti! Nemec nima sreče, da bi si sozidal v jednem desetletju nemški most od Berolina do Adrije."
Naravno je bilo doslej, da smo tožili samo Slovani, da nas pritiskajo nemški pijonirji na steno in proti južnim mejam, kajti pesniki in zgodovinarji trdijo, da smo pravcati lipov les, ki ne utrpi nemškega kija, zdaj pa je zarjavel tudi mož, ki je sodil, da je le iz krvi in železa. Ko bi bili Slovani škodoželjni in zavidljivi, a ne najbolj udani v svojo milostno usodo, položili bi na političen grob železnega Bismarcka želodov venee z otožnim napisom: ,8ie transit gloria mundi et superbia Germaniae",
tako pa se zadovoljujemo s svetobolnim prepričanjem, da prerije časa črv tudi jekleno ost in železne ostroge, ki so se zabadale v zadnjih treh desetletjih v lipova sedla prvega politika na vsem političnem svetu.
Stopinja zgodovine je večktat širša, kakor sodi svet in oni možje, ki delajo zgodovino.
Tudi železni Bismarck se bode prepričal, ko bode sadil v bodoče le kot priprost »Landedelmann" procul negotiis krompir po brazdah v Barzinu, da ima vse na svetu dva konca in da je dozorela tudi njegova pšenična politika ter naredila prostor prozaični setvi za domače ognjišče, h kateremu vodi naposled tudi najvišjega zemljana otožna doba, ko se jame krvičiti življenja nit.
„Wer wird kunftig deine Kinder lehren, Speere werfen, Gotter ehren?'
vprašali bi lahko danes ob Bismarckovi politični krsti svoje ponosne sosede, ki so klestili z Bis-marckovo sekiro lipove veje, a tega ne potrebujemo, odkar se prepiramo v državnem zboru o postavah za odškodovanje nedolžno obsojenih.
Najbolj všeč v tej zanimivi debati za svobodo naše kože nam je zastopnik vlade, ki je trdil, da
se pri sodiščih ne dela nikomur krivica, in ako se vendar izjemoma pripeti, da potisnejo kakega nedolžnega državljana pod ključ postave, da je poslednje le nekaka naravna nezgoda, prava »vis major".
Poslednje zagotovilo je vsekako tolažilno, osobito za nas Slovence, kajti ako se nam je godila kedaj tudi najmanjša krivica, zakrivila jo je brez dvoma le takozvana elementarna nezgoda, kakor če otrese tepke, katerim ne zabranjuje nihče svobode, — neba vihar. Najboljše je po tem najnovejšem receptu, da postanemo vsi prvi do zadnjega »fatalisti", kajti v usodi viharjev je naša politična sreča in naša nada.
Jedina naša pomoč je v bodoče »zvon sile", kateri zvonimo ob naši politični hudi uri, saj v našem narodnem blagru odločuje »vis major", elementarna sreča, ali pa nezgoda. Koliko truda in potov bi si bili že prihranili Slovenci, ko bi se jim bil naznanil prej »reoept" o odškodnini nedolžno obsojenih, in ko bi si bili zagotovili naši politiki ia davnaj „patent" nš-nj.	Psevdonim.
Moltke odložil je sabljo, ker tresla se mu je roka, in sedaj gre najmogočnejša oseba iz stare garde, knez Bismarck v zasluženi pokoj, zakaj postaral se je in zastal za duhom časa. Kamor se je ozrl, povsod so ga obdajali novi ljudje, mlajši rod, ki so ga občudovali, strahom zrli mu v nagubančeuo čelo, toda mislili so drugače; bil jim je tuj, kakor tudi njemu tuji mlajši možje.
Arhitekt je dovršil zgradbo, zgotovil svoje delo; Nemčija je gotova, v njej veje nov duh, žive novi ljudje, treba je sedaj slikarjev, mizarjev, pleskarjev in stolarjev, da v nemško-narodnem slogu priredb notranje prostore nemškega doma. Trebalo je moža bistrega duha, brezozirne energije in predrzne smelosti, da je dal podlago novi državi, in sedaj naj pošteni, marljivi, tihi in spretni državniki z nežnimi dleti izdelujejo, kar jim je pripravila sekira železnega moža.
Knez Bismarck je bil brezoziren, vskipeče nravi, zato se je spri večkrat s svojimi nižjimi sodelavci, katere je odstranil, in tako ni zapustil moža, ki bi mogel tako zavestno obdržati v roki vajete evropske politike. Bil je velikansk hrast, pod čegar senco se niso mogle raivijati mladike. Mnogo nadarjenih mož se je zgubilo na razpotjih Bismarckove politike s trpkim očitanjem, da niso gojili pravega rodoljubja.
V narodnostnih vprašanjih bil je v toku časa, v političnih pa zastal je v minolosti. V sredstvih si ui bil dosleden. Danes je zagovarjal prosto trgovino, jutri je narekaval najvišjo carino, danes obrtno prostost, drugi dan usiljeval je obrtnikom zadruge; pričel je kulturni boj, Italiji pomagal, da je pograbila papeževo deželo, a v sili ni zametaval papeževe pomoči. Izjemne postave, skrivna policija, iztiranja, konfiskacije — to je bilo orožje, s katerim je begal j prebivalstvo, ne da bi ga zadovolil. In tako se je ! širilo nezadovoljstvo po vsem cesarstvu iz najnižjih krogov do vladarja.
Že pokojnemu cesarju Viljemu I. dal je bil ostavko, a nA-njo je cesar napisal: Nikdar! Bismarck si je tedaj moral reči: Torej smrt pri delu! Neverojetno se torej zdi marsikomu, da je Nemčija brez Bismarcka, ko ta še živi. Podrla so ga njegova dela. Sam se je imenoval početnika moderne socijalne politike, in ta mu je vzrasla nad glavo. On je pričel finančno reformo, a ni ji mogel več slediti. Sam je izdelal cesarju znana dekreta, a na-brusil si jo dvorezni meč, ki je njega zadel. Oživil je državni svet, in ta mu je dokazal, da nima vedno srečne roke v državni upravi. Bismarck odstopi, ko spozna, da vladar ne veruje v njegovo nezmotljivost. On je pal v boji proti onim, h katerim je za časa svoje vsemogočnosti le stopil na parlamentarno areno ter jih zagotovil, da ne dosežejo visokosti njegove prezirnosti.
Dobo zadnjih desetletij imenujejo radi Bis-marckovo dobo, in ne po krivici. Poznejša zgodovina bode trezneje sodila in dokazala, da je ta slavni mož le to izvršil, h čemur je že našel podlago. Mnogo jih je, ki trdijo, da je I. 1866. prihrumela strela z jasnega neba, in lo nebo je bilo volja in misel Bismarckova. Toda dogodki tega leta imajo starejše korenine v zgodovini, in Bismarck ima z nemškega stališča to veliko zaslugo, da je neumorno zalival te korenine, iz katerih je pognalo drevo — sedanja zjedinjena Nemčija.
Smešno bi bilo, ko bi se drznili trditi, da Bismarck ni velik državnik, toda le njegovi oboževa-telji morejo trditi, da morajo Nemci pripisovati vse vspehe le njegovemu geniju in ne tudi njegovi sreči. Te sreče pot pa mu je zastopil mladi nemški cesar. Tako odstopi Bismarck z odra kot občudovan junak v tragediji, v kateri je deloma sam si zakrivil padec.
