Aleš BIZJAK Podnebne spremembe, poplavna varnost in vodooskrba v Sloveniji letnik 10, št. 1/99 1. Podnebje in spremembe vodnega kroga Raziskave posledic podnebnih sprememb in globalnega segrevanja na okolje, ki so bile opravljene v znanstvenih ustanovah (npr. Max Planck Institute v Hamburgu, s predpostavko dviga koncentracije CO2 v atmosferi za I % na leto; in Hadley Centre v Bracknel-lu. Velika Britanija, s predpostavko dviga koncentracije CO2 v atmosferi za 1,3 % na leto), napovedujejo kvantitativne in kvalitativne spremembe nekaterih sestavin vodnega kroga: padavin, vlažnosti tal, neviht oziroma intenzivnih vremenskih dogodkov ter gladine morja (Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation, and Nuclear Safety, 1997). Globalne klimatske spremembe bodo predvidoma vplivale na razporeditev in razpoložljivost vodnih količin. V splošnem velja, da bo vreme v severnejših krajih zemeljske oble vlažnejše, v južnejših pa bolj suho. Pričakujemo lahko daljša sušna obdobja ter krajša obdobja intenzivnih regionalnih padavin. Prav tako naj bi se povečala izdatnost zimskih padavin, medtem ko naj bi se količina poletnih padavin zmanjšala. Alpe in Mediteran, torej tudi ozemlje Slovenije, poleg severne Skandinavij e in centralne ter vzhodne Evrope, so v tem pogledu opredeljeni kot občutljiva območja. Posledično se bodo spremenili časovni, geografski ter količinski poplavni vzorci, upadli bodo srednji nizki pretoki vodotokov. prav tako pa lahko pričakujemo tudi težave v preskrbi z vo- do zaradi padca ravni podtalnice oziroma črpanja zalog podtalne vode pod obstoječo spodnjo raven (Watson et al., 1998). Posledice podnebnih sprememb na globalni ravni je zaradi nezadostne natančnosti modelov in scenarijev težko napovedovati. Napovedi podnebnih sprememb za površino velikostnega razreda slovenskega ozemlja so tako še težje in manj natančne. V Sloveniji so zaradi podnebnih sprememb s stališča poplavne varnosti in vodooskrbe najbolj ranljiva območja, ki so tudi v obstoječem stanju okolja: - problematična s stališča preskrbe s pitno vodo; - izpostavljena suši; - izpostavljena vodni in eolski eroziji: - izpostavljena poplavam morja -plimovalne ravnice ter obalna območja; - izpostavljena običajnim in katastrofalnim poplavam; - znotraj območij hudourniškega režima pretokov in delovanja vode in vodnih količin; območja izpostavljena nazadovanju gozdne zarasti. 2. Poplavnost Med poplavno najbolj ogrožena območja v Sloveniji v obstoječem stanju podnebja prištevamo območja vzdolž reke Mure, spodnje Save, ter reke Savinje, predvsem v okolici Celja (Vodnogospodarski inštitut, 1995). V preglednici 1 so prikazane velikosti poplavnih površin, kijih povzročijo katastrofalne poplave v slovenskih povod-jih v obstoječih količinskih in krajevnih razporeditvah vodnih mas. Podnebje Poplave Vodni krog Vodoskrba Slovenija Raziskave posledic podnebnih sprememb in globalnega segreva-rya na okolje napovedigejo kvantitativne in kvalitativne spremembe nekaterih sestavin vodnega kroga: padavin, vlažnosti tal, neviht oziroma intenzivnih vremenskih dogodkov ter gladine morja. V prispevku so prikazane možne posledice podnebnih sprememb na vodni krog, poplavno ogroženost