Poštnina plačana V gotovini. Leto XXII., št. ISO Ljubljana, sobota 28. junija 1941-XIX Cena cent. 70 Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana St. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije to Inozemstva ima Unione PubbHcitš Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—f za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano msKc vojsko prodrlo o Rigo Nemška letala bombardirala Leningrad in luko Kronstat - Hud pritisk proti Minska — Ofenziva proti reki San Stockholm, 27. jun. d. Lahko se že zdaj trdi, da je nemška ofenziva na področju baltiških držav dosegla popoln uspeh. Po zavzetju L.jepaje, Savlija in Mitave so se sedaj nemške čete, dospele do letonske prestolnice Rige, ki se je morala predati kakor vsa prejšnja mesta. Sovjetsko oporišče na Letonskem, Vindava, ter na vzhodu ležeča trdnjava Dvinsk sta bili v četrtek še v sovjetski posesti. Zaradi naglega nemškega prodiranja je skoraj nemogoče, da bi se mogla močna sovjetska posadka še pravočasno umakniti iz Vindave. V južni Poljski je pritisk nemških motoriziranih edinic najbolj občuten na črti Vladimir Volinski - Brody. Ofenzivi na tej črti je sledila sedaj še nova ofenziva v Galiciji, ki je v prvi vrsti usmerjena proti reki San. Včeraj so se bile ogorčene borbe na področju okrog trdnjave Prze-misl v bližini važnih petrolejskih izvirov. Nemška ofenziva na tem odseku ograža že Lvov, iz katerega je bila prebivalstvo deloma že evakuirano. Stockholm, 27. jun. (OFI.) Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije poroča: Na finskem odseku bojišča so bile vojaške operacije v četrtek omejene skoraj izključno samo na delovanje letalstva. Sovjetsko letalstvo je brez prestanka bombardiralo nezaščitena finska mesta, zlasti v južnem delu dežele. Največ napadov je bilo usmerjenih na luko Abo (Turku), ki so jo sovjetska letala v četrtek nič manj kot 14 krat bombardirala. Tudi na Helsinki je bilo izvršenih več letalskih napadov, ki pa niso dosegli posebnega uspeha. Nemška letala so silovito bombardirala Leningrad in sovjetsko pomorsko oporišče na Baltiku Kronstat. Na letonskem odseku vzhodnega bojišča so v noči od četrtka na petek prve nemike čete prodrle v Rigo. V mestu je prišlo do srditih pouličnih bojev. Po zadnjih poročilih se kaže, da so nemške čete že zasedle vsaj del mesta, če ni že popolnoma v nemški posesti. V pouličnih bojih so proti umikajočim se sovjetskim četam nastopile tudi edinice domačinov, ki so bile še pred izbruhom vojne vojaško organizirane. V vzhodni Litvi ter na področju bivše Belorusije napredujejo motorizirani nemški oddelki z veliko naglico ter so nemške čete na tem področju izvojevale že velike uspehe. Ena izmed nemških kolon se z vso naglico približuje Minsku. Borbe na področju Minska priznava tudi rusko vojno poročilo. Druga velika nemška skupina, ki napreduje od važnega železniškega križišča Baranoviči, je usmerjena prav tako proti Minsku. Na vsem tem področju so včeraj ves dan divjale ogorčene borbe, v katerih sovjetske čete niso mogle niti malo zadržati silovitega pritiska nemških motoriziranih oddelkov. Drug močan napad nemške motorizirane vojske se razvija jugovzhodno od močvirja Rokitno, vendar pa nemška ofenziva v tej smeri še ni tako napredovala kakor v odsekih severno odtod. Po zadnjih poročilih se trenotno razvijajo ogorčene borbe približno na črti, ki se razprostira od prestolnice Volhinije pa vse do malega mesteca Brodvja, ki je severovzhodno od Lvova. Novo bojišče, ki postaja vse bolj razsežno, se razvija tudi zapadno od Lvova in se bojna črta tod nadaljuje vse do madžarske meje v Karpatih. Proti Leningradu Sovjetska meja, 27. jun. d. Z nemške strani se označuje dosedanja nemško-ruska vojna kot vojaška operacija z ugodnim izidom na obmejnem področju. Dasi dosedanje operacije še ne značijo odločilne akcije, se vendar pozornost vse bolj obrača proti Leningradu, ki mu trenutno nemške vojaške sile groze hkrati od treh strani. Nemške čete se približujejo Leningradu v forsiranih pohodih preko baltiških pokrajin. Nemško-finske čete pod poveljstvom maršala Mannerheima groze Leningradu s severa, iz zraka pa je mesto izpostavljeno bombardiranju, ki se je v velikem obsegu že pričelo. Okrog Leningrada utegne biti zbranih četvero sovjetskih divizij, glede na uspeh nemške ofenzive, ki je že dosegla Rigo, pa je zelo malo verjetno, da bi mogle te čete zadržati nemško prodiranje v kakem drugem delu baltiških držav. Boji zelo velikega obsega se pričenjajo razvijati med rekama Njemen in Pripet. Letalski boji Berlin, 27 jun. s. Nemške letalske sile so v noči na 26. junij znova napadle številna sovjetska letališča in razdejale lope, skladišča pogonskih sredstev in hangarje. Veliko število letal je bilo uničenih na vzletiščih. Mnogo drugih je bilo sestreljenih v letalskih spopadih in od protiletalskega topništva. Obenem je nemško letalsitvo z velikim uspehom podpiralo prodiranje čet na kopnem. Letala so bombardirala in raz-prševala oddelke sovražnih oklopnih vozi, zbirajoče se čete in motorizirane kolone. Na enem samem odseku bojišča je bilo uničenih zelo mnogo motornih vozil in topov. Berlin, 27 jun s. V vzhodnem Baltiku je nemški minolovec sestrelil 25 junija eno sovjetsko letalo, topništvo vojne mornarice pa je sestrelijo v bližini obale Severnega morja eno letalo. Žrtve letalskega napada na Bukarešto Bukarešta, 21. jun. d. Kakor poroča romunska službena novinska agencija, so so vjetska letala včeraj bombardirala romunsko prestolnico, ne da bi dosegla omembe vreden uspeh Bilanca sovjetskega napada je nasdednja: štirje mrtvi, 12 ranjenih, 6 poslopij uničenih troie poškodovanih. Bukarešta, 27. jim. s. Rumunska brzojavna agencija poroča, da je bilo pri napadih včeraj zjutraj v času med 5.30 in 7. uro vrženih na Bukarešto 14 bomb. Štirje civilisti so bili ubiti, 12 pa ranjenih. Šest stanovanjskih hiš je bilo razdejanih, 3 pa so bile hudo poškodovane. Bukarešta, 27. jun. s. Bukarešta je bila preteklo noč štirikrat alarmirana. Sovražno letalstvo je me?+o bombardiralo. Povzročene je bilo nekaj škode in bilo je tudi nekaj žrtev. Vnovič potrjeno zavezništvo Italije in Nemčije Ducejevo odločitev, da pošlje motorizirane čete na vzhodno fronto, so sprejefi v Nemčiji z velikim zadovoljstvom Berlin, 27. junija, s. Poročajoč o odločitvi Italije, da pošlje ekspedicijski zbor na vzhodno fronto, podčrtava berlinski tisk, da je Duce, ki je prvi sodeloval v vojni proti Sovjetski Rusiji, pregledal motorizirano divizijo, ki je namenjena na vzhodno fronto. Ducejevo odločitev so sprejeli z odobravanjem tudi v političnih krogih. Ta odločitev ni samo izraz tovarištva italijanskega in nemškega orožja, temveč tudi solidarnosti obeh revolucij. Italijanski vojaki se bore ob strani nemških, rumunskih in finskih tovarišev ter prostovoljcev iz Španije, torej z vsemi silami, ki se bore v tej gigantski bitki za novo Evropo, ki bo za vedno osvobojena boljševiške nevarnosti in angleške nadvlade. Zmagovalci pri Narviku in osvojevalci Norveške korakajo s hrabro finsko vojsko pod poveljstvom maršala' Mannerheima, kar je najboljše jamstvo, da rdeči vojski ne bo uspelo zanesti vojne na finsko ozemlje. Zgodovinsko je poslanstvo Finske, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da zajezi na severovzhodu boljševiško pot. Borba Finske je del borbe, ki jo vodi os za varnost in neodvisnost Evrope na drugem koncu fronte, kjer se bore hrabro m z uspehom rumunski tovariši. Tudi Rumuni vedo, da služijo domovini in novi Evropi. Iz Španije, ki je videla epične borbe italijanskih in nemških legij onarjev, prihajajo poročila, da se javljajo prostovoljci za vojno proti boljševizmu, ki je zaveznik angloameriške plutokracije. Nova Evropa se je z orožjem pridružila osi, zaključuje list, med tem ko sta se znašla Churchill kot zaveznik boljševizma in Roosevelt v najtežavnejšem položaju. Stalinova krivda Rim, 27. jun. s, Da je imel Stalin namen napasti Nemčijo, dokazuje zanimivo poročilo agencije »International News Service«, ki pravi, da je že 16. maja v svojem govoru gojencem sovjetske vojaške akademije izjavil, da se bo Rusija borila proti Nemčiji. Najvažnejša izjava v tem Stalinovem govoru, ki pa ni bila Objavljena, je bila: Naša rdeča vojska mora biti vsaflc dan pripravljena, da se bori proti Nemcem, in sicer na njihovem ozemlju. Finska v obrambi svoje neodvisnosti proti nasilni poB- Obtožbe predsednika Finske tild Moskve Helsinki, 27. jun. Beograd začenja okrevati« daljši članek, iz katerega posnemamo naslednje vrste: Iz Beograda polagoma izginja groza. Zdi se. kakor da bi mesto polagoma začelo okrevati po prestanih grozotah vojne. Na beograjskih cestah nikoli ni bilo toliko ljudi. Ljudje, ki hodijo mimo nas, torej niso več isti, kakor smo jih videli pred tedni, ko smo prvič po vojni prišli v mesto. V obrazu nimajo več neveselega izraza, z njihovega obličja je izginila prestrašena otopelost. Z vsakim dnem postaja mesto prijaznejše, skoraj bi se dalo reči: bolj pripravljeno za spravo. Na Terazijah in v Knez Mihajlovi ulici je oživelo večerno vrvenje, dolge vrste miz pred kavarnami so zasedene do zadnieea prostora. Beograjčani pa pijejo svoje prav dobro Pivo in svoj narodni »brizganec«. Preko široke prometne ceste, na kateri počiva večerno solnce. se razlegajo iz ojačevalca glasovi beograjskega radia, ki pravkar oddaja nemške vojaške pesmi in koračnice. Toda ti zunanji znalci ne predstavljajo tiste globoke spremembe, ki se da opaziti vsepovsod v Beodradu. Nemoteni večerni požirek. ritmi ojačevalcev, kinematografi, ki spet igrajo kakor prej (le da ne pred-vpjaio več anglosaških in francoskih filmov) so le zunanii okvir napredujočega Izboljšanja, ki ima svoje jedro v nemški vojaški upravi in civilnih uradih. Predvsem od dne do dne bolj izginjajo /uševine. Srbski vojni ujetniki, židje z gumeno prevezo, navijalci cen. ki jih je ->olicija v naglem postopku obsodila, po-hajkovalci in delomržneži odnašajo pod nadzorstvom nemških vojakov zidovje porušenih in pogorelih hiš, nalagajo opeko, razstreljujejo betonsko zidovje in čistijo razvaline. Tako nastajajo oovsod tam, kjer so se nekoč dvigale hiše, zopet stavbišča. Koliko časa bodo to ostala, je negotovo. Imajo pa to prednost, da ne kazijo več mesta. Becgrad tudi že pred vojno celo v mest- nem središču ni bil povsem zgrajen, tako da se je med krasne visoke hiše stiskalo marsikatero skromno stavbišče. čigar lastnik ni našel poti iz špekulantskega labirinta V hišah, ki jih je zračni napad le prizadejal, a r.e razrušil, delajo brez pre-stanka obrtniki. Zidarji popravljajo poškodovane stene, mizarji izdelujejo nova okna in vrata, a steklarji imajo polne roke dela pri vstavljanju tisočev okenskih šip. ki so se 6. aprila v kratkih urah razdrobile v kosce. Kdor to prebira, pripominja poročevalec. se mu zdi vse zelo enostavno, in skoraj bi se dalo misliti, da se je obnovitveno delo samo od sebe začelo. Toda velike organizacijske priprave so bile potrebne, da je šlo delo v.tek. težavno ie bilo nabaviti gradivo, ga pravočasno razdeliti, pobijati navijanje cen. pripraviti delovne moči in skrbeti za to. da bo vsak zadovoljen. v kolikor je to sploh možno. Nemško upravljanje dela gre zvečine preko srbskih civilnih uradov Tako danes v Beogradu skorajda ni več opaziti oplenjenih trgovin. Trgovine so spet urejene, izložbena okna so vložena in očiščena in tudi za prodajo je nekaj na razpolago, ne baš mnogo in v pretresljivi izbiri, toda trgovsko življenje je spet v teku. V Beogradu ni