Težko je že danes označiti približno nasledke v političnih razmerah. Oni, ki so navadno v političnih viharjih popraševali za svet orakel v Berolinu, so zdaj krmarji na ladiji, ki je zgubila kompas. V mednarodni politiki bode več časa ueka praznota. Andrass; in Bobillant sta umrla, Tisza je odstopil, Gladstone se je postaral, ostal je le Grispi, ki pa že uvideva, kako jalovo je njegovo delo. Trodržavna zveza je zgubila najmočnejši steber, in ko se pre-drugači evropska konstelacija, tedaj bode tudi nemškim državnikom prihajalo vroče v železnem orožji, katero je zlahka nosil knez Bismarck.
Bismarckovim pigmejem je zašlo solnce, ki jim je dajalo svetlobo in gorkoto, zato ne moremo kratiti slave in priznanja možu, ki je vse svoje telesne in dušne moči posvetil svoji domovini, za katero je živel in delal, za katere koristi je moral stopiti v pokoj.
Odškodovanje nedolžno ob-so|enih.
(Govor poslanca Hrena v seji dn6 11. marca)
(Dalje.)
Ce se tudi v zmislu državljanskega zakonika nedolžno obsojeni ne morejo odškodovati, vendar govori za odškodnino še kaj važnejšega, kakor je državljanski zakonik, to je, naravno, javno, družbeno pravo.
Gospdda moja! Sodba in razsodba, bodisi o slobodi in življenji, bodisi o mojem ali tvojem imetji, je dejanje, katero oskrbuje država po svojih sodnij-skih organih vsled svoje pravosodne oblast'. Oskrbuje jih v korist in namen državljanov, v korist državnega blagostanja. Oskrbovanje prava in sodišča so neobhodna potreba države. Ako torej sodišče krivo razsodi, da je torej nedolžen za krivega spoznan in kaznovan, ali se potem ne more reči: „Zatoženec je žrtva v korist državnega blagra, žrtva človeške družbe", in naj se zabrani potem odškodnina taki žrtvi, ki je po nedolžnem prebila kazen?
Duhoviti angleški kazenski politik Bentham, ki se tudi poganja za odškodnino nedolžnih obsojencev, postavil je svoji razpravi na prvo mesto stavek (bere):
„Bilo bi proti družbinskemu redu, če se ne bi poravnala vsaka pomota v pravnih zadevah s primerno odškodnino, in ko bi izvirala pomota iz nezakrivljenega spregleda ." (Čujte!)
Ža večkrat imenovani govornik v gospodski zbornici omenjal je v svojem poučnem in duhovitem govoru celo vrsto nepravilnostij, mej drugim tudi nepravilnost, katero je omenjal deloma čislani g. poslanec dr. Zucker, da se namreč nedolžni obsojenec in kaznjenec v postranski reči odškoduje, v glavni stvari pa ne.
Govornik visoke gospodske zbornice mdni, da je izguba materijalnega imetja le postranska reč, a glavna reč je idejalno in dušno imetje, kateremu škoduje kriva razsodba, Kateremu pa se ne more dati odškodnina. To je nepreceuljivo imetje osebne prostosti, časti, osebne veljave in družbinskega spoštovanja.
Na drugi strani je pa rekel gosp. dr. Zucker: »Ali je, gospoda moja, le nedolžni zapor tisto hudo, ki tako boli? Kaj? Ali je preiskovalni zapor manj škodljiv, manj pogubljiv? Ravno narobe, — m^ni g. Zucker, — preiskovalni zapor je hujši, ker zgrabi nesrečnika kar hipoma iz vseh razmer in brez priprave."
Reči moram, da je težko umeti pravilnost te logike. Ali naj se sklepa iz tega, če se nedolžni obsojenec ne more odškodovati za dušno imetje, da se ne sme odškodovati na njegovem materijalnem imetji? Govornik v visoki gospodski zbornici sam priznava, da za idejalno imetje ni nikake odškodnine. Ako pa ni mogoče odškodovati nedolžnih obsojencev na njih dušnem imetji, odškodujejo naj se vsaj na materijalnem premoženji.
Sploh pa ni nič novega v pravnem načelu, gospoda moja, kar hočemo napraviti v našem zakonu z določilom: »država je dolžca nedolžnega obsojenca odškodovati, ne da bi iskali pravnega vzroka v zakrivdi države." Saj smo že več enakih postav naredili, ki so delo najnovejšega časa, in vendar smo morali na prav enak vzrok misliti tudi pri njih, kakor pri tej predlagani postavi.
Omenjam naj le n. pr. zakon z dn^ 9. marca 1869. leta gled^ na zapor in odškodovanje nesreč pri železnici.
Nedavno smo naredili drugi zakon, katerega niso pozdravljale in sprejele le vse stranke, temveč tudi vse občinstvo; namreč zakon gled^ na oskrbovanje vojaških vdov in sirot. Kaj je zakrivila pri tem država, če je pal junak v boji za državo, za-pustivši nepreskrbljeno bedno družino?
Tudi tu ne moremo govoriti, da je država zakrivila; kajti država ni poslala vojnika v boj, da bi ondi umrl, pač pa je skrbela ohraniti mu življenje na katerisibodi način; in vendar pravimo, da mora država v tacih slučajih skrbeti za zapuščene vdove in sirote, zadostiti žrtvi, katero je mož, oče žrtvo-val državi._(Konec ilždi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 22. marca.
Gališka. Badgetni odsek je z 18 proti 11 glasovom sprejel vladno predlogo o gališki zemljiški odvezi. Dr. Beer je v imeuu levičarjev stavil predlog.
uaj bi državno sodišče prej rešilo pravno vprašanje gled^ na odvezo, pa predlog ni obveljal. V imenu vlade je minister Zaleski zagovarjal predlogo ter naglašal, da sta že finančna ministra Brestel in Pretiš zastopala to stališče, da Galicija ne vrne državnih letnih doneskov.
Češka. Te dni je načelnik mladočeškega kluba dr. Eugel prepotoval mladoboleslavski okraj ter pripravljal pot Mladočehu Spindlerju v državni zbor proti staročeškemu kandidatu Tonnerju na mesto odstopivšega dr. Mattuša.
Tnanje driare.
Črna Gora. Pogreb princesinje Karadjordje-vičeve vršil seje v Ccrtinji z vso slovesnostjo. Udje senata, dostojanstveniki, zastopniki druzih držav in narod črnogorski sam izkazali so v velikem številu globoko sočutje in ljubezen do kneževe rodovine. Krsta je bila kar pokrita z venci. Ministerski predsednik Milinkovič in angleški minister Baring sta jej poklonila prekrasna venca. Mej drugimi so darovale mnogo krasnih vencev srbske rodbine v Kotom. Bataljon vojakov v vsi paradi delali so ograjo. Iz vseh stranij Črne Gore dohajale se vesti o sočutji. Nj. veličastvo Franc Jožef L, ruski car, kraljica Izabela, sultan, lord Salisburj v imenu kraljice Viktorije, ministerski predsednik Gruic v imenu srbske vlade, francoski konzul v Dubrovniku v imenu republike in princ Ferdinand bolgarski brzojavili so knezu črnogorskemu svoje sočutje in sobol.