in vo-dooskrbo v Slovenyi. Climate Floods Water cycle Water supply Slovenia The forecasts following research on climatic changes and consequences of global warming on the environment that were carried out by research institutes predict qualitative and quantitative changes in certain elements of the water cycle, such as: precipitation, soil humidity, storms and intensive weather and the sea level. The article shows possible effects of climatic change on the water cycle, foods and water supply in Slovenia. Preglednica 1: Poplavljene urbane površine in ostala zem^išča v Sloveniji Vodotok Urbane povr- Ostala zem- Skupaj šine (ha) ljišča (ha) (ha) MURA 60 7000 7060 Krka 15 730 745 Ledava 7 9908 9915 Ščavnica 13 1027 1040 DRAVA 55 2945 3000 Pesnica 67 8363 8430 Dravinja 75 2000 2075 Poiskava 120 1880 2000 Meža z Mislinjo 30 475 505 SAVA (državna meja - Zidani most) 110 2.740 2.850 SAVA (Zidani most - Radovljica) 82 3.073 3.155 Sava Dolinka 5 70 75 Sava Bohinjka 5 295 300 Kolpa 5 730 735 Rinža, Ribnica, Bistrica 9 461 470 Sotla 12 1.188 1.200 Krka 80 3.100 3.180 Temenica 2 333 335 Grosupeljsko polje 20 1.980 2.000 Mirna 4 196 200 Savinja 560 1.940 2.500 Voglajna s Hudinjo 40 530 570 Paka 21 239 260 Dreta 11 269 280 Ljubljanica 305 8.215 8.520 Gradaščica 425 830 1.255 Logaško polje 13 17 30 Planinsko polje 7 893 900 Cerkniško polje 3 1.117 1.120 Loška dolina 360 360 Pivka 2 763 765 Kamniška Bistrica 143 1.637 1.780 Sora 15 835 850 Kokra 31 179 210 Tržiška Bistrica 3 47 50 SOČA 15 925 940 Vipava 35 1.865 1.900 Idrijca 14 76 90 Goriška Brda 70 70 REKA 5 620 625 DRAGONJA 8 1.462 1.470 BADAŠEVICA 4 56 60 RIŽANA 3 17 20 JADRANSKA OBALA 5 25 30 SKUPAJ 2.444 71.481 73.925 Vir: Vodnogospodarski inštitut, 1995. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila ocenjena škoda zaradi poplav v Republiki Sloveniji leta 1995 2.800 mio SIT ali 18 % vse gospodarske škode, ki sojo povzročile elementarne nesreče, leta 1996 pa 1.044 mio SIT ali 9,19 % vse gospodarske škode, ki sojo povzročile elementarne nesreče (Statistični urad RS, 1997; Statistični urad RS, 1998). V preglednici 2 je prikazana skupna ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč in bruto domači proizvod v Sloveniji v obdobju od 1991 do 1995. Rezultati modelnih ocen vplivov klimatskih sprememb na hidrološke razmere slovenskih vodotokov (Rogelj, 1999] za izbrana horizonta 2025 in 2050 kažejo tendenco upadanja nizkih in srednjih pretokov ter tendenco naraščanja visokih pretokov. Jesenske konice se nekoliko pomaknejo proti poletju, konici pomladnih in jesenskih mokrih obdobij sta izrazitejši, poletni pretoki pa se bistveno ne spreminjajo. Hkrati se največji odziv na predvidene intenzivnejše padavine pričakuje v alpskem in predalpskem svetu (povečanje Qvk za 30 %) kot posledica topografije terena, rečnih padcev in razvejane rečne mreže. Zmerno povečanje je predvideno v osrednjem delu ter na vzhodu Slovenije (povečanje Qvk za 20 %), najmanjše spremembe velikih pretokov pa v kraškem svetu (povečanje Qvk za 10 %), kjer geološka sestava omogoča večjo retardacijo odtoka (Rogelj, 1999). Glede na obstoječe stanje poplavne ogroženosti urbanih in ostalih površin v Sloveniji ter glede na