kužnih bolezni. Zdravstveno stanje mesta tudi pred vojno ni bilo boljše. Če so beograjski dnevniki pred kratkim poročali o 20 primerih legarja, predstavlja to povsem povprečno število v zgodnji pomladi. V Beogradu ie malarija vedno bila in razen tega malarija ni vojna kužna bolezen. Omejitev nevarnosti pred kužnimi boleznimi s strogo uvedenim prisilnim cepljenjem (v prvi vrsti proti le-garju) je bila pogoi za nadaljevanje šolskega pouka, ki se ie začel ne le na osnovnih. ampak tudi na strokovnih šolah. Nemška šoia ie prav tako začela pouk. Znaten je obisk Beograjčanov v jezikovnih tečajih nemškega znanstvenega instituta, ki so bili že pred vojno dobro obiskani. Važnejša kakor ta znak prostovoljnega prilagojevanja Srbov k novim razmeram pa je ugotovitev, da Beograd ne strada. Oskrbovanje mesta je tako. da se da vsaj izhajati. To trditev podkrepljuje člankar z naslednjimi številkami: V Beogradu dela zdaj 350 pekov, ki dnevno predelajo 8000 vagonov moke. kar zadošča za približno 100.000 kg kruha. Ker šteje zdaj Beograd brez Zemuna in prej priključenih vasi okrog 250.000 prebivalcev, odpade na osebo dnevno 400 g kruha. Zadosten je dovoz sadja in zelenjave. Mestni zele-njadn: vrtovi beograjskih predmestij krijejo dnevno porabo zelenjave za 60 do 70 tisoč ljudi. K temu se pridružuje še dobršen dovoz iz okolice. Tudi preskrba z mesom in mastjo je kolikor toliko zadovoljiva. Težavnejše je kritje potrebe goriva in kurjave, s katero se je Beograd preskrbo- val iz krajev, ki leže izven Srbije m Ba- nata. Železniški promet v Srbiji je vzpostavljen in tudi pošta že deluje. Na Binkošti so dospele tudi že prve poštne pošiljke iz Nemčije. Tisti dan je bil izročen prometu tudi železniški most preko Save. S tem je bila vzpostavljena življenjsko važna zveza donavskega prostora z Balkanom, kajti preko beograjskega savskega mostu gre celotni železniški promet iz Srednje Evrope v Srbijo. Bolgarijo in Grčijo. Sest tednov po zaključku balkanske vojne je bila spet odprta ta najvažnejša jugovzhodna prometna žila. Prva žrtev Krke je letos 26 letni uradnik Franjo Sušeč Novo mesto, 27. junija Lepi poletni dnevi privabljajo na bregove Krke številne kopalce. Krka ni zaman na glasu kot ena največjih slovenskih rek. Je pa zaradi svojih globin in vrtincev marsikod nevarna. Kljub vsem idealnim kopališčem je za- torej v Krki vedno previdnost na mestu. Kdor ni dovolj krepak in izkušen plavač, ne sme tvegati plavanja v predolgo smer. Včeraj, v četrtek popoldne, je Krka žal zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Žalostni dogodek, ki je zbudil v Novem mestu mnogo obžalovanja, se je zgodil takole: Na tako imenovanih »plitvinah«, blizu železniškega mostu, se je popoldne zbralo mnogo kopalcev. V družbi tovarišev se je tam kopal tudi 26-letni uradnik sreskega načelstva g. Franjo Sušeč, doma iz Slivnice pri Mariboru. Ko se je nasolnčil, je ob pol 17. uri šel v vodo in zaplaval čez Krko. Bil je sicer dober plavalec, vendar šibke kon-stitucije. Sredi reke ga je napadla slabost in se je začel potapljati. Pred očmi svojih tovarišev in prijateljev je izginil pod vodo. Vsi so bili prepričani, da se prostovoljno potaplja. Ker ga le predolgo ni bilo na izpregled, se je prijateljev takoj polotila skrb in začeli so plavati v smeri, kjer je Sušeč izginil v vodo. S potapljanjem so ga iskali in posebno pridno je bil na delu športnik Slavo Čuček, kateremu je po daljšem naporu uspelo, da je nesrečnega Sušca potegnil iz vode in ga spravil na kopno. Novica o nesreči se je bila medtem naglo razširila in že je prihitel na ixh moč zdravnik dr. Kiissel, ki si je dal mnogo truda, da bi Sušca vrnil k življenje. Res mu je uspelo z injekcijami oživiti srce. Medtem je tudi že prispel vojaški tovorni avto, s katerim so nezavestnega Sušca prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Zal pa je bila njegova usoda že odločena. Zaradi slabe konstitucije je Franjo Sušeč izdihnil. Bil je prijazen uradnik, zato mu bo v Novem mestu trajno ohranjen lep spomin. Pred dvema odločitvama Hermes in Ljubljana v zadnji preizkušnji pred finalom Kakor smo že včeraj napovedali, bo jutrišnja nedelja v prvem pomembnejšem športnem tekmovanju, ki ga je bilo mogoče organizirati po 11. aprilu, prinesla prvi dve odločitvi. V tekmovanju za pokal SNZ bosta izločeni zadnji dve moštvi izmed enajstih, ki so nastopila v tej konkurenci; jutri bomo dobili oba finalista, ki bosta v naslednjih 14 dnevih izvoje-vala to konkurenco do kraja. Prvi par v teh dveh odločilnih tekmah bosta tvorila Slavi|a in Hermes Po hudem porazu prejšnje nedelje, ki ga je morala spraviti Slavija, se bo zdaj kljub temu, da nima nobene nade na uspeh, vendarle potrudila ter poskusila še enkrat dokazati, da zna tudi proti dobremu nasprotniku dobro zaigrati. Saj gojijo ti mladi nogometaši prav prijeten tehnični in borbeni nogomet, predvsem pa jih odlikujeta hiter start in velika požrtvovalnost. Moštvo Hermesa se je v tem pokalnem tekmovanju pokazalo v vseh tekmah v najboljši luči in bo gotovo tudi to tekmo odigralo v svoji običajni formi. Obiskovalci te tekme, ki bo za neznatno vstopnino ob vsakem vremenu ob 10.30 I na igrišču Mladike na Kodeljevem, bodo gotovo prišli na svoj račun. Druga nasprotnika jutrišnjega polfinala bosta Ljubljana in Mars Ta dva nasprotnika sta se letos že nekajkrat srečala na zelenem polju in samo enkrat je Marsovcem uspelo, da so se uveljavili z uspehom. Najslabše so se v boju z belo-zelenimi odrezali baš preteklo nedeljo, ko so odločilno pokalno tekmo izgubili s 4 goli razlike in obenem zapravili vsako upanje, da bi lahko v jutrišnji povratni tekmi še računali na uspeh. Ne glede na to, da je SK Ljubljani mesto v finalu bolj ali manj zagotovljeno, pa bo Mars gotovo hotel pokazati, da njegov nedeljski poraz le ni bil zaslužen v tako visoki izmeri. Ta druga pokalna tekma bo ob 18.30 na igrišču Ljubljane, pred njo pa bosta dve zanimiv juniorski tekmi za točke, in sicer najprej med Svobodo in Slavijo, nato pa še med Ljubljano in Hermesom. Danes in fntri na miting ŽSK Hermesa Danes popoldne in jutri v nedeljo dopoldne bo na telovadišču v Tivoliju težko pričakovani propagandni miting ŽSK Hermesa. Kakor smo že pisali, bo tekmovanje zelo skrbno organizii ano, tako da bodo prišli na račun i gledalci i tekmovalci. V skoraj vseh disciplinah, ki so na sporedu, lahko pričakujemo napete borbe in odlične rezultate, saj bodo na startu res odlični atleti. Omeniti moramo na tem mestu zlasti najhitrejšega tekača bivše Jugoslavije Račiča, ki je favorit na 100 in 200 metrov, dalje odlična srednjeprogaša Koširja in Oberška, dolgoprogaša Kiena, S. Srakarja in J. Glonarja, metalce Kosca, Kajfeža, Lužnika, Malica in skakalce Bra-tovža, Slanino, Polaka, Lončariča in J. Na-bernika, ki so favoriti za prva mesta. Da bo tekmovanje čim bolj zanimivo, bo napo: vedovalec stalno seznanjal občinstvo z rezultati, kolikor jih ne bo moglo že samo zasledovati. Danes se tekmovanje začne točno ob 18.30, v nedeljo pa ob 9.30. Spored prvega dneva obsega: teke na 100, 200 (juniorji), 1500. 400 in 4X200 m, meta krogle in kopja ter skoka v daljino in višino. V nedeljo pa: teke na 200, 1000 (juniorji) in 4X100 m, met diska ter skok s palico. Vstopnina bo v soboto 2 liri, za otroke do 14. leta 1 lira, v nedeljo pa bo enotna vstopnina 1 liro. * Zbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani (službeno). Za miting ŽSK Hermesa, ki bo na telovadišču v Tivoliju, določam naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Kermavner, starter: prof. Dobovšek, vodja tekmovanja, Perovič, časomerilci: Finec, Kermavner, Gorjanc, Zupančič, dr. Nagy, Cimperman, Šoukal, sodniki za skoke: Stropnik, Pevalek, Cerar, Ribičič, sodniki za mete: Glavnik, Mevlja, Hlade, Kobal. Vsi imenovani naj bodo na telovadišču vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja, ki bo v soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 9.30. Zaradi prostega vstopa na telovadišče naj se zglase pri blagajni. — Načelnik. SK. Slavija. Danes strogo obvezen širši članski sestanek za vse gg. odbornike in aktivne igralce. Prosim točnosti! SK Ilirija (bivša nog. sekcija). Drugi redni trening bo danes v soboto ob 18. na stadionu ž.S.K. Hermesa. Prosimo, da se treninga zanesljivo udeležijo vsi. Gg. Ve-rovšek Branko in Zupančič Lado sigurno! O raku in zobovju Rak je danes na žalost ljudska bolezen, prav kakor j etika. Pri tem je zanimiva sodba mnogih ljudi, da so mesarji varni pred rakom. V zdravniških krogih so to zelo razširjeno mišljenje dolgo pobijalL Zdaj pa je dr. Brier v Parizu izdelal obširno statistiko obolenj na raku, za katero je zbral podatke po glavnih francoskih bolnišnicah. Dr. Brierova raziskavanja dokazujejo, da ljudsko mišljenje ni tako neosnovano. Stalna zaposlitev pri svežem mesu, razlaga učeni zdravnik, očitno povzroča, da mesarji sprejemajo skozi kožo doslej neznane obrambne snovi. Dr. Brier predlaga, da bi se na podlagi tega dejstvo izdelala metoda profilaktičnega zdravljenja proti raku. Omembe vredno je dejstvo, da med Eskimi, prebivalci polarnih krajev, doslej ni bilo ugotovljeno nobeno obolenje na raku. Zanimiva so tudi raziskavanja nemškega profesorja Lieka in Birckhenbennerja, ki ugotavljata, da je rak na prebavilih v zvezi s propadanjem zobovja. V krajih, kjer je zobna gniloba in golša posebno pogosta, kakor je to v Švici, so obolenja prebavil na raku posebno številčna. Ta dva profesorja razlagata dejstvo, da Eskimi ne obolijo na raku, s tem, da to pleme ne pozna zobnih obolenj. Deloma je to tudi posledica ribje hrane, ki pa se seveda vse drugače pripravlja nego pri nas. O zobnih obolenjih je v zadnjem času bilo sploh objavljeno nekaj zelo pomembnih deL Berlinski profesor dr. Wegener izjavlja, da je danes vsa srednja Evropa v znamenju pravcate zobne kuge. Njegova i raziskavanja kažejo, da ima v Nemčiji 70 I odstotkov ljudi pomanjkljiva zobovja. Med 100 vojnimi obvezniki jih je 17 za vojaško službo nesposobnih in med njimi je 15 odstotkov takih, ki so nesposobni zaradi slabega zobovja. Če pomislimo, da je zobna karies (gniloba) v mnogih primerih povzročiteljica težkih srčnih bolezni, vnetja ledvic, vnetja žolčnega mehurja, revma-tizma ali angine, potem je jasno, da vprašanje zdravega zobovja ni več samo zdravniški, temveč socialni in narodno gospodarski problem. Seveda zobozdravnikov stol, njegove klešče in vrtala niso radikalna splošna sredstva, pa tudi redno in temeljito čiščenje zob nas ne obvaruje obeh glavnih zobnih obolenj: gnilobe in obolenja zobnega mesa. Po Millerjevi teoriji je zobna gniloba kemično parazitni proces, na katerega močno vpliva dednost, nagnjenje, vitamini in ves način življenja. Na obolenje zobnega mesa vplivajo motnje v notranji sekreciji. preosno-va, pa tudi psihični razlogi. Velikega pomena je mehanični vpliv žvečenja in hrane. Čim finejša je hrana, tem manj je žvečenje potrebno, a čim manj je zobovje zaposleno, tem bolj je podvrženo obolenju. Zanimiva je slednjič znanstvena ugotovitev, da osebe, ki so obolele za rakom, izgube sladkorno bolezen popolnoma ali vsaj delno. Nekatere bolezni se med seboj izključujejo, kar se opaža sploh v odno-šajih med tako zvanimi malicioznimi čiri in sladkorno boleznijo. ^ &aph&t na Vpliv dneva in noči Profesor Jores je objavil obširno raziskavo o ritmiki, ki jo povzročata dan in noč v človeškem življenju. Dolgo je že znano nihanje telesne toplote, ki v svojih dnevnih menjavah kaže izvestno vzporejenost s splošno krajevno temperatuio. Prehod od