Nemčija. O odstopu kneza Bismarcka piše „Koln. Ztg.": „Ko je pešal rajnki cesar Viljem L, uživel se je Bismarck v svojo vsemogočnost. Sedaj pa je stal poleg Bismarcka vladar, ki je hotel sam vladati v vseh podrobnostih ter poslušati svete tudi drugih izkušenih mož. Akoravno je mladi cesar visoko spoštoval Bismarcka, vendar je bilo naravno, da se je cesar oziral tudi na druge zaupne može. Knez Bismarck je večkrat hotel voziti počasi, ko je cesar silil naprej; kancelar je višje cenil udanost kapitalistov, nego upanje, da iztrga delavske stanove vrtincu socijalne demokracije. Bismarck je čutil, da leži kot svinec na idejalni višini hrepeneče duše cesarjeve in da ne more brzdati konj, vpreženih v državni voz. Tako je kriza postajala kronična."
Francija. V Parizu imajo židovi vedno več in hujših sovražnikov. Da je temu tako, kaže postopanje protižidovske stranke, ki namerava zaznamovati za, prihodnje občinske volitve celo vrsto kandidatur. Židovi pa dajejo dušek svoji strašni jezi po židovskih časnikih. Dunajska »Presse" piše: Pod Drumontom, ki bi najrajši utopil vse židovstvo v žlici vode, sestavil se je odbor, nabirajoč denar, da postavi pol dvanajstice protižidovskih kandidatur za prihodnje občinske volitve v Parizu. Njih puščice naperjene so baje proti židovstvu in obstoječi republiki. — »Figaro" močno kritikuje novo francosko vlado. Mej drugim pravi: »Bourgeois, Constans, Jules Roche in več drugih dajejo poroštvo, da bodo zopet nasprotovali cerkvi in vsem onim, ki niso njih somišljeniki." Drugi se ne veseli nove vlade, nego borza. Saj je pa tudi opravičeno njeno veselje, kajti Rouvier je predlagal novo posojilo in nove davke. Mej drugim pravi, da naj se poviša carina za 40 milijonov, alkoholni davek za 100 milijonov, sladkorni davek za 26 milijonov, ocetni davek za 5 milijonov, dasiravno obetajo republikanci že več let znižanje davka in olajšanje gmotnih razmer. — Ribot, minister vnanjih zadev, objavil je v ministerskem svetu, da mu niso došla nobena poročila o ostavki Delahay-a, francoskega zastopnika pri berolinski konferenci, če tudi poročajo listi o tem.
Anglija. Delavski štrajki se vedno množ^. V Liverpoolu zbralo se je te dni mnogo delavcev. Housten, lastnik ladij, vprašal je delavce, zakaj ue začno delati, ko se jim je dovolilo njih zahtevanje. Mac Hugy, tajnik delavske družbe, nagovarjal je z istimi besedami štrajkovce. »Nihče ne bo delal mej tem, ko drugi lakot trpe", zavrnili so ga delavci. Ko se je še nadalje razgovarjal ž njimi, šel je voz žita mimo Delavci napadejo voz, raztresejo žito po cesti, če tudi so jim pretili Mac Hugy in drugi s kaznijo. Voznika je nekdo izmej delavcev sunil z nožem in več oseb je bilo telesno poškodovanih. Konečno je vmes seglo redarstvo s častniki in vojaštvom. Razpršili so sicer razljučeno množico, a čutili so sem ter tja njih jezo na svojih telesih. Za mir in varstvo bo prišlo baje iz Prestona v Liver-pool 500 vojakov.
Izvirni dopisi.
s severnega Pohorja, 16. marca. Ker je bila že v mariborskej »Sadst. Post." naznanjena in opisana smrt tukajšnjega lesotržca Andreja Gregelja; ker ga je dalje dopisnik graške tetke reklamoval z4-9e, omenjajoč, da je bil to ,ein kerndeutscher libtsraler Manu", pa nam res ne preostaja druzega, nego izpregovoriti o njega značaju nekoliko besed. Toda po znanej prislovici »de mortuis nil nisi bene", bilo bi res bolje molčati, vendar: »kar je res, pa je res".
Pokojnik bil je porojen 1827. I. ter odsluživši cesarja je bil splošno poznat kot krojač in godec.
(Dalje v prilogi.)
Priloga 67. štev. »Slovenca** dii6 marca 1890.
Le žena njegova prinesla mu je menda par stotakov premoženja, s katerimi si je najel ali kupil stari- ! kavo kočo poleg okrajne ceste, začel krčmariti in barantati z lesom. Kmalu si je namesto borne koče sozidal veliko pohišje in si kupil jedno, potem pak drugo posestvo, kajti trgovina nekaterim, ako tudi brez posla okrog pohajajo, vehko nese, tako da se konečno njegovo premoženje v posestvih in gotovini računa že nad 80.000 gld. Kako je to naraščalo, to naj sodi Bog in tadi oni trpini, ki ukvarjaj^ se pridno od dneva do dneva jedva sami sebe in svoje preživimo in smo še veseli, ako si novih dolgov ne nakopamo. Smelo se more reči, da dobiček, ki bi imel biti v prid trudoljubivim kmetom, ostal je v njegovem žepu Glede na to tudi pri kmetih ni bil dobro zapisan . . .
Kar se mišljenja tiče, moramo Slovenci priznati, akoravno med nami živeč, da je bil naš hud nasprotnik, kar je posebno ob času volitev, kakor tudi ob času zadnje volitve v občinski odbor jasno pokazal. Jedno njegovo posestvo leži v občini Janževi-vrh-Arlica, drugo v občini Hudikdt Ribnica in kot krepak steber „der deutschgesinnten Partei" šel je volit k prvim volilcem, kjer sicer zaradi narodne prebujenosti za agitacijo ni kaj ugodno polje in kjer so ga volili celo za odbornika; pa dan pozneje šel je tudi k drugim volitvam, da je kot .gescbiiftsmann" vplival na nekatere volilce, ki so mu bih slučajno kaj dolžni, da ne bi volili narodnjakov. In proti-postavno dal se je tudi tukaj voliti v odbor, kar mu je sicer po protestu energičnega narodnjaka izpod-letelo, toda namestnik odbornika bil je vendar-le. Brzo po vohtvah pa je jel tudi tirjati vse dolžnike, ki so pri vohtvah glasovali za narodnjake. Ko pa se je prva navdušenost za nemško idejo polegla, bilo je še prestati ž njim . . .
y minolem adventu ob času ponovljenja svetega misijona se je sicer s početka na to napravo kaj jezil, naročevajč poslom svojim, da jim pač ne pusti vdeležiti se sv. misijona. Toda dekla njegova vdeležila se ga je iz radovednosti, pripovedovala o njem svojim domačim, na kar so se še drugi vdeležili in konečno gospodar sam, kar je bilo za trdnega in na videz tako krepkega moža vehka sreča. Nemara se je spomnil svojega življenja in toliko zamujenih lepih priložnosti, kajti na obrazu se mu je bralo, da vse to sedaj obžaluje, vsled česar je tudi vzgledno pobožno opravil svojo krščansko dolžnost, pristopil k božji mizi in tako osramotil vse številne svoje pristaše, ki so se sv. misijonu in pridigam le rogali. Od tega časa bil je tudi ves drug človek, vsakemu, torej tudi nam Slovencem prijazen, kar je javno pokazal ob času zborovanja tukajšnjega bralnega društva, b kateremu je kot ud-podpornik pristopil. Takisto je storil tudi njegov sin. Pa smo mu Slovenci tudi vse njegovo prejšnje obnašanje odpustili. Bilo bi nemara že vse prav in dobro, toda ure njegovega življenja bile so že štete .. .