rezultate modelne študije vplivov klimatskih sprememb na hidrološke razmere slovenskih vodotokov so urbana poplavno najbolj ranljiva območja Slovenije: Ljubljana in Ljubljansko barje (Gra-daščica, Ljubljanica), Celje, Laško (Savinja), vasi ob Dravinji, Slovenj Gradec (Mislinja), Železniki, Škof-ja Loka (Sora), Dob, Vir (Kamniška Bistrica, Rača), Litija, Sevnica, Krško (Sava), Kostanjevica (Krka), Bača pri Modreju (Bača) ter Vipava in Miren (Vipava) (Burja, VGl, os. kom.). letnik 10, št. 1/99 3. Vodooskrba Vodooskrbne komunalne dejavnosti so oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne in meteorne vode ter čiščenje odpadne vode. Med vodooskrbnimi dejavnostmi v Sloveniji je oskrba z vodo razvitejša od odvajanja odpadne in meteorne vode ter čiščenja odpadne vode. Razlike v deležih oskrbovanih prebivalcev se kažejo tudi med posameznimi območji Slovenije glede na posamezne dejavnosti. Območja, ki pri naštetih dejavnostih zaostajajo za državnim povprečjem, so skoncentrira-na v s evero-vzhodnem delu države: Ptuj, Ormož, Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer. Pri odvajanju odpadne vode za državnim povprečjem zaostajajo tudi nekatere občine v dolenjski ter celjski regiji. V splošnem je komunalna opremljenost slovenskega podeželja draga in nepopolna. Večina novih stanovanjskih hiš in gospodinjstev ni priključena na javno kanalizacijsko omrežje, temveč uporabljajo greznice, odpadne vode pa mnogokrat spuščajo neposredno v vodotoke ali nenadzorovano v območja vodonosnikov. V preglednici 3 je prikazana stopnja komunalne oskrbovanosti prebivalstva po dejavnostih v Sloveniji. Stanje opremljenosti z javno kanalizacijo in čiščenja odpadnih vod se kaže v slabši luči kot oskrba prebivalstva s pitno vodo. Iz preglednice je razvidno, da je od 100 porabljenih litrov pitne vode očiščenih le 18 ter daje kar 48 od 100 litrov porabljene pitne vode izgubljenih v sistemu (Vodnogospodarski inštitut, 1998). Kakovost obstoječe komunalne oskrbe lahko opredelimo z izgubami na vodovodnih omrežjih, številom izpadov vodovodnih sistemov, kakovostjo pitne vode iz vodovodnih omrežij in zadostnostjo kapacitet čistilnih naprav. Izgube na vodovodnih omrežjih so po vseh oskrbovalnih sistemih visoke, kljub temu pa so opazne razlike med posameznimi sistemi. V preglednici 4 so predstavljeni oslcrbovalni sistemi, ki izkazujejo delež vodnih izgub nad državnim povprečjem. Območja z največjimi deleži izgub- ljene vode so v primeru uresničitve napovedi podnebnih sprememb hkrati najbolj ranljiva z vidika zagotavljanja vodnih količin (Vodnogospodarski inštitut, 1998). Preglednica 2: Znesek oceryene škode zaradi elementarnih nesreč in bruto domači proizvod, Slovenija, 1991 - 1995 BDP Celotna Delež BDP škoda na Delež ško- škoda celotne v družbenih de na druž- zaradi škode v družbe- sredstvih benih sred- elemen- primerjavi nem stvih v pri- Vodotok tarnih z sektorju* merjavi z nesreč BDP BDP v družbenem sektorju* (mrd SIT) (mrd SIT) (%) (mrd SIT) (mrd SIT) (%) 1991 349 4,0 1,2 273 2,6 0,9 1992 1018 36,0 3,5 743 10,0 1,4 1993 1435 38,0 2,6 962 7,5 0,8 1994 1846 15,0 0,8 1034 8,3 0,8 1995 2202 15,0 0,7 1101 8,6 0,8 Vir: Statistični urad RS, 1997 družbeni sel