najvišie telesne toplote k najnižji se vrši med 17. in 20 uro prehod od najnižje k najvišji med 2. in 6. uro. Zanimivo je. da se ob približno istem času vršijo tudi gotova gibanja rastlin, tako odpiranje in zapiranje cvetov S telesno toploto je povezana menjava pulza in dihanja. Profesor Jores je dognal, da človek okoli 17. ure potrebuje največ kisika, najmanj pa med 3. in 4. uro zjutraj. Podobne krivulje kaže tudi kri glede s\>ojih rdečih in belih krvnih telesc. Tudi tu je višek med 16. in 20. uro, dočim se minimum ne pokaže vedno ob 4. uri, temivč često šele med 8 in 12. uro. Štiriindvajseturno periodiko je izsledil profesor Jores tudi v delovanju jeter, in to ne samo glede količine glikogena, temveč tudi glede količine žolča. Pri zdravem človeku in pri diabetiku se pojavita pod enakimi prehranjevalnimi okolnostmi nihanje količine krvnega sladkorja, ki dosega svoj višek med 2. in 4. uro zjutiaj, ob istem času, ko razpolagajo jetra z največjo količino glikogena. Podobne periodične spremembe se pojavljajo tudi v delovanju tako zvamh žlez za notranjo sekrecijo. Pa tudi vegetativni živčni sistem izkazuje v toku 24 ur zanimive spremembe. Nervu* sympaticus (živec, ki zlasti vpliva na delovanje drobovja), deluje močneje podnevi, nervus va-gus (živec, ki ureja utripe s remi pa ponoči. Zanimivo je, da se toplotni ritem ravna po krajevnem času, torej, da tako rečemo, po domači uri. Asfalt Kadar se ob lepih dnevih sprehajamo po ljubljanskih ulicah, nam tu pa tam udari v nos neprijeten vonj, ki ga od nekod prinese veter s sivim dimom. Nu. tega neprijetnega vonja smo vajeni in nam ni ne-všečen*saj vemo• tako smrdi asfalt. Spet nekje popravljajo cesto. Zadnje čase so asfaltarji posebno pridno na delu. Zdaj v tej, zdaj v oni ulici opaziš njihovo veliko, bohotno peč, ki je na pogled neprikupna pa jo vendar radi vidimo Vemo, da so lepo tlakovane ceste in ulice tisto, kar je človeku leoa obutev. Naj si še tako imenitno opravljen, — če imaš raztrgane ali grdo zakrpane čevlje, se boš zastonj ponašal pred svetom. Če ima mesto še tako lepe palače ali celo nebotičnik, a nima cest in ulic v spodobnem redu, ne velja ne v očeh domačina, na tujca. Za obdelavo današnjih cest in ulic seveda ni v Evropi dovolj prirodnega asfalta, pridobljenega iz nafte. Dandanes se pridobiva asfalt iz ostankov rafmiranega olja in iz žlindre po premogu. Ptavi prirodni asfalt je samo delec tiste prevleke, ki pokriva današnje ceste. Prirodni asfalt je pripomogel k slavi Mrtvega moija v tistih časih, ko asfalta še niso znali umetno pridobivati. Zaradi tega so Arabci m pozneje Italijani krstili asfalt za »judovsko smolo«. Na svetu je več Mrtvih morij. Najzanimivejše je tisto na otoku Sv Trojice ob venezuelski obali. Ko je sit Walter Raleigh leta 1595 prišel na ta otok, se je sila začudil, ko je pol kilometra od brega zagledal črno jezero, ki se je svetilo kakor svetlo nabiksan škorenj m je bilo na pogled mrtvo. V tem jezeru je sam asfalt. Razteza se na površini pol kvadratnega kilometra, plast asfalta pa je debela čez 50 metrov. Sredi preteklega stoletja so začeli izkoriščati to mrtvo jezero. Do leta 1920. so odvzeli že 4 milijone ton asfalta, toda jezerska gladina je zaradi tega uplahnila komaj za 4 metre. Po takem računajo, da je danes tam še 46 milijonov ton asfalta. Ne daleč od tam, na kopnem, je drugo tako mrtvo morje, jezero Bermu-dez. Tudi to so začeli izkoriščati leta 1891. in so doslej nagrabili nad milijon ton asfalta. Zaloga je še ogromna. Kljub vsemu pa, kakor rečeno, imamo v Evropi malo pristnega asfalta. Zato se človek vpraša: Kako neki smrdi pravi asfalt? Borba za mehiški petrolej Tokio. 27..jun. (Domej.) Na današnji tiskovni konferenci je japonski vladni zastopnik Ishii omenil tudi pogajanja, ki se ta časa vodijo med Mehiko in Zedinjenimi državami in ki so očividno neprijateljskega značaja napram Japonski. Pn> informacijah, s katerimi razpolaga Japonska si Zedinjene države prizadevajo pridobiti Mehiko za to, da v bodoče svojega petiteleja ne bi izvažala nikamor izven dežel zapadne zemeljske poloble. Jasno je, — je pripomnil Ishii, — da je namen Zedinjenih držav odrezati Japonsko od mehiškega petroleja. * JUTRO« St. 150 -Sobote, 28. VI. iP4i-XTX~ Sovjetske priprave za napad na Nemčijo Vrhovno poveljstvo nemške vojske je te dni objavilo besedilo poročila, ki ga je šef vrhovnega poveljstva nemške vojske Kei-tel poslal nemški vladi 11. junija t. L in se tiče vojaških priprav Sovjetske Rusije. To poročilo, ki je bilo poslano 10 dni pred izbruhom vojne z Rusijo, pravi, da zavzema vojaško zadržanje Sovjetske unije v rastoči meri ogražajoč značaj, čeprav kaže sovjetska vlada v političnih stvareh menjajoče lice in glede izpolnjevanja pogodb na gospodarskem polju v bistvu ni povoda za pritožbe, postaja vedno jasneje, da imajo vojaški ukrepi Sovjetske unije značaj priprav za napad Nemčije. V začetku leta 1940. ni bilo še povoda, ki bi upravičeval skrb za varnost nemške vzhodne meje. 2e v početku tega leta pa je moralo poveljstvo nemške vojske z začudenjem ugotoviti, da je sovjetska unija pričela utrjevati svojo zapadno mejo, da je pričela preseljevati industrijo v notranjost države, vzporedno pa ojačevati vojsko na zapadu. Ob izbruhu sedanje vojne 1. septembra 1939. je imela Sovjetska unija zapadno od črte Arhangelsk-Kalinin-Poltava-Zapadnl del Krima vsega 44 pehotnih divizij, 20 divizij kavalerije in 3 motorizirane in oklopne brigade. V zvezi z nemško-poljsko vojno je Rusija pomnožila svojo vojsko na zapadu za 47 divizij in je imela 28. novembra na zapadu 66 divizij pehote, 21 divizij kavalerije in 17 motoriziranih in oklopnih brigad. Navzlic zaključku nemško-poljske vojne pa je Rusija nadalje ojačevala svoje čete na zapadu in jih je pomnožila do 12. marca 1940. za nadaljnjih 16 ali celo 25 divizij, kar se je tudi pozneje nadaljevalo, zlasti v zadnjih mesecih, tako da je imela Rusija dne 1. maja t. 1. na zapadu 118 pehotnih divizij, 20 divizij kavalerije in 40 motoriziranih in oklopnih brigad, skupaj 158 divizij od celotnega števila 226. Tako je bilo 1. maja t. 1. v vzhodnem delu evropske Rusije le 27 pehotnih divizij, 5 ka-valerijskih divizij in 1 motorizirana brigada, na Daljnem vzhodu pa je imela Sovjetska unija 25 pehotnih in 8 kavale-rijskih divizij ter 5 motornih in oklopnih brigad. že v zimi 1939/40 je prišlo ob novi nem- V oklepnem vozu čez sovjetsko mejo Član nemške propagandne kolone dr. Franz Pesendorfer pri nemški vojaki na vzhodnem bojišču poroča: Poveljnik stotnije mi je včeraj ponoči dejal: »S fotografom dobita v nekem oklepnem vozu lahko dve mesti!« Kmalu nato smo drdrali proti določenemu cilju. Večerno sonce je zlatilo rodovitna polja Vzhodne Prusije in noben znak ni kazal, da stoji Evropa na pragu resnično zgodovinske odločitve. Mcstece, skozi katero smo se peljali, je bilo popolnoma mirno. Ljudje so sedeli pri čaši piva ali pa so se sprehajali. Pozno zvečer je prispel na postajo vlak, ki se je jedva razlikoval od tovornih in vojaških, kakršnih je v sedanji vojni polno na vsaki nemški postaji. Iz tega navidez nedolžnega tovornega vlaka pa se je kmalu izcimil oklopni vlak, čigar moč je bila namenjena sovražniku že v najkrajšem času. V poveljniškem vo'zu ie komandant oklepnega vlaka sklical na posvetovanje vse vodilne može Stoječi tesno drug polog drugega, sc vojaki poslušali povelja vodje. Poveljniku ni bilo treba dolge razlagati, za kaj gre. Vsak mož je že imel določena misijo. Oklopni vlak se je kmalu nato pomaknil naprej. Skozi majhno režo smo opazovali jasno zvezdnato nebo Noč je kmalu minila, na vzhodu se je začela rdečiti jutranja zarja. Nekaj kilometrov pred mejo smo se za kratek čas ustavili. Poveljnik je še enkrat pregledal vozi'a in orožje. Z napeto pozornostjo so vsi gledali na ure. Niti sekundo prezgodaj ali prepozno ne sms oklopni Vlak prestopiti sovjetske meje. Ura je tri in pet minut. Začenja se napad. Stojimo tik ob nemškem mejnik.u, ko začujemo v bližini regljanje nemške strojnice. Med to regljanje sto se že mešali udarci topništva. Že so zapustili oklopni vlak pionirji in odhiteli vzdolž obeh strani železniškega nasipa. Sekunde in minute se zde neskončno dolge. Še vedno nismo preko meje sovjetske države. Potem pritisne noveljnik na gumb. kar pomeni: »Naprej!« Vsi si oddahnemo. Oklopni vlak zadrdra z največjo brzino čez mejo. Zdaj simo že mimo ruskega mejnika na sovražnih tileh. Kolesa ropočejo in vlak se ustavi. Poveljnik premo tri položaj in opazovalec javi: »Pred nami leži kakšnih osem metrov visok kup pesilca. najbrže so to mine.« Dva oddelka napadalcev se odpravita na delo. Njih naloga je, vzpostaviti zvezo 8 pehoto. Tedajci zatulijo topovi oklopneg? vlaka, ki je prevzel zaščito nad napadalnim oddelkom. Lesena opazovalnica sovjetskih straž se razleti, ko jo zadenejo sitreli. Poljske utrdbe, ki so št> ostale, pa postanejo plen nadaljnjih izstrelkov. Debela jutranja megla leži se nad travniki in pol ji, ko despemo do prvih hiš obmejnega litavskega naselja Sovražnik se ogiba borbe na prostem in skuša zadržati pohod z borbo na ulici in za hišami. Da se mu to ne pesreči, za to poskrbi že izkušnja nemške vojske. S topništvom in pehoto očistijo napadalci sovražna gnezda, pri čemer zgori neka hiša v jasnih plamenih. Sovražnik se najtrdovratneje brani okrog cerkve. Nekdo izmed naših zavpije in se prime za pleče Granata udari v nasprotnike za zidom. Sledi molk. Odpor nasprotnikov je zlomljen, zdaj lahko mirno nadaljujemo prodiranje. Sovražni vojaki, kolikor niso zbežali, so na^' jetniki. Dve uri po prekoračenju meje smo predrli sovražno linijo in zavzeli prvi kraj na sovražnem ozemlju. Obnovite naročnino! L*allarme * Alarm su un cacciatore dl soramergibili — na lovcu podmornic ško-ruski meji na Poljskem vedno pogosteje do resnih incidentov, čeprav je Nemčija kazala miroljubne namene, šele po intervenciji nemške vlade pri sovjetski vladi so ti incidenti deloma izostali, letos pa so se znova pomnožili, zlasti v maju, ko je stanje postalo nevzdržno. Ko je Rusija zasedla baltiške države in jih vključila v Sovjetsko unijo, je na področju teh držav postavila prekoštevilno vojsko vseh vrst orožja, ki je pomladi 1940. narasla že na 250.000 mož, v zadnjem času pa na 650.000 mož. Lani v oktobru je pričela zbirati številne čete ob rumunski meji z namenom izvajati pritisk ne samo na Rumunijo, temveč tudi na ostale balkanske države. Ruski namen, da bi po beograjskem puču 27. marca posegla v vojno na Balkanu, je bil s hitro likvidacijo balkanske vojne preprečen. Poročilo navaja še druge podrobnosti ter zaključuje z ugotovitvijo, da silijo vsa ta dejstva v zvezi s protinemško tendenco, ki se ustvarja v sovjetski vojski, k sklepu, da se Sovjetska unija pripravlja napasti Nemčijo v trenotku, ki ga bo smatrala za primernega. Una testa gigantesca Ogromna glava Appareeefdo a raggi X — Rontgensld aparat per P esame di materiali — za materialne preiskave Negotova usoda Nemcev v Rusiji scolpita nella pietra, nel Messico — izklesana v kamen nekje v Mehiki Kakor poročajo »Piccolu« iz Berlina, so tanj v resnih skrbeh za usodo nemške narodnostne skupine v SSSR. Že pred izbruhom sovražnosti je bilo slišati o mnoštve-nih aretacijah in sovjetski listi so začenjali govoriti o Nemcih ob Volgi, na Kavkazu in celo v Sibiriji kot o nevarnem življu, ki bi se utegnil v danem trenutku razkrinkati kot »peta kolena«. Teh Nemcev ni malo. Sodijo, da njih število presega milijon. Po predvojni statistiki je živelo samo ob Volgi 650.000 Nemcev. Na obalah Črnega morja jih je bilo 600.000, a ti so se izza revolucije skrčili na polovico. Strnjene naselbine žive tudi v severnem Kavkazu, v Transkavkaziji in posebne v Sibiriji, kjer jih je bilo pred sve-ttAnN? vojno več ko 200.000 Sibirske naselbine so danes docela uničene; zato pa zbirajo Nemce iz raznih pokrajin Rusije v sibirskih izgonskih središčih Življenje Nemcev v SSSR zadnje čase nikakor ni takšno, kot ga je nedavno naslikal neki moskovski mesečnik v nemškem jeziku. O tolstih kolhoznikih, ki prepevajo slavo batjuški Stalinu, ni niti govora. Sovjetski nemški listi so že prenekaterikrat poročali o Zlorabah, čeprav jih skušajo naprtiti »prctirevoilucionarnim« zivljem. Zla- Na nemških tleh Nemški cariniki v obmejnem kraju Mal-piše Sandro Volta v poročilu o svojem potovanju iz Rus'je tik pred izbruhom vojne, so izvršili svoj pregled z vso naglico. Iz Rusije je vlak prispel ob 3.10 zjutraj, v soboto 21. junija, in deset minut pozneje je nemški vlak, ki je prevzel vse potnike in prtljago, že odpeljal proti Berlinu. »Ali imate kaj v kovčegu?