V ponedeljek po kvaterni nedelji bil je Še zdrav dobre volje, toda na večer jelo ga je zebsti in boleti glava. Vlegel se je v postelj, katere ni več zapustil. Influenza ga je potlačila. Nato pa je pritisnilo še pljučno vnetje in smrt bila je neizogibna. Bližnjo nedeljo dd se prevideti s sv. zakramenti za umirajoče, a drugi dan proti večeru poslovil se je od tod, oplakovan od žene in peterih že odraslih otrok. Smrt ne izbira ona le pobira . . .
Pogbreb, ki se je vršil v četrtek dne 13. t. m. bil je za tukajšnji kraj res nekaj nenavadnega. Došli so njegovi bližnji in daljni znanci in pristaši, pa tadi slovenskih kmetov vdeležilo se je nenavadno veliko. Dokaj njegovih sorodnikov, med temi dva brata, došlo je tudi od Remšnika, kjer stoj^kot za-ve(]^ oarodaijaki, na straži proti Nemcem. V farni cerkvi ribaiš^^ kjer s^ je vrSjla svečana črna maša, zamisli so mu domači pevci nad krsto prav dobro onp tolažljivo „Nad zvezdami"; res ne vemo, če je vsem navzočim .Nemcem" ugajala ali ne. Pri sprevodu na pokopališča so mu pogrebci svetili. Nad odprtim grobom pa so poprijeli za besedo, častiti g. župnik ter govorili o pokojniku in njegovi vzgledni sn^rti tako ganljivo, da so nas solze polile. Zares vejika sreča za človeka je srečna smrt I Nato so mu zabeli pevci še ono otožno .Blagor mu", kjer smo siqw čuli besede, da .smrt vse pobrati pod lopato", toda tu ob grobu stoječih Nemcev in Slovencev, kar se mišljenja tiče, še vendar ni pobratila. Naj ga toraj Nefuci reklamujejo td-se, mi Slovenci jim tega ne branilko, zni^uč, da je bil naš narodni nasprotnik,
pa kateri je umrl kot veren katoličan. Mirno naj počiva!
Iz Prage, 19. marca. (Nemška lakomnost.
—	.Rim severa". — Sedemdesetletnica kanonika B. Math. Kulde. — Razno.) Kako naši Nemci umevajo češko nemško spravo, pokazali so zopet v proračunskem odboru za češko akademijo, kajti oni celo zahtevajo, naj Čehi del^ ž njimi tudi dom za vede in umeteljuosti, katerega so si založili za svoje novce.
Toda to še ne zadošča, kajti .apetit" raste med jedjo. Zdaj se je oglasil že — šulferajn, tisti šulferajn, kojemu teko v polnem toku prispevki iz Nemčije v raznarodjenje češke mladine. Ta bogataš hoče sesti za mizo naše pepeljušice — .Matice šolske" ter se pripravlja ž njo jesti pri jedni mizi. Odbor tega društva je v svoji seji dn^ 4. t. m. sklenil prositi deželni odbor primerne podpore za šulferajnske šole na češkem, in je v ta namen nabral že potrebne statistiške podatke, na koje se bode skliceval. Da bi se to uresničilo, potem bi se pa moral zjokati genij češkega naroda. K sreči še ne odločujejo pri nas ti življi, da si je značilno primerjanje znanega Jan. Kudiicha, ki nazivlje češko-nemško spravo: drugo odpravo šlesvig-holštajnsko. Kdo tu igra ulogo poraženih Dancev, je lahko uganiti. Iz te izjave je pa jasno, da našim občanom druge narodnosti veduo raste slast do jela. Ne zadoščajo jim več dunajske koncesije, že hote sezati po izključno češkem imetku, kakor je akademija in 20.000 gld. dotacije, da, tudi češko deželo smatrajo za .Holstein-Šle6wig meeruojschlangen — mit Pul-verdampf und Kolbenscblag" itd. Toda Bog bode že ob času skrbel, da ne bodo rasli v nebo nemški
—	hrasti!
V svojih .Popotnih pesmih" navdušuje naša Praga slovenskega pesnika Stritarja, da jo imenuje .Rim slovanski", pojoč:
Lepa res si, zlata Praga! Rim slovanski, Praga ti, A kaj vse mi to pomaga? Trudne moje so oži, itd.
Pisatelj dela .Sveta mesta kralj. gl. mesta Prage", v Slovencih poznati pisatelj č. g. Fr. Ekert, nazivlje jo .Rim severa", poudarjajoč, da je bilo že pred 500 leti, to je za Karola 17., ko je živelo v praškem ozidji blizu 100.000 stanovnikov, v Pragi nad 100 cerkvi in kapelic. Izmej teh je bilo pet kanoniških cerkvd. Oseb duhovniškega stanu je bilo takrat okolu 1200. Pri hramu sv. Vida bilo je 300 duhovnikov. Seveda je bila tedaj Praga, izvzemši malo število Židov, povsem katoliška. Toda, ko so potem nastale verske stranke na češkem in pred vsem v Pragi, ko so iz tega nastali spori, razprtije in vojske, koje so Prago uničile za stoletja, tedaj je mnogo trpel .severni Rim".
Po tridesetletni vojni zadobila je zopet Praga lice katoliškega mesta; da, v polovici minolega stoletja, ko je Praga imela blizu 50.000 stanovnikov, bilo je tu tohko cerkva in samostanov, da se s takim številom ni moglo ponašati nobeno mesto daleč po Evropi. Nahajalo se je tu I. 1770., ne vštevši zasebnih kapelic, vkupe 108 javnih cerkev in kapel, v kojih so se vršile pravilno službe božje. Samostanov bilo je tedaj tu 40, to je 32 moških in 8 ženskih. Verskih redov je bilo tedaj 37 in mnogo pevskih zborov, ki so negovali po cerkvah cerkveno petje.
Naporom cesarja Jožefa II. porušeno je bilo 62 kapel in 26 samostanov. Dalje so bile razpuščene vse verske bratovščine. Zdaj broji Praga (razen predmestij, Višegrada in Holešovic) 75 cerkev in kapel, v tem Števila pa še niso obseženo kapelice po zasebnih hišah. Samostauov ima Praga 22, to je 14 moških, 8 ženskih. Vse mesto je razvrščeno v 20 župnij; v teh 20 farah pa živi po poslednjem ljudskem štetji 144.000 katoličanov, 2500 nekatoli-čanov in — 16.000 Židov!	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Podpornemn drnštvn za slovenske visoko-šolce na Dnnaji) podarili so sledeči gospodje: Josip Stritar, c. kr. prof. na Danaji, 5 gld.; Makso Pleteršnik, c. kr. profesor v Ljubljani, 5 gld.; Josip Giperle, meščanski učitelj na Dunaji, 5 gld.; Ferdinand Roš, velepose.stnik v Hrastniku, 5 gld.; | Fran Veršec, notar v Sevnici, 5 gld.; Žiga Sežun, C. kr. uradnik v finančnem ministerstvu na Dunaji, '
5 gld., in neimenovan dobrotnik na Dunaji 3 gld. Bodi vsem presrčna hvala!