« je vprašal carinik italijanskega žurnalista. »Nekaj kaviara in kakšno steklenico vodke«, je bil odgovor. »Mnogo?« »Ni mnogo. Ali vam naj pokažem?« »Ni važno. Lahko odidete.« Vsri so imeli kakšno stvar v kovčegih, toda odprli jih niso cariniki nikomu-r. Razumljivo je bilo, da so hoteli nemški funkcionarji posedan gledališki dogodek, s katerim se v znamenju naše priključitve rimskemu Imperiju obnavlja tradicija gostovanj italijanske opere v Ljubljani. Člani rimske Kr. Opere se bodo ustavili v Ljubljani ob vrnitvi iz Zagreba. Dospeli bodo 8. julija, vsega 214 oseb, med katerimi bo 44 članov orkestra — sami profesorji glasbe — enako število članov zbora ter 32 članic in članov baleta. Med solisti so številni odlični umetniki, posebej še svetovno znani pevci B Gigl' M. Caniglio in M. Favero. 9 julija bo predstava »Traviate«, 10. julija pa »Madame Butterily«. Slednja bo združena s samostojno baletno točko iz Verdijevih »Sicilijanskih večemic«. Zanimivo je, da dospe z ansamblom tudi potrebno tehnično osebje z vsemi rekviziti, kakor so kostumi, osvetljevalne naprave itd. Scenarija za »Madame Butterfly« je izdelana po osnutkih odličnega scenograla Alfreda Furige specialno za Ljubljano, uva-žujoč dimenzije našega opernega odra, ki seveda znatno zaostajajo za razsežnostjo odra v rimski Kr. Operi. Za »Traviato« so bile izbrane kulise iz razpoložljivega materiala rimske Opere in bodo takisto zelo okusne. Tako bosta obe predstavi dani s sijajem in na umetniški ravni, ki je dostojna svetovnega slovesa italijanske opere. Izboren orkester z dirigentom Serafinom, prvovrstni pevci, med njimi kralj današnjih pevcev B. G/g/i, briljantno izvežban zbor z znamenitim baletom, krasna scenerija, pristno italijanska režija slovečih oper — to so odlike gostovanja, ki bi po viši-ii in pomenu prekašalo vsa druga. Gostovanje Kr. Opere iz Rima v T fub-Ijani se bo uresničilo na izpodbudo visokih krogov. Posebno pozornost mu posveča Visoki Komisar Ljubljanske province Eksc. Grazioli, ki je posebej odredil, da se mora zagotoviti dovolj prostora delavstvu in di-jaštvu. Že sedaj se kaže tako veliko zanimanje, da bi lahko napolnili več takih gle dališč, kakor je naša Opera. Tudi iz Novega mesta in iz drugih krajev naše Pokrajine se oglašajo interesentje. Gledališka uprava, ki organizira priprave za gostovanje, ne bo imela lahkega dela, če bo hotela regulirati to izredno zanimanje tako. da bo upoštevanih kar, moči mnogo želj m da bodo na predstavah zastopani vsi stanovi, kakor je prav in pravično. 1' tolažbo vsem, ki ne bodo mogli dobiti v gledališču prostora, pa lahko že sedaj povemo, da lo po ljubeznivi pozornosti Obla sti poskrbljeno tudi zanje. Če bo vreme naklonjeno. se bosta obe predstavi ore-našuli po zvočnikih v park Tivoli, kjer t>o-do lahko stotine ljudi pod niiiim nebom prisostvovale depodku v Operi ter bodo tako zastonj deležne petja B GipJia in diu-pih slovečih gos tov. Tudi s te strani bo torej preskrbljeno, da bo imel veliki gte dališki dogodek kar najširši odmev v občinstvu. Po tej poti bo gostovanje reprezentativne rimske opere tudi ljudsko, če že dimenzije našega gledališča ne dopuščaio, da bi sprejelo v svoje prostore veliko množico ljudi, zmožn h uživati in občudovati glasbo Verdija in Puccinija v eni naj no > ših glasbenih in odrskih izvedb, ki so mogoče v današnjem svetu. Neznana Italija Potopisov po Italiji je cela knjižnica. 2e od Goethejevega klasičnega spisa »Ita-lienische Reise« preko Gregcroviusovih »Wanderjahre in Italien« pa mimo Stend-halovih zapiskov, Renanovih in Tainovib impresij ter Bourgetove knjige, tja ao feljtonistično ljubkih drobnorisb Karla Capka — da izločim iz množice imen m knjig samo tiste, ki so mi najbolj z»ane _ so mnogi pisatelji skušali opisati bitje in žitje Italije na podlagi popotnih vtiskov. Vsa ta pričevanja so — kakor bi rekel Taine — stvari, gledane skozi neki temperament. Tako je tudi danes. Romantične nature gotovo ne iščejo velikih socialnih in drugih naprav, ki so plod realizma fašistične dobe, marveč stikajo po stari Italiji in poizvedujejo bolj za posebnostmi, kokor pa za statističnimi podatki o pridobitvi orne zemlje na Pontinskih močvirjih. Realističnim popotnikom je najbolj ustreženo z najnovejšo izdajo raznih »guidov«, ki jih dobiš na pretek; bolj kakor krajinska lepota ali arhitektura cerkva in palač pn |ih zanimajo urbanistični razvoj, vna-r.ja podoba življenja, razmah industrializacije in značilni pojavi v poljedelskem gospodarstvu, kakor so na pr. osuševalna in namakalna dela velikega stila, oskrba riževih polj, gojitev sviloprejk in novi uspehi na poti k prehranjevalni avtarkiji. Tudi v tem razmahu in kipenju je nekaj romantike, vendar drugega tipa: tiste, ki ne gleda nazaj, marveč naprej in ki razširja na zunaj meje Imperija, na znotraj pa ustvarja z zanosom in z vero pogoje novega, lepšega življenja in z njimi novo lepoto, možnost novih sanj in velikopoteznih stvarjalnih zagonov. Poleg Italije, ki so jo opisovali romantični potopisci, Italije starin, umetnostnih galerij in krasnih vedut, ter poleg Italije, o nji pripovedujejo politični in gospodarski- priročniki novejšega datuma s svojimi razpredelnicami in številkami, obstoji še neka Italija, ki je manje znana. Italija malih, delavnih ljudi. Italija izbornih obrtnikov, mojstrskih zidarjev, vzornih kmetov, izkušenih ribičev, neprekosljivih kamnosekov — tista Italija, ki je po navadi turisti ne poznajo in potopisci ne opisujejo, čeprav se povsod srečujejo z njenim delom. Italija delovnega človeka, ki je razširil krog domovine na vse kontinente in čigar roka se uveljavlja pri stavbi ameriških nebotičnikov prav kakor pri velikih vodovodnih napravah v južni Ameriki, pri zgradbi puščavskih cest v Afriki akor pri bogatem ornamentu orientalskih mošej. Ta svojevrstna, malo znana ln vendar povsod prisotna Italija je postavila siti tožijo, da se kolhoznikom (zakaj kmetov, ki bi obdelovali polje za svoj račun, ni več) po krivem utrgava velik odstotek naturalne mezde, ki jim pr isto j i po zakonu. Ta naturalna mezda, ki jo dobivajo v kmetijskih pridelkih, je kmetu edina možnost preživljanja, kajti mezda v gotovini dosega na teden komaj tri rublje in zadostuje kvečjemu za tobak. Delo na polju se vrši pod vodstvom nadzornikov. ki ravnajo s svojimi podrejenimi kakor s sužnji. Starcem in slabotnim se po zakonu nalaga »odbitek za zmanjšano storilnost«, ki znaša najmanj 10 od sto. Vrhu tega morajo kmetje plačevati davke, t. j. oddajati ustrezajoče količino svojih pridelkov, in nedavno tega so jim naložili še »radovoljni pirspevek za kulturno akcijo«. Nič čudnega ni, da prihajajo tudi v rodovitnih krajih ob Volgi, kjer zemlja obilno rodi, kmetje v mesta beračit za moko in kruh. Srečnejši ponujajo v zameno zelenjavo, a te je malo, kajti zakon, ki zagotavlja vsakemu kolhozniku košček zemlje za pridelovanje po vrtnine, ostaja v večini primerov na papirju, ali pa je dodeljena zemlja kamenita ali tako oddaljena, da je kmetje rajši ne obdelujejo. Slika nemstva v SSSR ne bi bila popolna, če ne bi omenili načrtnega prizadevanja boljševikov, da uničijo versko življenje naseljencev. ki so po večini dobri katoličani cdn. luteranci. Vzlic tem nadlogam so si Nemci v sovjetski Rusiji ohranili vero, jezik in zvestobo do daljne domovine, ki je vobče ne poznajo, zakaj davno, davno je že, kar so njih predniki zapustili rodne kraje in se napotili iskat kruha na slovanski ■vzhod. A N E K D 0 T A Menzel je bil nekoč povabljen k neki odlični družini na kosilo. Gospodinja je sedela poleg umetnika in ie z vznesenimi besedami hvalila njegovo zadnjo sliko, o kateri je menila, da bo ovenčana z lovorovim cvetjem. Menzel jc nekaj časa poslušal silavospeve, potem pa je hvaliteljico zavrnil: »Dajte mi že vendar mir s tem lovoro-vim listjem! Takšen list mi je najljubši v juhi na mizi!« VSAK DAN ENA »Pravkar prihajam iz lepotnega salona.« »Res ? škoda, da je bil zaprt...« tudi na domačih tleh velike dokaze svojega genija, svoje vztrajnosti in neumornega truda. Ni romantična, ker se ne zateka od življenjske stvarnosti v preteklost, v sanjski svet, a ni tudi hladno realna.,, ker pri delu sanjari o bodočnosti, ker ljubi lepe, brezkoristne forme ter kaže pri delu fantazijo in čustvo ubrane, nevsakdanje celotnosti. Tej malo znani Italiji je Corrado Alvaro posvetil svojo nedavno pri Bompianiju izišlo knjigo »Itinerario italiano«. V več ko tridesetih esejih najdemo zanimive poglede v najmanj znano Italijo, čije tip se ne ujema s tem, kar ve svet o romantični Italiji, o dozdevni nemarnosti in ležernosti južnjaškega človeka in ne s tem, kar poudarjajo razni vodniki in priročniki. Corrado Alvaro je odličen esejist, ki mu je beseda enako v službi misli in znanja kakor v sladkem razmerju z lepoto. Pisec pripoveduje o stvareh, ki jih je videl; še več, ki jih doživel v samem sebi z vso tisto umetniško domišljijo, o kateri vemo, da ob tvorni disciplini ne maliči stvari in pojavov, marveč jih samo postavlja v določeno luč, uvršča v neki tvarni red in jih stori preglednejše, razumljivejše in jasnejše. Izmed 34 esejev Alvarovega »Itinerario italiano« bi bilo komaj mogoče navesti v tem okviru le nekatere, najznačilnejše. Tak je na pr. takoj prvi, ki je posvečen tako preprosti in vendar življenjsko važni stvari, kakor je za nekatere kraje Italije voda. V ciklu esejev »Vedute di Roma« nas Alvaro seznanja s tistim Rimom, ki ga ne poznamo kot tujci, katerim je komaj bilo dano, da si bežno ogledajo nekaj najslavnejših starin in baedeckerskih znamenitosti. Na dobrih tridesetih straneh nas seznanja pisec z modernim, naglo rastočim Rimom, z vrtoglavo silo njegove rasti a Kronika * žrebanje Lotterije di Tripoli. V četrtek ob 10. je bilo v veliki veži liceja Visconti v Rimu žrebanje prvih številk Lotterie di Tripoli. žrebanje se je vršilo v prisotnosti podtajnika financ Eksc. Lissia in velikega števila občinstva. Prvih pet izvlečenih številk je dodelilo naslednje dobitke: Prva premija, 3 milijone lir. serija T. 41.684. Prodajalec Mazzone Carmine dobi 70.000 lir nagrade. Druga premija, 1,200.000 lir, serija K. 61.197. Prodajalec Mastropatri Torquanto iz Borgo a Mezzano, prejme 22.000 lir nagrade. Tretja premija, 480.000 lir, serija M. 98.003. Prodajalec »Previden-za Sociale« iz Terama prejme 17.000 lir nagrade, četrte premija, 220.000 lir, serija R. 39.927. Prodajalec 4. topniška divizija iz Piacenze, prejme 9000 lir nagrade. Peta j »remija, 100.000 lir, serija A.M. 36.487. Prodajalec »Bar Cavourc iz Foggia prejme 4.500 lir nagrade. Premije po 10.000 lir so bile izžrebane na serije: H 25.904; L 99.468; P 56.937; R 86.780; AC 14.615; H V 38.226; A 50.871; A J 59.294; AB 88.429; AM 48.577; AR 16.086; B 17.658; 0 59.580; J 51.915; R 81.715; S 84.121; AX 01842; I 31.457; S 76.763; AL. 47.889. žrebanje se nadaljuje. Prodaja tablic je bila zaključena 25. t. m. ponoči. Vsega skupaj jih je bilo prodanih 1,875.000. * Hrvatsko policijsko odposlanstvo v v Rimu. V četrtek je dopotovala v Rim skupina hrvatskih policistov. Hrvatje so gosti notranjega ministrstva. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki ministrstva in razne reprezentance. Gostje si bodo ogledali Quirinale, poklonili se bodo kraljevi grobnici v Panteonu, grobu Neznanega vojaka in pred oltarjem padlih za revolucijo. Nato bodo obiskali središča policije v rimski pokrajini. Na čast hrvatske misije je bila prirejena parada oborožene sile. rimske policije. Za to priliko je pregledal na predvečer generalni direktor javne varnosti Eksc. Senise v via Sonnino oddelke agentov-pešcev, na motociklih, kolesih in konjih, ki so nato sodelovali pri paradi. * O položaju uradništva v Srbiji. Z odlokom poverjenikov, ki jih je v ministrstvih bivše Jugoslavije imenoval nemški poveljnik v Srbiji, je izšla uredba o ureditvi službenih odnosov vseh državnih, ba-novinskih in občinskih uradnikov bivše Jugoslavije, ki so na območju Srbije. S tem odlokom so ustavljena vsa imenovanja, napredovanja in prejemi tako zvanih periodnih povišic. Naredba nadalje določa, da morajo biti upokojeni vsi državni, banovin-ski in občinski nameščenci, ki so že ali pa bodo do konca tega meseca izpolnili 30 let službe ali pa dosegli starost 60 let. S koncem tega meseca preneha službovanje tudi vseh tistih uslužbencev in vseh oseb ženskega spola, ki nimajo vsaj 4 razrede srednje, ali njej enakovredne strokovne šole. 1 redba določa, da bodo vsi uslužbenci, ki bodo ob službo, dobili izplačano odpravnino v višini ene ali dveh mesečnih plač. * S a raj v o namesto Sarajeva. Iz Sarajeva poročajo, da je veliki župan župe Vrh-Bosna, Derviš Omerovič, izdal naredbo o spremembi dosedanjega službenega imena mesta. Po tej naredbi se bo namesto dosedanjega naziva »Sarajevo« v vseh službenih spisih in nazivih pisalo »Sarajvo«. * Vojak ga je rešil. 37 letni Benjamin Metelli iz Chiarija se je hotel okopati in je šel k reki Oglio, ki je močno deroča. Brezskrbno je skočil v valove. Nenadno pa mu je postalo slabo, čeprav izkušen pla-vač, je začel klicati na pomoč. Metelli bi bi! brez dvoma utonil, da ni slišal njegovih klicev 291etni vojak Dionizij Micheli, ki se je brez pomislekov podal v nevarnost in mu z velikim naporom rešil življenje. — Nekaj dečkov iz Campolonga Maggiore se je šlo kopat v potok. Dva izmed njiju, bratranca Euro in Olivio Carraro, sta se odJaljila od družbe in odšla proti sredini potoka, kjer pa ju je deroča voda spod-nesla. Na prestrašene krike je priskočil na pomoč 11-letni Severino Marchi, ki se mu ie posrečilo enega rešiti, drugi pa je utonil. * V vodnjak je padel. V občini di Tonco pri Asti je 281etni kmetovalec Mario Ca-vallero nameraval" izvleči nekaj vrčev vode iz vodnjaka na domačem dvorišču, da bi žalil vrtič. 2e nad tri ure je z vitkom vlekel posodo iz globokega vodnjaka, ko mu je pri delu postalo slabo, verjetno zaradi hude vročine, in to prav v trenutku, ko se je nagnil, da bi prijel vrč. Cavallero je podel v 20 m globoki vodnjak in utonil, šeie po velikih naporih so mogli sorodniki s pomočjo sosedov potegniti truplo iz globine. * Skok skozi okno. Ob pol 3. ponoči v sredo so agenti javne varnosti v Milanu napravili nenadno preiskavo v hiši št. 23 v via Santa Marta. Agenti so dobili pri- javo, da v imenovani hiši razni ljudje ha-zardirajo, in sicer v stanovanju neke Ev-genije Sovanelli. poročeni Singares. Agenti so napovedali zbrani družbi aretacijo, kar pa je prisotno AVrelio De Marchi, staro 51 let, tako razburilo, da je planila k oknu, ga odprla in skočila na cesto. Dobila je hude poškodbe. * Za stalno zapriseženega tolmača italijanskega jezika na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani je bil od apelacijskega sodišča v Ljubljani imenovan gosp. dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani glasom razglasa v Službenem listu. (—) Iz Ljubljane Gospa Tončka Gabrova je umrla Po 10-dnevnem trpljenju je včeraj umrla v Šlajmerjevem zdravilišču ga. Tončka Gabrova, soproga mestnega tiskovnega referenta g. Ante Gabra. Blaga pokojnica je bila še" pred dvema tednoma čila, zdrava in živahna kakor vedno. Nenadno pa jo je napadla angina. Gospa je takoj poiskala zdravniške pomoči, toda žal je v grlu nastopila sepsa in je le smrt mogla biti blagi ženi rešiteljica v velikem trpljenju. Vsa Ljubljana je poznala in spoštovala prikupno gospo, sorodniške in prijateljske zveze pa so jo priklepale tudi daleč po Gorenjskem. Bila je iz stare škofjeloške družine Jesenkovih, katerih kronika nam od srednjega veka dalje hrani imena prednikov, ki so bili ključarji škofjeloškega kovaškega ceha. Izprva se je namenila učiteljskemu poklicu, po poroki s svojim ožjim rojakom g. Antom Gabrom v ietu 1906. pa se je posvetila študiju umetnosti in zgodovine na dunajski univerzi. Z možem je nato delila v življenju mnogo lepih pa tudi preizkušenj polnih dni. V srečnem zakonu, polnem najlepše harmonije, je rodila tri hčerke, ki jim je oskrbela s svojo plemenitostjo in široko razgledanostjo najlepšo vzgojo. Usoda jo je prezgodaj iztrgala iz družinske sreče, kakor je žal tudi njenemu bratu, vseuči-liškemu profesorju dr. Jesenku, našemu slovečemu botaniku, bila usojena prezgodnja smrt Blago gospo bomo jutrišnjo nedeljo ob 16.30 spremili iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ohranili ji bomo vsi najlepši spomin, soprogu in uglednim družinam pa izrekamo odkritosrčno sožalje! * xi— Na živilskem trgu je opaziti vsak dan nekoliko padca cen posameznim pridelkom. Novi krompir, ki so ga kmetice v četrtek prodajale po 3 lire, je bil včeraj po 2.T0 Ure kg. Na trgu ga je vsak dan več, prav tako solate, zeljnatih glav in druge zelenjave.. Včeraj je bilo tudi nekaj lisičk po 3 lire liter. Vedno več je graha v stročju in prostega, prav tako fižola. Na prodaj je še vedno precej češenj, ki pa na žalost že kažejo znake črvivosti. Veljajo po 6 do 8 lir kg. Za stolnico je branjev-ka prodajala mlečne izdelke, za semeniščem pa je Veliko število gospodinj pričakovalo dovoz rib. Mestna občina je prodala v dveh paviljonih nove tržnice 7 vreč po 80 kg sojine moke. Od ostalih pridelkov je bil trg dobro založen s čebulo, pomarančami, limonami in zelenjavo za kuho. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani je po ugotovitvah mestnega fizikata zelo ugedno, saj ni razen posameznih primerov .škrlatice in davice prav nobenih nalezljivih bolezni niti pri vojaštvu niti pri civilnem prebivalstvu. u— Na Žalah so te dni postavili prav lepe klopi, da človek lahko posedi in občuduje lepoto žal ter razmišlja o zadnjem počitku svojih dragih na poti k večnemu miru. Klopi iz umetnega kamna so enake onim, ki krase rimski zid pred novo palačo vseučiliške knjižnice ter so res po udobnosti in lepoti umetnina zase. S klopmi so se Žale še bolj spremenile v park in resničen Vrt vseh svetih, ki naj s svojo lepoto in vedrino blaži ure slovesa. u_ Za novo izmero katastr. občine Zg. Šiška je mestni tehnični oddelek že vse pripravil in tudi delo je že oddano dvema geometroma, da se bo merjenje pričelo ti prihodnji teden. Mestna občina je posestnike že večkrat povabila, naj svoja zemljišča omeje s pravilnimi mejniki, kar so tudi dolžni storiti po predpisih zakona o katastru. če pa te razmejitve še niso natančne, bodo t0 geometri prihodnje dni ugotovili skupno s posestniki. Na tem sestanku bodo geometri dali posestnikom navodila za I razmejitev, po katerih se morajo posestniki nataz&o ravnati, ker bi ▼ nasprotnem primeru morali plačati vse stroške poznejših merjenj. Te zaradi malomarnosti posestnikov nastale stroške ima občina pravico tudi prisilno izterjati. Posebno pa opozarjamo posestnike, da nimajo nikake pravice upirati se uradnim delom pri katastrski izmeri te morajo zato dovoliti postavljanje potrebnih merskih kamnov, železnih cevk in podobnega na svojih zemljiščih. Za postavljena merska znamenja in tudi za njihovo obvarovanje ter ohranitev bodo posestniki tudi gmotno odgovorni. Kakršno koli poškodbo kamnov, železnih cevk ali drugih katastrskih znamenj smatra zakon za poškodbo javne državne imovine in jo kaznuje v denarju do 760 lir. Poleg tega pa morajo krivci povrniti tudi vse stroške za zopetno postavljanje znamenj v prvotno stanje. Zato opominjamo vse posestnike, naj varujejo ta znamenja ter vsako škodo naznanijo geometrom za primerno nagrado. u— Pevska tekma. V zadnjih dneh so prispele na upravo Narodnega gledališča že razne zelo zanimive prijave za pevsko tekmo. Priglasili so se tekmovalci iz različnih poklicev: študenti, sodniški pripravnik, zasebni uradnik, pekovski pomočnik itd. Uprava Narodnega gledališča ponovno vabi vse, ki se zanimajo za pevsko tekmo, to je tiste, ki imajo lep glas in se želijo posvetiti študiju petja, naj se prijavijo na to zanimivo prireditev. V prijavi je navesti: ime in priimek, naslov, poklic, starost in dve pevski točki, pesmi ali operni ariji, ki jih bo tekmovalec prednašal na tekmi. Občinstvo bo na glasovalnicah, ki bodo priključene vstopnicah, glasovalo za tri najboljše tekmovalce. Posebno razsodišče, sestavljeno iz gledaliških strokovnjakov, bo prisodilo najboljšim tekmovalcem nagrade. Uprava Narodnega gledališča bo omogočila najboljšim tekmovalcem nadaljnje šolanje. Uprava sprejema prijave do preklica. u— Delo v Zvezdi. Delavci mestne občine že nekaj dni gradijo novi vodnjak sredi parka, ki bo stal tik starega. Novi vodnjak bo arhitektonsko zelo lepo izdelan in v okras okolici. Globok je približno 10 metrov in izdelan ves iz štirioglatih kamenitih plošč. u— Iški Vintgar je Ljubljančanom dobro znana soteska ob bistrem potoku Iška. Skalnato okolje debri pokrivajo senčni gozdovi, divje oblikovano pečevje, bistri potok, ki žubori skozi globel, modro jasno nebo in vroče solnce dajejo značilne poteze tej privlačni pokrajini. V tej lepi dolini si je Slovensko planinsko društvo izbralo primerno točko za svoje zavetišče. Planinci bodo imeli priliko, da se odpočijejo po svojih izletih v Iškem Vintgarju in po sestopu s Krima, pa tudi pred pohodi v skromni kočici, ki bo od nedelje, dne 29. t. m dalje oskrbovana ob nedeljah in praznikih. Iz Iške vodijo številna pota, ki jih je SPD markiralo. Kdor hoče to in prihodnje nedelje z avtobusom v Iški Vintgar do Iške, naj se predhodno javi v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. u— Spored koncerta, ki ga bo igral znameniti Trio italiano v ponedeljek dne 30. t. m. ob pol 21. uri v veliki Filharmonični dvorani: člani Tria italiano so: Alfredo Casella (klavir), Alberto Poltronieri (violina), Arturo Bonucci (čelo). Izvajali bodo: 1) Vivaldi-Casella: Sonata, 2) Cle-menti-Casella: Trio v d-duru. Po odmoru 3) Casella- Sonata (1937), 4) Pizzeti: Trio (1926). Trio italiano je umetniško komorno združenje, ki deluje nad deset let in je imelo svoje koncerte po vsej Evropi, Ameriki in severni Afriki. Povsod, kjer je Trio nastopil, je imel sijajne ocene. Trio italiano prištevajo glasbeni veščaki med najboljša komorna združenja kar jih poznajo. Iz umetniške trojice je ljubljanskemu koncertnemu občinstvu dobro poznan violinist mojster A. Poltronieri, ki je že dvakrat koncertiral v Ljubljani s svojim godalnim kvartetom. Na koncert opozarjamo. Vstopnice so na prodaj v knjigarni Glasbene Matice. u— Prvi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi po prevratu priredi pevski zbor Ljubljanskega Zvona. Koncert je namenjen v korist Rdečega križa in bo 4. julija v Filharmoniji. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni. u— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za TI — konec šolskega leta. Po naredbi Visokega komisariata se konča šolsko leto v ponedeljek, dne 30. junija. Ta dan se razdele letna spričevala. Dijaki in dijakinje naj se zbero v svojih razredih ob 10. uri dopoldne. Tudi diplome o završnih izpitih bodo maturantom ta dan na razpolago v pisarni zavoda. — Uprava. u_ Učenci strokovnih nadaljevalnih šol dobe letna spričevala po naslednjem razporedu: v splošni strokovni nadaljevalni Italijanski tečaj XLIX. 25. lekcija. Lezione venticinquesima. Prevod prejšnje vaje: Ho comprato cio che ho trovato. Ti daro tutto cio che (tutto quel che) vedi. £cco un sčr-vo di cui vi potete fidare (di cui potete fidarvi). II signore, da cui abita mio fratello, e direttore di ginnasio. La figlia del mercante, la quale verra tro-varci, e una maestra molto capace. Non possiamo aprire la porta con que-sta chiave (qui), manderemo per il ma-gnano, che abita accanto e la cui mo-glie (la moglie del quale) 6 nostra zia. Življenjska doba. Eta. Nella vita dell'udmo si distinguono i seguenti periodi: ttnfanzia fino ai sette anni, circa; la fanciullezza dai sette anni ai dodici, circa; 1'adolescen-za, la giovinezza dai diciotto anni ai venticinque, la virilita e la vecchiaia. Per indicare 1'eta di una persona ci sono numerose espressioni: »Un neo-nato e un bimbo e una bimba, un bam-bino, una bambina diventa un ragaz-zetto, una ragazzina; un ragazzo, una ragazza sono fanciulli o fanciulle tra i sette e tredici anni; un giovanetto, una giovanetta sono adolescenti; un giovane, una giovane; un uomo, una don-na, un uomo fatto, una donna fatta; e sul fiore degli anni; e d'eta mezzana; comincia a invecchiare; e un signore di una certa eta, e una signora anziana; e vecchiotto; e una vecchietta arzilla (dz);.e un vecchio decrepito.« Vocaboli. La vita življenje, distinguere razlikovati, circa približno, la fanciullezza otroška doba, 1'adolescenza deška doba, la giovinezza mladeniška doba, la virilita moška doba, la vecchiaia starost, l'espressione f. izraz, il neonato novorojenček, il bimbo otročiček, un bambino otrok, diventare postati, un ragazzetto — piccolo ragazzo, il giovanetto dečko, la giovanetta deklica, šoli na Vrtači v ponedeljek 30. junija ob 15. uri; na strokovni nadaljevalni šoli za mehanične tehnične obrti na Ledini v ponedeljek in torek, torej 30. junija in 1. julija od 9. do 12.; v strokovni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v ponedeljek 30. t. m. od 8. do 12.; v strokovni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti na Pru-lah v četrtek 3. julija od 14. do 18. ure; v ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu v ponedeljek 30. t. m. ob 15. uri za I. in II. razred, za III. razred pa ob 16. uri. u— Za mestne reveže so podarili 317.67 din najemniki hiše št. 12 v Pleteršnikovi ulici namesto venca na krsto g. Jakoba Zalaznika; stanovalci hiše št. 3 na Jurčičevem trgu so pa poslali 280 din namesto, venca na krsto ge. Mally-Stuppan za pomoč revnim priseljencem, a družini Pfei-fer-Lah in rodbina Ciril Trošt so podarili 150 din v počaščenje pok. Cirila Pirca; neimenovan dobrotnik je pa za revne nezaposlene podaril 500 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revnih najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. 7-L, telefon št. 36-41. u— Izgubljen je sveženj ključev. Pošten najditelj naj jih vrne proti nagradi v uredništvu »Jutra«, dnevna redakcija. S Spodnje štajerske Ribarske izkaznice, ki jih je svojčas izdalo Ribarsko društvo v Celju, so sedaj , razveljavljene in jih je treba oddati pri komisarskem pooblaščencu za ribarstvo v celjskem okrožju inž. Gretnerju. Omejitev prepovedi plesa, sef policije v Mariboru je izdal odredbo, po kateri se sme trikrat tedensko zopet plesati in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah od 16. ure pa do policijske ure. Zbirališče masla. V smislu posebne odredbe pooblaščenca .za prehrano in poljedelstvo na spodnještajerskem področju je določena ža zbirališče masla za Maribor in bližnjo okolico mlekarska zadruga na Tegetthoffovi cesti 51. Tuka'< je treba oddati vse količine masla, kar velja tudi za one produceme, ki so doslej neposredno 1'adolescente doraščajoči deček, deklica, un giovane mladenič, una giovane mladenka, fatto dorasel, sul fior degli anni v najlepših letih, d'eta mezzana (dz) srednje starosti, invecchiare starati se, di una certa eta nekoliko v letih, anziano prileten, vecchiotto precej star, postaren, una vecchietta arzilla čvrsta starka, decrepito onemogel. Comparazione degli aggettivi ll. Poleg stopnjevanja s »piu, il piu« (glej XXIV.) imajo nekateri pridevniki še posebno obliko za Comparativo in Superlativo: Budno, piu buono ali migliore, il piu buono ali il migliore. Cattivo, piu cattivo ali peggiore, il piu cattivo ali il peggiore. Stopnjevanje s »piu« rabimo pri teh dveh pridevnikih, kadar govorimo o moralnih lastnostih: Quella ragazza e piu buona da questa je boljšega srca. II mio orologio e migliore del tuo je boljša kakor tvoja. Grande, piu grande in maggiore, il piu grande in il maggiore. Piccolo, piu piccolo in minore, il piu piccolo in il minore. Piu grande, piu piccolo je večji, manjši po meri, po metrih itd., 'maggiore, minore po notranji vrednosti: Quest'armadio e piu grande di quello toda: I nostri meriti (zasluge) sono maggiori dei vostri. Tra due mali (zlo) scegli (izberi) il minore.' Maggiore = pomembnejši, minore neznatnejši. Poleg tega pomeni maggiore lahko »starejši«, minore »mlajši«: Sono di tre anni maggiore di te za tri leta starejši, sono di cin-que anni minore di lui za pet let mlajši. Maria e la mia sorella minore (maggiore). Ha cinque figli; il maggiore di loro (od njih) ha venti anni. Ha sei figlie, la minore di loro a sei mesi. II mio amico e piu piccolo di me, ma e maggiore di me je manjši kakor jaz, toda starejši od mene. prodajali svoje maslo trgovcem, gostinskim obratom in gospodinjstvom. Trgovci in večji gospodinjski obrati (gostilne, zavodi itd.) krijejo svoje potrebe masla s posebnimi nabavnicami pri navedeni mlekarski zadrugi. Matura na mestni ženski realni gimnaziji Matura na mestni ženski realni gimnazij v Ljubljani se je vršila od 9. do 26. junija pod predsedstvom g. prosvetnega načelnika dr. Lovra Sušnika. Prijavilo se je 78 pripravnic; od teh jih je bilo 12 oproščenih ustnega izpita, 6 reprobiranih za dva meseca. Maturo so z uspehom opravile-: iz VHIa. razreda: Auersperg Adela, Ber-toncelj Marija, Bric Ivana, Bricelj Vera (z odliko, oproščena), Cimperšek Majda, ču-ček Slavič«, Fischer Vera, Furlan Romana, Gašpatfl Marija, Gombač Lija (z odliko), Gorše Sonja, Hočevar Stana, Hostnik Stanislava, Koren Katarina (oproščena), Marinček Štefanija (oproščena), Miklič Marija, Miklin Olga, Muraus Marija, Per-tot Nada (z odliko, oproščena), Podbregar Lidija (oproščena), Puhar Majda, Rijavec Ana, Rotter Veronika, Sede j Pavla (z odliko, oproščena), Skodlar Frančiška, Tavčar Marija, Tomšič Marija Ana (z odliko), Ujčič Vekoslava, Usenik Ljudmila, Vdovič Helena, Vodopivec Antonija, Vovk Mihaela, Zaje Sonja, Zamečnik Jarmila, Za-plotnik Ljuba, Zupančič Štefanija, žargi Marjeta. Iz VIILb razreda: Arko Darja (oproščena), Babnik Frančiška (z odliko, oproščena), Bratuž Vladimira, Cerkvenik Milena, Dermastija Ivana, Dietz Sonja (z odliko, oproščena), Drobnič Marija (z odliko, oproščena), Erjavec Gabrijela. Fajdiga Andreja,- Fischer Tatjana, Gabrijevčič Zorka. Gosar Marija (oproščena), Gre gori č Vilma, Juvančič Ana, Klemene Dragica, Ko-dela Veronika, Korbar Stanislava, Kovačič Nada,' Lozej He-dvika. Lušicky Margareta (oproščena), Lušin Ra-dojka, Lušin Raša. Pestotmk Božena, Počivavnik Tatjana, Potočnik Vladimira. Predikaka Zlata, Ropret Adela, Rovšek Tea. Sluga Vida. Sušnik Tatjana, Šarnbek Marija. Tručl Metoda, Urbanec Ana Marija, Zaletel Tatjana, Zdravje Nada. socialnimi in psihološkimi zakoni, ki spreminjajo njegov značaj, z družbo, ki dobiva zaradi dotoka z mnogih strani svojevrstno lice. zakaj Večno mesto je v zadnjih dvajsetih letih naraslo za šest sto tisoč prebivalcev, kar se mora nujno poznati vsakemu. še tako staremu mestu. Ta človeški priliv pomeni hkrati priliv novih energij, ki dajejo rimskemu urbanizmu zanimive znake. Ko sem bil nedavno v Rimu in ujel samo bežno poglede na ogromne stanovanjske zgradbe na periferiji, na mogočni Foro Mussolini, na sedanja stavbna dela pri prestavbi in izgradnji novega centralnega kolodvora, sem moral misliti na Al-varove podobe iz novega, nemirnega, ne-ugnano se presnavljajočega Rima, ki postaja to, kar je bil Rim na višku cezarske dobe. glava in srce Imperija. So v Italiji kraji, ki so na splošno malo znani in ki vendar močno navdihujejo zgodovinsko domišljijo italijanskega človeka. Take kraje nam opisuje Alvaro v esejih »Gli etrusehi e la civilta popolare« in „ Port a dell'altro mondo«. Posebej nas zavzame opis etruške nekropole v Cervete-riju. Etruski je morda največja etnična skrivnost Italije; njih sledove srečujemo na dnu vsega, kar je bilo v starem Rimu in v njegovem življenjskem prostoru velikega: kakor da je črpal svojo poglavitno moč prav iz tega rasnega vrelca in jo pomakal v estetsko in filozosko kulturo Helade. V eseju »Semenj v Imprumeti« nas Alvaro popelje v najmanj znano zakotje Toskane, v tipično mestece, ki leži daleč od konven-cionalnih turističnih poti. AU hočete do dna -ooznati življenje laškega ribiča? Alvaro ie o tem spisal v novelistični formi celo razpravo (»I pescatori dell'Argentaro. ). Kdo pozna okolico Pistoje tn svojevrstno življenje kraja, ki daje oglarje m drvarje, pa množico sezonskih delavcev in emigran- tov, ki se po dolgem času vračajo s skromnimi prihranki na rodna tla, da si v senci njihovih gozdov postavijo lepe, čiste hišice z belimi čipkastimi zavesami? Kdo ve, da ljudski pesniki te pokrajine prirejajo svoje tekme, v katerih celo nepismeni nadar-jer.ci odgovarjajo v stihih na zastavljena vprašal ja? (»Dalla montagna alla Mareni-D3i). Kdor je videl ponosno Genovo, bi jo hotel po čitanju Alvarovega eseja »Colori di Genova« videti znova, ker bi imel zanjo nov, rahlejši in bolj umevajoči pogled, čeprav je vsega besedila komaj šest strani. Funkcija umetnika je v tem, da s tremi, štirimi stavki bolj osvetli bistvene poteze nekega mesta, kakor more suhoparen vodič s tremi, štirimi stranmi stvarnih podatkov. Prav tako značilno je opisana Lucca, ali toskanski Empoli s svojo industrijo stekla; kdor hoče spoznati starinsko natančnost in estetsko dognanost italijanskega dela, naj prebere esej o pridobivanju marmorja, dragocenega kamna, ki je v službi olepšanja življenja. V agrarno Italijo nas uvaja esej »La via Emilia«, o zmagoviti italijanski arhitekturi prepričuje »Torino e l'architettura«, »U treno delle mon-dine« pa nam prikazuje ritem dela na riževih poljih Lombardije in Emilije, kjer dela v času riževe sezone 180 tisoč delavk, ki jih prevažajo vlaki iz Vercele in Mortare in katerih mlada telesa dajejo kraju in vlaku vizijo tiste neuklonljive, delovne in podjetne Italije, ki hoče živeti in rasti. V nadaljnjem se seznanjamo s Stradivarijevo Cremono in s staro obrtjo izdelovanja gosli, z duhom ravni od Mantove do Ferrare in Milana, s kulturnim in umetnostnim profilom Mantove, z Bergmanom in Milanom, z Marcho, z Abruzzi, s civilizacijo Napo-lija in njegove širne okoUcet s pejsažem in življenjskim stilom vroče Kalabrije, ter z drugimi kraji in pojavi države, ki noče biti samo lepa, marveč tudi srečna domovina Italijanov. Ni lahko pisati o lastni domovini. Morda jo je težje spoznati, kakor spoznavamo druge dežele, ki se zadovoljujejo z lahkotnimi pogledi. Corrado Alvaro je v »Itine-rario italiano« šel kar moči globoko. In nam, ki te njegove Italije nismo poznali, je na široko odprl oči v nov svet. V Italijo ki neugnano in potihoma dela. Z italijansko-slovenskega literarnega večera Prinašamo italijanski prevod Gradniko-vega soneta »Kmet molči« iz zbirke »Večni studenci«. Prevod je iz peresa gdč. Ma*ie Samer, pesnikove sorodnice, ki je prevedla v italijanščino večje število Gradnikovih pesmi. Prevodi so izšli v »Piccolu,« v »Me-ridiano di Roma« in drugod. Prevod »Kmet molči« je vzbudil pozornost na ponedelj-skem literarnem večeru. IL CONTAD1NO TACE Nella stanza si spegne la candela, lontane impallidiseono le stelle, strappa alla notte l'alba il nero velo: rigido, muto, sulla bara ei giace. Rigido, ritto, come sempre fu, ora tra re, tra principi e šalit o, la forza onora i ricchi ed i potenti, i calli delle mani il contadino. Ma fuori echeggian voci di comando, di grida, imprecazioni di rampogna, come fosse il padrone aneora vivo! II fiume della vita non de\>ia, ma scorre avanti, e chi si e accorto mal che qualcuno una goccia gli ha rapito? ZAPISKI GOSTOVANJE MANOŠEVSKEGA V »SEVILJSKEM BRIVCU«. Slično kot v svojih, dosedanjih gostovanjih se je predstavil tenorist Anatol Ma.no>-ševskij tudi v vlogi grofa Allimavive v »Se-viljskem brivcu«, vendar pevski znatno boljše; zlasti v prvem delu, ki najboljše dokazuje sposobnosti tega ali onega pevca, je bil povsem zadovoljiv, prav tako tudi v nasilednjih dejanjih. Tudi je omilil nekatere nevšečnosti, ki so tako močno izstopale v njegovem poslednjem gostovanju v »Traviati«, n. pr. presunkovito naglašanje, ki pa se še vedno pojavUja, škoduje estetski kvaliteti petja in je, kakor izgleda, le ma-nira, katero bi se dalo učinkovito odpraviti. Njegove višine so bile tudi o priliki gostovanja v »Seviljskem brivcu« ostre in često lomljene, kar je posledica glasovne izrabljenosti in bi jih mogel verjetno omiliti z večjo racionalizacijo glasu. Sicer je svoj o vlogo oblikoval pevski še dovolj okusi-no ter jo je tudi tehnično pripravil vestno; koristno pa bo, čo bo več pažnje posvečali enotnosti razvijanja estetske linije, ki predvsem zavoljo glasovne neizenačenosti in poprej omenjenih pomanjkljivosti ostaja raztrgana in vpliva obratno kot je pevcu morda namen. Igralski je bi!l tokrat boflj razgiban in vživet ter je kazal znake večje sproščenosti; ponekod je (zlasti v drugem in tretjem dejanju) pa karikiral svojo vlogo premočno in prav zaradi tega ni vzbujal pristnega videza in torej tudi ni mogel povsem prepričevati. Močno moti tudi njegovo neprestano obračanje k dirigentu, kar je spričo prvega nastopa v tej vlogi sicer docella razumljivo, pa vendar vpliva na vrednost igre kvarno m si bo iz teh razlogov moral pevec prisvojiti večje samo- stojnosti. V celoti pa je bil lik Almavive v Manoševskega interpretaciji prav simpatičen ter je bil v dokaj ugodnem soglasju z ostalo solistično zasedbo. cd.— Ob priliki gostovanja rimske Kraljeve opere bodo obiskali Zagreb in verjetno tudi Ljubljano nekateri odlični kulturni reprezentanti Rima, med njimi vrhovni intendant rimskih gledališč Eksc. knez Dentice d'Arreco v spremstvu glavnega ravnatelja vseh italijanskih gledaUšč gr. uff. De Pitto Nicola. Guverner Rima bo poslal svojega zastopnika v osebi comm. Luigija Gnascova. Kot glavni tehnični vodja te odlične umetniške ekspedicije prispe gr. uff. ing Ansaldo Pericle. (»Novi list«, Zagreb). Popravi! V včerajšnjem članku »Papi-nijeva nova knjiga, o umetnosti« je tiskarski škrat zmaličil načelno važno misel: V drugem stolpcu čitaj, da je duhovno usmerjen človek vedno na strani zatiranih in pre-ziranih zmeraj v. boju za (ne z) resnico in pravico ..« Takisto čitaj pravilno: z Leo-nardovimi (ne Leonardijevimi) besedami. Podelitev Demetrove nagrade. Največjo hrvatsko zragrado za gledališko in dramat-sko umetnost je razsodišče podelilo zna-&eaau dramatiku in književniku Genu Senečiču za njegovo uspešno dramo »Spis broj 516«. Nagrada iznaša 15.000 din. V razsodišču so bili poleg intendanta Hrv. državnega gledališča prof. žanka prof. dr. Ljubomir Marakovič, dr. Branimir Liva-dič, prof. Zlatko špoljar, Ernest Radetič m Vladimir Kovačič. — Geno Senečič se v zadnjih letih najuspešneje uveljavlja v hrvatski * dramatski literaturi. Nekatere njegove igre so dosegle uspeh tudi v tujini, zlasti še v Pragi; neko njegovo komedijo je pred letom vprizorilo mariborsko gledališče. »UUTKD* St SJO tBdbota, 28. VI. WH-'XIX- Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL Sobota, 28. junija: Rdeče rože. Izven. Izredno znižane cene. Nedelja, 29. junija: Via mala. Izven. Znižane cene. Igrajo slovenski mariborski igralci. Nastop slovenskih mariborskih igralcev ▼ predstavi Knittlove »Vie male«, je vzbudil splošno pozornost Dramatizacija znanega, učinkovitega romana, je močna privlačnost za občinstvo. Dramatično zgrajeno dejanje, ki ga odlikujejo zelo napeti prizori, je želo v dosedanjih uprizoritvah veliko odobravanje. Opozarjamo na to res zanimivo predstavo, v kateri igrajo: Na-krst, Mira Danilova, Starčeva, Košič in Kraljeva, ter Rakarjeva, Košuta, Blaž in J. Boltarjeva. Režiser: P. Malec. Premiera »Okenc«a, ki je bila najavljena prvotno za ta teden, je odložena na prihodnji teden. Zabavno delo Olge Scheinpflugove, ki pokaže zmedo v spominu privatnega docenta etike, ima humor-morno vsebino in nekaj zelo hvaležnih igralskih vlog. Za občinstvo, ki rado vidi dela lažjega značaja, bo ta predstava zelo dobrodošla. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 28. junija: Seviljski brivec. Red A. Gostovanje Anatola Manoševskaga. Nedelja, 29. junija: Faust Izven. Blesteča komična opera Rossinija, »Seviljski brivec« z Anatolom Manoševskim in Jankom v naslovni partiji, obeta nuditi občinstvu velik užitek, odlična zasedba partij z donom Basiliem — Betettom na čelu, Rozino — Ivančičevo, don Barto-lom — Zupanom, Berto — Španovo in seržantom — Anžlovarjem je pripomogla operi do velikega uspeha. Dirigent: dr. S vara. Režija in zamisel inscenacije: Ciril Debevec. Opozarjamo na predstavo Gounodove opere «Faust«, ki spada med pogosto po-sečane repertoarne opere in privlači občinstvo s svojo pevno glasbo in učinkovitim libretom. Letošnja popolnoma nova uprizoritev in zasedba partij v slikoviti inscenaciji in novih kostumih, je pokazala zelo prodoren uspeh. Naslovno partijo bo pel Franci, glavne pa: Heybalova, Popov, Janko, Kogejeva in Polajnarjeva. Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. Golovin. Veseli teater. Na razna vprašanja obveščamo občinstvo, da bo prva predstava »Veselega teatra« v torek, dne 1. julija v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Spored bo razviden z lepakov. (—) E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Sobota, 28. julija. 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba. — 8: V odmoru napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Raznovrstna glasba. — 13: Napoved časa m vesti v italijanščini — 13.15: Uradno poročilo oboroženih siti v slovenščini. — 13.17: Orkester »Cetra« pod vodstvom mojstra Rarzizze. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Orkester »Cetra« pod vodstvom mojstra Bazizze. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Nove plošče »Cetra« in zmagoslavne popevke na ploščah »Cetra« — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Popevke in melodije. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Razgovori v slovenščini. — 20.30: Plošče. — 20.40: Orkester pod vodstvom mojstra Zemeja. — 21.30: Godba kr. Policijskega Kora. — 22: Slovenska glasba. — 22.45: Vesti v sllovenščini. Iz Hrvatske Nova plodna zemlja Največje hercegovsko polje bo kmalu meliorirano. Zagrebški »Novi list« poroča, da bi se dalo z melioracijo hercegovskih polj dobiti okrog 22.000 ha nove orne zemlje, ki bi dajala letno do 5000 vagonov žita. Ce računamo, da se v sedanjem času doprinos žitaric dviga za 3 do 4000 vagonov. pomeni to. da bi se po melioraciji polj žetveni doprinos zvišal za 125°/o. V zapadni Hercegovini in delu Dalmacije se razprostira največje Bekijsko-Imot-sko polje s površino 7300 ha. Po načrtih bi se to polje dalo zavarovati pred poletnimi in jesenskimi poplavami s pomočjo 1650 m dolgega predora v premeru 4 metrov. Predor bi moral odvajati 70 do 80 ku-bikov vode v sekundi, tako bi se moglo polje v prav kratkem času rešiti vode. Celotna melioracija polja bi stala 24 do 30 milijonov dinarjev. Ze leta 1937 je bila ustanovljena vodna zadruga za melioracija ki je začela že naslednje leto s kreditom enega milijona dinarjev delati, toda delo je bilo po 6 mesecih prekinjeno in se potem ni več nadaljevalo. Hrvatska država si je kot prvo nalogo zastavila meliora- cijo tega polja. Pred dnevi je bil podpisan tudi dogovor o melioraciji Mostarskega Blata. Dela so že v teku. Te dni pa bo podpisan dogovor o ozdravljenju Bekijsko-Imotskega polja Zakonska nredba o potujočem sodišču. Poleg uredbe, ki Jo je izdal hrvatski minister za pravosodje dr. Mirko Puk in ki jo objavljajo »Službene novinec, so izšli tudi predpisi o postopku pred potujočim prekim sodiščem. To sodišče sestoji iz treh sodnikov, katerega predsednik mora biti sodnik rednega sodišča. Sodnike tega sodišča, kakor tudi državnega tožitelja imenuje minister pravosodja. Postopek se more začeti samo na predlog državnega tožilca, je ustmen in javen. Preureditev poslovanja zagrebške mestne uprave. Kakor je najavil zagrebški mestni načelnik Ivan Verner, so v mestnem načelstvu velike priprave za preureditev celotnega poslovanja. V to svrho bodo kljub ustanovitvi treh novih oddelkov izvedene številne redukcije nameščencev. Predvsem bodo reducirani starejši uradniki, ki imajo polno službeno dobo in ki zaradi bolezni ali ostarel osti niso več v stanu redno izpolnjevati svoje uradniške dolžnosti. Nadalje bodo odpuščeni vsi tisti uradniki in nameščenci, ki so ae pregrešili proti svojim službenim in narodnim dolžnostim. Končno bodo odpustili tudi vse tiste, ki so bili nameščeni po raznih posredovanjih politikov. Redukcije bodo tudi v vseh mestnih podjetjih in drugih mestnih uradih. Preskrba v Zagrebu. V Zagrebu dobivajo meščani 200, delavci pa 400 gramov kruha dnevno. Ves Zagreb potroši dnevno 8 vagonov moke. »Hrvatski narod« sporoča, da se je kakovost kruha znova izboljšala. — Kakor poročajo listi, je bilo v Zagrebu danih v promet novih 8 vagonov masti, ki je bila zaplenjena za potrebe mesta. Razen tega ima mestno načelstvo še 14 vagonov masti v skladišču mestne aprovizacije, ki jo hrani kot zlato rezervo. Mast so razdelili med 60 trgovcev, 60 mesarjev in druge manjše trgovine, ki oskrbujejo prebivalstvo z življenjskimi potrebščinami. Vsak prebivalec dobi od pol do 1 kg masti. Četnike iščejo. V vaseh okrog Bosanskega Samca se baje še skrivajo četniki. Zadnji čas so orožniki in ustaši polovili po vaseh 12 četnikov. Pri njih so poleg streliva našli četniške znake in zastavo. Z močno stražo so jih odgnali v Zagreb. Umrla je gospa Tončka Gaber, roj. Jesenko Pogreb predobre žene in mamice bo v nedeljo, dne 29. junija ob 16.30 uri iz kapele sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. junija 1941. Žalujoči: ANTE GABER — soprog; MAJDA, por. BRILI, BREDA in ALENČICA, por. inž. DOLLNC — hčerke; zeta; vnuk MIRT; vnučka POLONICA in družina JESENKOVA MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Službo dobi Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Dekle snažno, zanesljivo, potrebujem za popoldne k otroku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11896-1 Gozdnega pristava veščega slovenščine, nemšči ne in italijanščine v govoru in pisavi, korespondence, knjigovodstva in strojepisja, sprejme gozdno vele-posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozdni pristav«. 