(Iz vipavske doline) se nam poroča: Ni še minolo tri tedne, ko so poročali časopisi o predrzni tatvini v tukajšnji davkariji, s katero so trije uradniki občutno poškodovani, — po zločincih ni duha ne sluha, — in že imamo sporočati še o grozovi-tejšem bogoskrunskem hudodelstvu, katero se je v noči od 18. na 19. t. m. v Podragi pripetilo. Roparji, ki bodo bržkone zopet ostali neznani, vlomili so skozi okno v cerkev, odklenili zakristijo, ondi poiskali ključ in odprli ž njim tabernakelj, kjer je bilo hranjeno v ciboriju presv. Rešuje Telo. Ce tudi bi se bilo v cerkvi in zakristiji dalo dobiti marsikaj, kar bi imelo vsaj nekaj vrednosti, niso se dotaknili nobene stvari razven Najsvetejšega. Bakren, ne ravno veliko vreden ciborij s kakimi petnajstimi posvečenimi hostijami so bogoskrunci ukradh in odnesli. Nikakor ni mogoče dobiti kakega sledu v cerkvi in zunaj nje o sv. hostijah, če tudi se je skrbno iskalo. Ker so vse druge reči m cerkvi in zakristiji pustili na mestu in le še iz svetilnice pred velikim altarjem si natočili stekleničico olja in tudi to seboj vzeli, sluti se, da se je to skoro nezaslišano bogoskrunstvo zgodilo iz vražjih namenov in po tujih hudodelnikih. Ljudstvo se spominja, da je že večkrat slišalo pogovore takih klatežev, da se s posvečenimi hostijami dado vzdigniti skriti zakladi, katerih je po njih mnenji še mnogo zakopanih. Žahbog, ima ravno naša dolina, če tudi sama revna, mnogo prestati pred takimi predrzneži, ki bi radi brez dela in truda dobro živeli, kakoršni so cigani, raznovrstni popotniki itd. Strah in groza bilo je slehernega Vipavca, ko se je to izvedelo, in pač smemo reči, da ga ni domačina, ki bi bil zmožen takega hudodelstva. Pretreslo je po pravici to tudi Podražane, da se je ravno pri njih to zgodilo; pretreslo tudi zato, ker imajo še drugo nezgodo in nesrečo, da si je namreč njih čast. g. beneficijat 10. t. m. zlomil nogo in ne bo mogel nekaj tednov službe božje opravljati. — Ako še pristavim, da se je 19. t. m. v čitalnici .Beseda" v prid družbi sv. Cirila in Metoda v splošno zadovoljnost pričujočih izvršila, — le obiskovalcev bilo je menda zaradi nepripravnega časa premalo, in da nam je Bog čez več kot tri mesece zopet dal že zelo potrebnega dežja, sem za zdaj omenil vse, kar bi utegnilo zanimati čitatelje.
(Iz Konjic) se nam poroča, da je nevarno zbolel tamošnji rojak in zdravnik g. dr. Dragotin Prus. Gosp. dr. Kochaut, domači zdravnik kneza Windischgrtitza, zdravi ga sedaj. Danes dn^ 2lega t. m. je bil previden s sv. zakramenti. Da bi mu ljubi Bog dal drago zdravje!
(Iz Ilirske Bistrice) se nam poroča: Dne 20. t. m. je umrl po dolgem bolehanji znani okrožni in železnični zdravnik g. Frančišek Bachmann, rodom Čeh in vrl narodnjak, ki je 22 let služboval v Bistrici. Volil je za dijaške ustanove revnim dijakom iz Istre 22.000 gld. — Splošna želja ljudstva je, da bi dobili v naš kraj zvedenega zdravnika, in tudi železnica potrebuje dobrega lečnika. Opravila in zaslužka bode imel dovolj.
(SI. posojilno drnštvo okolice ljubljanske) je Marijanišču darovalo 10 gld. Srčna hvala!
(Grof Ivan Draškovič,) o katerega nesreči na lovu smo sporočili, ni tako nevarno ranjen, kakor piše .Obzor". Rana je sicer velika, a ne nevarna, mrzlica neznatna, stanje razmey^o povoljno. Zdravniki upajo, da ga ozdravijo.	'
(Umrl) je dn^ 20 t. m. na Dunaji po kratki bolezni za pljučnico prošt dunajskega stolnega kapi-teljna in znani dogmatik dr. Janez Schwetz, rojen na Moravskem leta 1803. Bil je mož blagega srca in temeljite učenosti, spisal več učenih del ter bil za svoje zasluge odlikovan od sv. Očeta s častjo hišnega prelata, od presvetlega cesarja pa s kom-turnim križcem Fran-Josipovega reda. Pokojnik je bil kot vodja v višjem duhovniškem izobraževališči pri sv. Avguštinu na Dunaji tovariš umrlih knezoškofa ljubljanskega dr. Vidmerja in škofa šentpolit-skega, dr. Fesslerja, ter sedanjega ogerskega pri-masa Simorja.
(Slovensko gledališče.) Jutri bodo predstavljali veseloigro v treh dejanjih: .Vodno društvo", katero je češki spisal J. Štolba, preložil Fr. Gestrin.
(.Drnitvo detoljnbov") je te dni izdalo 1. št. svojega lista .Krščanski detoljub"; temu kot prilogo .Angeljček", V. zvezek; in .Mala zakladnica v II., nekoliko predelanem natisu.
, 1
!r I
»Krščanski detoljub" izhaja štirikrat na leto in stane s prilogami vred le 40 kr. Priloga se tudi posamezno prodaje; »Angeljček" stane 12 kr., »Mala zakladnica" 5 kr.
(Pri občinski volitvi) v Sv. Križu v političnem okraji ijrškem je izvoljen za župana Fr. Kerin; za svetovalce pa: A. Stritar, J. Bartelj, A. Panič in A. Prah.
(Iz poročil načelstva in nadzorstva hranilnega in posojilnega društva v Ptuji), katera so se pre-čitala in odobrila pri občnem zboru dne 15. marca t. 1., povzamemo .sledeče: 1. Zadruga štela je koncem leta 1889 2139 udov, koncem leta 1888 2005 udov. 2. Deležev bilo je vplačanih do konca leta 1889 38.123 gld. 59 kr., do konca leta 1888 32.275 gld. 3. Hranilnih vlog imela je zadruga koncem leta 1889 264.775 gld. 31 kr., koncem leta 1888 209.325 gld. 3 kr. 4. Razposojeno pri zadružnikih je imela zadruga koncem leta 1889 319.173 gld. 34 kr., koncem leta 1888 253 668 gld. 57 kr. 5. Rezervna fonda za slučajne izgube znašala sta koncem 1889. leta z všteto vstopnino in doneskom za posebni rezervni fond skupaj 14.460 gld. 16 kr. 6. Od čistega dobička z leta 1889 izplačajo se za leto 1889 na vse deleže 5"/o obresti (dividenda) v zuesku od 1716 gld. 20 kr. 7. Za dobre namene dovolilo se je iz dobička z leta 1889 1050 gld. 82 kr., z leta 1888 531 gld. 62 kr. 8. Ostali dobiček z leta 1889 v znesku 4339 gld. 84 kr. se ima pripisati posebnemu rezervnemu fondu; leta 1889 se je pripisalo 1600 gld. 9. Vsled omenjene dotacije znaša rezervni fond od 15. marca t. 1. naprej 18.800 gld., zadružno premoženje po vštetih deležih po 38.123 gld. 59 kr., pa skupaj 56.923 gld. 59 kr. 10. Denarni promet znašal je v 6. letu 684.468 gld. 24 kr. 11. Izgube zadruga dozdaj ni imela. 12. a) V načelstvo za dobo dveh let so se izvolili gg.: A. Jurca, dr. Jak. Ploj, Mihael Brenčič, dr. Fr. Jurtela, Tomiž Miki, Fr. Urbas, in na novo: g. Jožef Zelenik. b) V nadzorstvo so se izvolili gg : Bened. Hrtiš, Simon Osch-gan, Andr. Brenčič, Alojzij Ceh, Martin Rodošek, Tone Sok.
(Velikanske angleške dedščine) utegne biti kmalu konec. Nade Rossovih dedičev bodo, kakor se čuje, splavale po vodi. V tem oziru pričakuje te dni zastopnik avstrijskih dedičev konečni odgovor iz Londona. Vsak hip pa se oglašajo novi dediči, katerim bode ostalo v spominu, kako po ceni je na Angleškem pravništvo, zakaj za jedno samo pojasnilo o dedščini je zahteval dotični angleški odvetnik 200 gld.
Raznoterosti.
—	Dvorna obleka italijanske kraljice. Laški kraljici Margareti pripetila se je te dni posebna nesreča. Kraljeva družina je nameravala iti prve dni meseca aprila v Berolin in zato je naročila v Florenci dvorsko obleko za 70.000 lir. Obleka je bila vže gotova, a vagon, kamor so vložili dra goceno obleko, unel se je na kolodvoru v Florenci in ves zgorel, le nekaj dragocenostij so oteli pogubnemu elementu.
—	Obednica od papirja. V hamburškem pristanišči so postavili nedavno obednico iz papirja. Znotranje strani papirja se ne prime ogenj, vnanjim pa mokrota nič ne škoduje. Obednica je 30 m dolga, 6 m široka, in je prostorna za 150 gostov.
—	Vihar na sredozemskem morji. Iz Milana se poroča, da je divjal strašen vihar na otoku Sardiniji. Prouzročil je na kopnem velika opustošenja, a na morji je potopil mnogo jadrnikov.
—	Najstarejša angleška knjižnica in sploh najstarejša jatpa knjižnica v Evropi je Bod-leyan Library v Oksfortu. Zvezkov šteje 400.000 in je najštevilnejša za knjižnico British Museum, katera ima okoli 1,500.000 zvezkov.
—	V čolnu čez morje. Danski kapitan Alsen se je vrnil iz Anglije v svojo domovino v
petnajst čevljev dolgem in štiri čevlje širokem čol-ničku, ki ima le jedno jadro in nekak krov od povoščenega platna, da pluskajo čez valovi.
—	Najvišje ležeči as tr o n o m i j s k i observatorij postavili bodo na hribu Ambohidmu na otoku Madagaskarji v višavi 1350 m. Vodstvo zavoda bo v rokah Jezuitov.
—	Dve milji od Poznanja 80 našli skrinjico za denar, ki je bila ukradena na železnici od Varšove do Dunaja. Še v zaprti skrinjici je bilo 23.843 rubljev, 4281 mark in 347 gld. Lopovom še niso prišli na sled.
—	Badu Gheco, sedanji d8homeyski kralj, ki provzročuje zdaj v Afriki Francozom toliko ne-priličnosti in zadreg, študiral je s svojim bratom Rovsom 1862. I. v Marseillu na Francoskem. »Figaro" piše o njiju to-le: »Sprva sta bežala pred svojimi tovariši, kakor divje živali, kadar jih kdo preganja. Badu se je prej vdomačil in sprijaznil z drugimi dečki, kakor brat njegov. Radi njegove neupogljive ošabnosti prišlo je večkrat do prepira in tepeža. Ker je bil starejši in močnejši od svojih tovarišev, bil jih je in semtertja tudi grizel. A vrhu tega je bil tudi velikodušen, a pozabljiv na prijateljstvo. Z nekim dečkom sta se prav dobro razumela, rad je imel afriškega divjačka in se je potezal zanj. Ko pride pa nekoč nekaj med njima na-vskriž, zagrmel je Badu nad njim, rekoč: ,Bore belec, ti bi bil dober pri nas za Človeško žrtev'!"
Tele$;rami.
Dunaj, 22. marca. Predsednik deželnega nadsodišča, baron Streit, je umrl.
Berolin, 21. marca. „Politische Nach-richten" poročajo, da so z Bismarckom tudi drugi pruski ministri izročili cesarju ostavke, katerih pa ni sprejel.
Pariz, 22. marca. Včeraj je bila za poskušnjo mobilizacija jednega dela peštva. Take vaje bodo v vsakem polku tri dni do konca aprila. Nekateri listi poročajo, da je med ministri nasprotje zaradi državnega posojila. Eni ministri zagovarjajo posojilo v znesku jedne milijarde; drugi — med njimi tudi Freycinet — zahtevajo, naj se ves posojilni načrt odkloni.
Madrid, 22. marca. Nadvojvoda Karol Štefan je odpotoval v Kartageno.
Aleksandrija, 21. marca. Stanley odpotuje 7. aprila v Brindisi.
Umrli ho:
19.	marea. Jožef Jagodnik, delavec, 29 let, Uliee na Grad 12, jetika.
21. marca. Anton Mestek, delavčev sin, 2 mes., Tržaška cesta 26, vsled katara v črevih in želodcu.
V bolnišnici:
20,	marca. Anton Hribar, tesar, 35 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
I Cas Stanje	Jg^ --Veter Vreme	g
nna^nvania irikomora toplomer«	5
opazovanja „ „„ ceizijn	« g
zjut. I 72T8n 5~0	si. vzh Scz
21 2. n. pop. 729-4 8 8	sr. szap. „ 0-60
9. tt. zveč. 731-5 5 0	brezv. jasno dež
Srednja temperatura 6-2» za 2-2'' nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. marca.
Srebrna » 5% » 100 » » 16 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . .
86 gld. 45 kr.
Srebro
Francosk
Cesarski
86	„	70	»
. 109	»	80	»
. 101	„	95	»
. 931	„	-	„
. 308	„	75	»
. 119	„	VO	„
•	w	n
. 9	„	46	»
. 5	»	62	„
. 58	»	70	»
POVABILO
na
I, (liiit?©al iM
„l[alollšl[fiia poliiiiii inM
v T^jiil>lj»iii,
ki se bode vršil
V ^oiit-Vidu nad lijubljano
dne 23. t. m. ob 4. uri popoludne v domu rokodelskih pomočnikov.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Deželno postavodajalstvo z ozirom na kmetijske zadeve.
3.	Obrtne razmere v Avstriji.
4.	Slučajnosti.
K temu shodu povabi tem potom vse ude in prijatelje društva
_ODBOR.
Zahvala.
Začetkom toga meseca jo moje pohištvo popolnoma pogorelo.
„Azienda'' sedaj ces. kr. priv. zavarovalnica
na Dunaji,
pri katerej je bilo pohištvo zavarovano, cenila je škodo nemudoma, ter mi vso zavarovalno svoto po glavnem zastopstvu v I^ubljani, Šelenburgove ulice št. 3 precej izplačala.
S tem se isti toplo zahvalujem in omenjeno zavarovalnico vsakemu priporočam.
Log, 20. marca 1890.
posestnik v Logu štev. 7,

Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah.	(7)
Na željo pošilja načrte In llustrovane cenike.
Staro orodje in posode jemlje v popravo.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.

w
(ra^Mtava kolcM v Loiidouti)
l)rodam, da dobim prostora,
lanskega dela po jako znižani ceni.
Ivan Pnch, )
Fahrrad-Fabrik, Graz, Straucherffosse JS, telefon 389. Cenik brezplačno. '^H
Razprodaja.
Slavno občinstvo uljudno opozarjam, da sem prevzel M. Itossmfin-ovo

na Velikem trgu
ter razprodajam mnof^o i>o€l tovnriiiAlco ceno najrazličnejše steklo, porcelan, beioprHteno robo, svetiinice, slike, ogledala, podobe, lestence itd.
V obilo nakupovanje se priporočam odličnim spoštovanjem
P. Kajzel,
(3-;^)	ateklar na Starem trgu.
I	^mmmm^f,
kamnosek,
T LJubljani, Parne ulice št. 10,
Ilijala tik mesarskega mostu,
se najuljudneje priporoča prečastiti duiiovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najrazno-vrstnejSlh po najnovejših načrtih pruv Ilj^ in iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih »pomenikov.
Vse na tukajšnjem pokoi)ališči stoječe in pri lijem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajnuhtal-skcga, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
H i> o m o II i If , katerega prodii po primerno Jako nlzkeJ ceni.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
^jf^ stavhitiska dela,
^ katera fino, trpežno in ceno izvrči. (6—2)
posebno zdravilne pri zelodiinili boleznih.
Izkuiene pri pomanjkanji teka, slaboiti želodca, napct^anji, kislem riganji, koliki, prchlajcnja želodca, Korečici, zlatcnici, gnjniu in bruhanju, glarobolii ({e izvira iz želodca), krču t želodcu, zaprtju, prenapolnjonju želodca z jedili in pijačami. Cena ene ^iteklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne ateklenice 70 kr. Osrednji razpušiljatelj: Lekarner KAROL BRADV, Kromerii (Moravija). •Svarilo: Pristne marijaccljske želodine kapljice
" tenica t
SebntzmarktL
Varstvena znamka.
80 mnogo ponarejajo. — V znak prlatnoati mora biti vsaka stekleni rudečcm zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varatvena znamka, poleg tega mora hiti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni O. Guseka v Kromeriii.
----(25)
Žc več let z Q%jboIj$im vspehom pri zAprtjn in zapckanju rabljene krogljice se sedaj mnogo po> nar ej a jo. Paziti je tedaj treba arstveno znamko in 30 kr., 6 škat-
Marijaccljske čistilne Icro^ljice.
podpis lekarnarja C. Bradyja, Kromeriž. — Cena skatljici Ijicam I gld. — Ce so denar naprej pošlje, stane C škatljic s prosto dopo šiljatvijo I gld. ao kr., 12 Škatljic 9 gld. ao kr.
Marijaceljake ielodine kapljice in iistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri v.saki steklenici in skatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju; — lekarnarju .Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu ; — v Skofji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. itoblcku; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Kizzoliju; — lekarnarju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku; — v Crnomlji: pri lekarnarju Ir. Blažku.
Zahvala.
Minoli mesec je požar mojo hišo popolnoma uničil. C. kr. pri v. zavarovalno društvo
„AYStrljskl Phonlf
iia l>viiiaji,
pri katerem je bilo pohištvo zavarovano, cenilo je škodo nemudoma, ter mi zavarovalno svoto takoj, ne da bi bilo kaj odtrgalo, po glavnem zastopstvu v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 3
Priporočam omenjeno zavarovalnico vsakemu ter se isti tem potom toplo zahvalujem.
V Bizoviku, 1. marca 1800.
(U
AnUm Bricel,
posestnik.
DomaČo in nemško deteljo (liiceriio),
popolnoma čisto hrez predenico, vsake vrste trave, velikansko peso, graSico, ribniški fižol, kavcijski kapus, tudi vrtna semena itd. priporoča po na j-iii:Kji eeiii
PEH DAN
v LJUBLJANL
Trgovina z železnino
Albin C. Ahčin-a
v Ljnl>l jaiii,
ima vedno bogato zalogo stavbinskega orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za h^udarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvic in kapic.	(24-6)
Staro železo, meslng, baker, kositar, cink. svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah.
^"''sackstri''	P'- ■'■™Mczyja, deželna lekarna, Nspresegljlvo Za ZObe
OHoaj: Lekarna Viktorja pl. Tmkiezyja, „pri sv. Frančišku"
, . ,Tmkiezyja,
(ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113.
je
. saiiciuia D«
aromatii^na, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
lI.siil!ciliiizoliiiljrašiil[
splošnje priljubljen, vpliva jtko okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveil v zalogi
ekam Mczv
o
zraven rotovža v Ljubljani. Dnntj: Lekarna Julija pl. Trakčezvja, „pri zlatem levu", ^^
VIU., JoeefstadtersttMse it. 30.	Zunanja naroctla
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Tmk<ezyja, „pri Radeckiju". « />"'<> poSto IicvtKu-ill., Radetzkypl»tz it. 17.	(9)
ces. in kralj, v Dunajskem
dvorni zvonar Novem Mestu
priporoči zalogo zvonov za zvonike, lepo- in loglasne zvondke vsake velikosti in vsakovrstnega glasii.
Zi določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamei, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino.
Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njenie
Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plač Ino pogodbo.
L. 183Š. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvo-.nov, ki so tehtali i,272.800 Ai/. f Odlike: /Aati križec za zasluge s krono 1. 1887., ,.dve svetinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za - .	zvonove dunajske rotivne
cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880. I, in častne diplome na obrtnijski ra:stavi 1889. 1. v Budejevicah (liudKeia) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. •	((24—3)
Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvončki po 10 gld , s tremi po 8 gld. Obrazci in ceniki se poMtjnjo brezplafno.
F # Si I ® a « ®
^ Proti zastopniku zavarovalnega društva „Slavije" Frančiika Hribarju iz Vodic vložili smo zatožbo pri okrajnem sodišči v Kamniku dne 28. februvarija t. 1. št. 336 radi prestopka proti varnosti na časti po §§ 487 in 488 kaz. zak.
....	glavni obravnavi, ki se je vršila dne 17. t. m. pri napominanem okrajnem
sodišči, je zatoženi Frančišek Hribar izpovedal, ter se je v zapisniku priobčila nastopna Izjava, katero je zatoženee tudi podpisal;
„Izjava.
Kjer sem jaz govoril, kakor sem slišal, da je zavarovalna družba „Azienda" preč, da je „Plionix" prevzel in da tudi e. kr priv. zavarovalna družba „Oesterreiehiseher Plionix" nie boljši ni, prekličem te besede popolnoma, ker sem prepričan, da te zavarovalne družbe „Azienda-' in „Oesterreicliischer Plionix" popolnoma po postavi delate in skrbejo za svoje zavarovance in da so dobre."
C. kr. priv. zavarovalno društvo Avstr. Fhgmx" na Dunaju.
Trgovina z železnino
iLill 01
IV Ljubljani, OledaliSke ulice itev. 8
priporoča svojo bogato zbirko	I
nadgrobnih križev, ^ i
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali ; tudi surovih.	(12-3) 1
Dalje se priporoča v izdelovanje grobnih ; in cerkvenih omreifj (gavtrov) itd.	;
Ivan Kregar,
IzdeloTalcc cerkvenega orodja In posode Rimska cesta št. II, Ljubljana.
naznanja prečast. duhovSčini in si. občinstvu, da je otvoril
pasarsko delalnico
ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor:
monitr&no, olborjev, kelihov, tabemakelj-nov, avednlkov, leitenoev (loatrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanili vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpeino in po najnižji ceni.
Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (22) llustrovani ceniki so zastonj in franke na razpolago.
Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti. Kdor mora tudi težke komisije opravljati, Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati, Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke, Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil,
Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se na 12 let obstoječi
komisijski l>Tir-eaii
na Dunaji Mariahilferstrasse 12.
Naknp blaga, ki daje dobiček, in blago v oddelkih na avoj račun.	(12—2)
J.&S. KESSLER v BRNU,
7 Ferdinandove ulice 7.
Največji, najcenejša zalega pomladanskega In letneja blaga.	_
Poletensko	Iludiio bhi^o
ireleiaslD siloio,
ki se da prati in je jako ele- ' l\. 60 cm. šir. za ponocne gantno in trdno za gospode, ; suknje in otroška obla-dvajsetih boj, 20 em. siro-; | čila, 10 m. . . gl. 2-50. kosti za	j loupon in trožično blago v __..UI..I,« ! J vseh modnih barvah 10 m.
celo obleko l p^e vrste gl. 3-50, druge 6-6 metra le 3 gld. vrste .... gl. 2 80.
Kdor le jedenkrat kupi, pre-	upi se o priliki! Zettr-
priča se, kako izvrstco se da	fV blago, pristno m krasne
prati in kako trdno je. 1	barve, 7.5 cm. široko 10 m.
^ __le . . . . gl. 3 50
Qrokar in Jaequard-W«jo,
Briisla sito '
D oris. najnovejie karirano modno blago, čisU volna, nizki ceni in sicer:	lo m. pr<>j gld. 10, se-
po gl. 375 3-10 m. za celo	daj le ... . pl. 6-50.
obleko.	M®"^*'
po al. 5.50 3 10 m. za boljšo	11 '^'rtano modno blago v ^ oCleko, nivjnovejs.hbarvahlOm.
po gl. 8 50 3-10 m. za fino ; i®	.—-V—
ol-leko,	■✓alnMr,dvojna»irj.va,erno
n	.i IX m barvano, 10 m. 4 gl.
po fll. 6 — 2 10 m. za ogrta«,	--—-——^--?_
L!e. piquet.gi.et za gl. .-50, |
franc. piquet • gilet	in drugačaemodnebarve
(sportj za . . gl.2S0 10 ni.....gl 6-50.
Črni peruviennes in doskins ' ; šaji^olltkan kreten, 10 za salonske obleke po 3'2.5 m. I |Y| metrov . . gl 2*50 od gl. 10 - napr»j. m in . . . gl. 3 *0.
Elegantno in bogato omiiljeni uzorci te poiiljaje gospodom krejaiem brezplaino.
Ceniki e perilu za gospode in gospi. o galanterijak, uzorci sukna in rezanega blaga brezplaino in franko.
Poiilia te • poitnim pevzeljem. (10—2)
Ces. kr.
zavarovalno druitvo na
življenje in proti ikodam
»Avstrijski Ph6nix"
iia ll>viiiaji5
1., Riemergasse štev. 2, v lastni lilSi.
Volno vplačani deleži in druf/a jainčilna srednfvu vHtevtii letna zavarovalna vplačila
družbe iznašajo
Čez 12 milijonov gld. i čez 10 milijonov gld.
Družba
a) proti ikodl provzročenl po ognji, streli, paru ali razpoka kotlov, po gašenji, raz-rnienji in odstra^enji oprave iz hisnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.;
h) proti ikodi po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja;
c)	proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah;
d)	vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji;
Zavarovanje proti nezgodam že ni uvedeno, si. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati.
zavuruie:
na življenje 61ove«lto v vseh kombinacijah, n. pr.:
za alačaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino;
za slačaj smrti in pri protizavarovanji z oproičanjem nadaljnih vplačil premij ter izplačuje doliodke (rente) v slučaji onemoglosti;
na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene d6be pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu.
Sprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preslcrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokoi^
po najkoulantnejših in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic.
v Brnu: Veliki trg št. 10,
„ Peštl: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomostu: Marije Terezije cesta št. 37, „ Krakovu: Szewska ulica št. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8,
tlriištva:
v Monakovem: Kostthor 31,
Pragi: Nabrežje št. 10, Strassburgn : Kraljeva cesta 6 I, , Trstu: Via S. Nicol6 št. 4, na Duniiju: Riemergasse št. 2, v lastnej hiši.
V vseh večjih okrajih avstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno vročujejo prospekte in ponujalne pole, ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe.	(12 —B)
Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradcu:
Pisarna: I., Albrechtgasse štev. 3, H. nadstropje.
Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU PerhaUCU, Šellenburgove ulice št. 3.
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskamj
nov, zeleno pobarvan, bolj lahek, za dva konja
podpisana proda dober kup.
Jožefa Stroj
(1)	v Žapuiah, pošta Begunje, Gorenjska.
Andr. Dni^kovic
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporo^^n, i>o zelo nizki ceni
okove za okna iu vrata, štorje za štokadoranje 9 samokolnice, traverze in stare železniške šine za ohoke, znano najboljši kamniški Portland- in Ronian-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lei>o in mo6no narejena
štedilna ognjišča
is b|I& paj^ms^e lele«
Vodnjake za zabijati v zpinljo, s katerimi je niogoCe v itiallli urah in majhnimi stroSki na pravem mestu do
V0( e priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, l^akor tudi ia lesene eevi raesingaste C	trombe in ventile in železna okova.
aEs»	«	(i3)
vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne In lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnloe, krampe itd.
Tudi se dobiva zmirom sveii dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za
gnojenje polja.
Prečastiti dutiovSiiui in slavnemu občinstvu priporočam svojo hojffiito :enl<>|j^u
klobukov in slamnikov
najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega bl.iga. Da^je imam v veliki izberi vsakovrstne čepioe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi
nove baže čepice za jtožurne hrambe.
Sprejemam' in izvršujem vsakovrstna
fer marsfem dela f
ter shranjujem kožuhovlno čez poletje. Spoštovanjem
Anton Krejči,
klobučar in krznar. Kongresni trg št. 8, v Ljubljani.
Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. IBB	(15—3)