11836-1 Prodajalko sprejme trgovina M. Kom-pare, Ljubljana, Gradišče 7 11929-1 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L 2.—. Vajenca sprejme brivski salon »Str-gar«, Miklošičeva cesta. 11895-44 Službe išče Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 1.—. Salonski orkester kvartet (kvintet) prvorazreden za koncert, šlagerje in animir, išče mesto. Ponudbe samo od najboljših lokalov ali kopališč na: Ka-pelnik, Ljubljana, Vič, — Predjamska 25. 11900-2 Pouk Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje ja začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. julija. Vpisovanje dnevno. Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (tel. št. 43-82). 11882-4 Sodobna italijanščina Poučujem uspešno in hitro. Honorar in ure po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toscana«. 11922-4 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Dve lončeni peči stoječi, dobro ohranjeni — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11916-6 Kupim Omaro tz mehkega lesa, najrajši belo lakirano, za obleke kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjena ali nova«. 11864-7 Stanovanje odtia Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Manzardno stanovanje enosobno, oddam 1. julr ja, avgusta ali septembra. Bleiweisova 9/II. 11931-21 Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo oddam takoj. Ilirska 29. 11892-23 Dve sobi v centru lepo opremljeni, eno za eno in eno za dve osebi, oddam stalnim civilistom. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 11903-23 VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIL3PMTE SMARACDE SAF1RH MIH . BISERE I .T. D. STARINSKE * NAKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHflH STARA TVRDKA Jos EBERLE lJUBLJflHn,TYRŠEVA 2 Prazno sobo center mesta, oddam gospodični 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11827-23 Sobo oddam dvema gospodoma v sredini mesta Za 1. julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11918-23 HOTEL SLON Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam gospodu. Židovska ul. 3/11. 11933-23 Podstrešno sobico s štedilnikom oddam mesečno za lir 50. Staretova ul. št. 26, Janežič. 11932-23 INSERIRAJ V »JUTRU"! Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo z dvema posteljama in oto-mano, s souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj iščem«. 11917-23a Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Lokal v izmeri velike sobe, svetel tudi podstrešen, za vežba-nje jazz banda vzamemo takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jazz«. 11909-19 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Poltovorni avto in motorno kolo s prikolico ali brez, za skoro vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11915-10 Orehovo jedilnico črno. dobro ohranjeno, — prodam. Brnčič, Vrhovci 50 pri Viču. 11923-12 Posest Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. ■BEAIITETA« poseetM posredovalnica v Ljubljani je saao » PREŠERNOVI ULICI 54 M*eproti glavne poŠte Telefon 44 - 20 Pozor! Kupim takoj trovsko ali stanovanjsko hišo v Ljubljani, do 350.000 Lir. Naslov v vseh poslovalnicah gjutra. 11893-20 Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Damsko in moško kolo najfinejša znamka, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11914-11 Les Beseda L —.60, taksa —.60 za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Bukova drva letošnja izdelava, preko 1000 kub, metrov, prodam v gozdu. Anton Radkovič, St. Jernej. 11870-15 Glasbila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova aU za šifro L 2.—. Klavirsko harmoniko kupim. Ponuditi- Tovarniška ulica l/I. 11901-26 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Kuhinjo moderno, malo rabljeno, prodam. Pred škofijo 15, III. nadstropje, desno. 11907-12 Pohištvo kuhinjo, spalnico, jedilnico in razno, prodam. Tolstojeva 3, Brinje. 11902-12 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Zelen papagajček »Koki« je ušel. Najdite^ Ija prosimo, da ga prod nagradi vrne na naslov: Medvešček, Novi trg 4, III. nadstr. 11905-27 INSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. 500 din nagrade dam onemu, ki izsledi kobilo, ki se nahaja v okolici Mirne pri Trebnjem. Kobila ie rujave barve in nosi vžeano št. 131 s črnim košatim repom in črno grivo, širokih prsi in širokim hrbtom, prav majhno glavo in kopitom in je nekoliko sitna. Jos. Senica. Domžale. 11828-31 Gospod ki je na pošti za dinarje premalo dobil, naj se javi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11912-31 Razne osebne in zaupne usluge Prevodi, prepisi, razmnoževanja. Sestavljanje vlog in pisem v raznih jezikih. Reklamni in anončni posli. Preskrba raznih listin in naslovov. Vse posle in pota izvrši zanesljivo, solidno in diskretno. Zahtevajte informacije. »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, II. tel. 21-00. 11844-31 Comptometer calcolatrici Bouroughs, Direct usate acquisto contanti. Scrivere Cassetta 37 C. Unione Pubblicita Italian. — Torino. Comptometer računske stroje Bouroughs, Direct, rabljene, kupim in plačam v gotovini. Cassetta 37. C. Unione Pubblicita, Torino. Le Sabbriche svizzere di orologi di gran classe ALPINA cercano rappresentanti e concessionari nei centri principali della Provincia di Lubiana. Of-ferte alla rappresentanza generale CAS ALPINA — Bologna, Via Rizzoli 6 (corrispondere in italiano, tedesco, francese) Tovarne švicarskih ur prve vrste ALPINA iščejo zastopnike in koncesionirane prodajalce v večjih krajih Ljubljanske pokrajine. Ponudbe: glavnemu zastopstvu CASALPINA, Bologna, Via Rizzoli 6 (dopisi v italijanščini, nemščini in francoščini) Nagle zveze z vsem svetom. Napišite na naslovni strani dobro vidno »PER VIA AEREA«, za inozemstvo »PAR AVION« B. Salgarl: 41 BOJ ZA NONPRACEN Pustolovski roma Začulo se je grozeče renčanje, nato pa šumaste-nje suhega listja. »Tu notri je,« je rekel Tremal-Naik. »In pričakuje naju,« je Sandokan dodal. »Gledati morava, da ga zadeneva v oči.« Ind je zlezel nekaj korakov naprej in se napeto ogledal po hosti. Nato je dejal: »Baš pred nama je.« »A človek?« »Kdo ve, kam se je obrnil. Poiščeva ga kasneje, ko se rešiva tega nevarnega soseda, ki se oblizuje po najinem mesu.« S pripravljenima puškama sta krenila v goščo. Smrad po zveri je bil čedalje močnejši. »Ne vidiš ničesar, Tremal-Naik?« je vprašal Sandokan. »Ničesar ne vidim, toda prepričan sem, da tiči tiger v tem grmovju.« »Ne vidiš lesketanja njegovih oči?« »Ničesar ni opaziti.« »Morda je bolje, da greva dalje. Tiger se noče pokazati.« »Ne smeva mu zaupati. Ako je lačen, jo bo ubral za nama, da naju zaskoči, kakor hitro se mu ponudi prilika.« »Vekomaj ne moreva ostati tu. Kdo ve, ali bi drugače našla skrivnostnega strelca.« »Kaj mislite storiti, Sandokan?« »Izslediti ga morava,« je odvrnil malajski tiger. Neustrašno je stopal dalje. Hripavo rjovenje je oznanilo, da je nevarnost blizu. Tremal-Naik je zgrabil za ovijalko, ki seje vlekla po sredi gošče, in jo krepko stresel, da bi zbudil pozornost zveri. Sandokan je stal z namerjeno puško pet korakov za njim. In zdajci je zver kakor strela planila iz hoste, da bi dosegla Tremala-Naika, ki je držal ovijalko še v roki. Tisti mah je Sandokan sprožil obe cevi svoje puške. Tiger je strahovito zarjovel in padel na tla. »Imava ga!« je zaklical Ind. »In tudi skrivnostni strelec bo zdaj kmalu najden,« je Sandokan dodal. Iz hoste je grozeče kriknil glas: »Kdo sta?« »In kdo si ti, prijatelj?« se je oglasil Sandokan. »Pokaži se, ali pa te ustreliva kakor tigra, ki sva ga pravkar podrla.« »Ta glas poznam!« je vzkliknil skrivnostni strelec. »Ali niste malajski tiger?« »Poznaš me?« »Poznam, ker sem človek gospoda Yaneza,« je odvrnil neznanec. »Menda nisi Mati?« sta vzkliknila Sandokan in Tremal-Naik. »Da, Miiti sem,« je odvrnil hrabri mornar. »Po vseh soteskah Kristalnih gora sem vaju že iskal.« »Mar se je zgodila Yanezu nesreča?« je z razburjenim glasom vprašal Sandokan. »Pomoči vaju prihajam prosit.« »Pa ne da bi bil ujet?« »Do zdaj še ne. Toda prej ko jutri zvečer ga bodo imeli. Sultanovi vojaki oblegajo grič, kamor se je zatekel.« »Kaj? Sultan je tu? Mislil sem ga presenetiti v njegovem glavnem mestu. Če ga ujamemo tu, tem bolje. Kaj pa brodovje? In jahta?« »Za zdaj je vse na varnem,« je Mati odvrnil. »Poročajo pa, da se potikajo okrog vhoda v luko angleške in nizozemske topničarke.« »Vrnimo se v taborišče, zberimo naše ljudi in pohitimo prijateljem na pomoč,« je rekel Sandokan. »Vsaka minuta utegne biti dragocena. Pojdimo, prijatelja.« Preden je minilo četrt ure, so Sandokan, Tremal-Naik in Mati dospeli v tabor. Tam so se bili med tem zbrali vsi vojščaki malajskega tigra. Utegnilo jih je biti kakih tri do štiri sto mož, samih po večini Daj ako v iz notranjosti otoka. »Takoj moramo kreniti na pot,« je rekel Sandokan. »Ti, Mati nas boš vodil.« Vojščaki so se razdelili v pet krdel, si naložili topove na ramena in krenili na pohod. Na čelu jim je stopal Mati, ki je kazal smer, vštric njega pa Sandokan in Tremal-Naik. Polnoč je bila že minila, in mesec se je nagibal k zatonu. Tedajci se je začulo iz dalje streljanje. »Kdo ve, ali je to Yanez?« je vprašal Sandokan. »Gotovo je on,« je rekel Mati. »Sultanovi ljudje ga napadajo.« »Tem lopovom posvetimo tako, da si bodo zapomnili.« »Če je le sultan še pri Yanezu?« »Prav gotovo. Yanez ga je dal zvezati in zanesti na vrh skale, nekaj, da mu ubrani beg, nekaj pa, da vojaki ne bi streljali po svojem gospodarju.« »Ako nam pade v pesti, bomo imeli dragocenega talca. Prisilili ga bomo, da vrne Mompracem malajskim tigrom.« 20. poglavje Indijski in malajski tigri Sultanovi vojaki, ki se jim je bilo pridružilo še nekaj gonjačev, so ta čas hudo pritiskali na Portugalca in njegove tovariše. Ponoči so bili poskusili uiti. Ker so pa sovražniki bistro pazili nanje, so morali opustiti ta poskus. Zdaj so jih oblegali že osem in štirideset ur. Trpeli so zelo, ker niso imeli hrane. Kdaj pa kdaj je kateri izmed njih sprožil puško, da bi ostrašil oblegovalce. Toda lakota jih je strašno mučila. Tudi sultan, ki je bil vajen rednih obedov, je zdihoval na vse pretege. »Gospod Yanez,« je rekel Kamamuri, ko bi bile svinčenke vojakov skoro zadele lepo Nizozemko, »dolgo se ne bomo mogli več upirati.« »Podoba je, prijatelj,« je odvrnil Portugalec. »Človek ne more imeti zmerom sreče.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja m konaordj »Jutra« Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani.