Lelo LXX Štev. 276 a V Ljubljani, v nedeljo, 29. novembra I942-XXI Prezzo — Ceni E 0.80 Naročnina meteino 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo SO Lir. Ček. rak Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inserate, Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka ca oglaSevanja »ali' izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. ' aedelfka lo dneva po prazniku. __ w I Kopitarjeva 6, L|ob1|ana. Ajnmialstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telelon 4001—4005. Abbonamentit M rte 18 Lire; E.tero.me-ae » Ure, fcduaone dotnenica. anno 34 Lir«, iutero 50 Ure. C. C. Pj Lubiana 10 650 per tfli abbo-oamentti 10.349 per 1« tn.erzloni, , / Pl lial al r-/ Novo mectdu \ Concesslonaria eselnslva per 1« pulililleltl dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. | £753 S TouEon Mesto in pristanišče sta trdno v italijanskih in nemških rokah — Del francoske mornarice se je sam potopil — Razpuscem oddelki francosko vojske bodo razoroženi Bollettino No 917 ■J Vivaci combattimenti aerei 18 apparecchi avversari abhattuti Attacco contra 1'aeroporto di Bona II Quariiere Generale delle Forze Armate co-munica: Nella giornata di ieri nostri reparli, unita-mente a forze armate germaniche hanno occupalo la Piazzaforte di Tolone. Sui fronli terrcslri della Cirenaica e della Tunisia moderata attivita operativa. Nei cieli delPA i r i c a settentrionale si sono svolti vivaci combattimenti nel corso dei quali 1'aviazione avvcrsaria perdeva 18 apparecchi. Un nostro caccia, pilotalo dal scrgente Mario Turchelti, levalosi su allarme, abbatteva inollre in mare due »Beaufighter«. Nostre lormazioni hanno condolto un riuscilo altacco notturr.o conlro l'aeroporto di Bon a del quale cenlravano ripelulamenle gli obietlivi. 11 nemico ha compiuto un incursione suIPabi-tato di F 1 o r i d i a (Siracusa) causando qualche danno; nessuna viltima. L'isola di Lero (Egeo) fe stata pure bombar-dala da serei brilannici; sono segnalati numerosi morli e feriti tra la popolazione; lievi danni. Vojno poročilo št. 917 Živahni letalski boji Nasprotno letalstvo je zgubilo 18 strojev - Letališče v Boni napadeno Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj so naši oddelki sknpno z nemškimi oboroženimi silami zasedli trdnjavo T o u 1 o n. Na kopenskih odsekih Cirenajko in Tu-n i s a zmerno delovanje. V zraku so so nad Severno Afriko odigravali živahni hoji, v katerih je nasprotno letalstvo izgubilo 18 letal. Neko našo lovsko letalo, ki ga je vodil narednik-pilot Mario Turrhcti, so je dvignilo ob alarmu in ,ie vrh tega zbilo v morje dve letali vrste »Beaufighter«. Našo skupine so izvedle uspeli nočni napad na letališče v Boni, kjer so ponovno zadelo svojo cilje. Sovražnik jc izvedel napad na kraj Flori-d i a (Sirakuza) in jo naredil nekaj škodo. Žrtev ni nobenih. Angleška letala so bombardirala otok Lero s (Egejsko morje). Med prebivalstvom jc mnogo mrtvih in ranjenih. Škoda jo lažja. Berlin, 23. nov. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje poročilo: I'o napadu angleško-ameriških sil na francosko kolonialno ozeinljo so nemško in italijanske četo stopile v do takrat nezasedeno Francijo, da hi jo ščitilo skupno s francoskimi oboroženimi silami pred nadaljnjimi vdori angleško-ameriških napadalcev. Zaradi častne besedo poveljnikov francoskih čet in francoske mornarice, da se bodo s svojimi formacijami včlenili v splošno obrambo, so francosko oboroženo silo po Hitlerjevi volji postalo no le nedotaknjene, marveč so bile deloma celo okrepljeno in oboroženo, dočim je bil izredno važen in ulrjen odsek Toulona s francosko sredozemsko mornarico prepuščen francoski avtonomni obrambi. Medlem pa so se množilo kršitve dane besedo in poskusi pobega visokih francoskih častnikov. Pn drugi strani so jo ugotovilo, da jo bilo vedno bolj očividno sistematično ščuvanje francoskih oboroženih sil. pripravljenih za sodelovanje po anglosaškem vplivu in da je ta vpliv zadnjo dni tudi prodrl v mornarico v Toulonu. Ko sta spoznala, da ta naraščajoča razklanost francoskih oboroženih sil ogroža varnost za-sedbenih nemških in italijanskih sil ter izpodko-puje ugled poveljstva francoske države, sla Hitler in Duro zadnjo noč zaukaz-da zasedbo toulon-ske trdnjave, da bi se preprečil francoski mornarici v Sredozemlju nameravan pobeg Ifr da bi se razoročil nezanesljiv kontingent francoskih oboroženih sil. Nemško in italijanske čete so bliskovito izvedlo ukaz, ter so že v kali zadušile osamljeno točke upora, ki je nastal pod vplivom anglosaških agitatorjev ter v nekaj urah izvedle zadano jim nalogo. Mesto in pristanišče Toulon sta od zjutraj trdno v rokah naših čet. Del francoske mornarice se je navzlie nasprotnemu ukazu francoske vlado sam potopil. V teku je razoroževanjo razpuščenih francoskih formacij ter bo v kratkem končano. Dogodki so potrdili pravilnost italijanskega stališča Milano, 28. nov. AS. V zvezi z zasedbo Toulona po osnih 6ilah piše »Popolo d'ltalia«, da je pri tem šlo za karto, na katero je sovražnik igral, računajoč na izdajstvo francoskih poveljnikov. List dodaja, da je Italija po raznih izkušnjah tekom dogodkov imela upravičeno nezaupanje do sredozemskih pomorskih oporišč in to nezaupanje se je danes izkazalo za popolnoma pravilno. To nezaupanje je bilo koristno, kajti narekovalo je neprestano bdenje nad delovanjem sovražnika, ki je podpiral odpadnike, kateri so se skrivali na nekaterih poveljniških mestih v francoski armadi. Ko se je videlo, da bi vsako odlašanje koristilo sovražniku, se je Os zopet odločila z bliskovito na-gjico za nastop. Toulonska karta ni več v rokah Anglosasov, marveč je prešla v roke Osi. Ni pa samo toulonska karta, ki je prešla v roke Osi, marveč tudi del fraucoskega sredozemskega brodovja, ki ja i a Anglosa6e za vedno zgubljeno. Komentarji nemškega tiska Berlin, 23. nov, AS. Nemški tisk se bavl danes izključno s Hitlerjevim pismom maršalu Pe-'.ainu in z zasedbo Toulona. VGi listi omenjajo predvsem nujnost nastopa, ki sta ga pravočasno ukazala Hitler in Duce proti francoski vojni mornarici. »Volki6cher Beobachter« je objavil svoj komentar pod 6-stolpnim naslovom. »Jasen odgovor francoskim krivoprisežnikom«. List nadaljuje, da lojalnost, s katero je pretekle mesece država zmagovalka ponudila sodelovanje premagini državi, nima primera v evropski zgodovini. Nemčija je skir šala dvigniti Francijo iz njene tragedije in vsaj malo ozdraviti njene globoke rane. Toda ta dobra volja do sodelovanja, ki bi lahko rodila čudovite sadove, je naletela na topo otrplost izdajalskih ljudi, kakor 60 De Ganile, Giraud in Darlan. Francosko ljudstvo je zato moralo dobiti potreben pouk. »Boersen Zeitung« podaja, da je bila z zasedbo Toulona pravočasno odstranjena .zadnja luknja, po kateri bi lahko sovražnik vdrl v evropsko trdnjavo. !a mm ss Hitlerjevo pismo maršala Pelaiiu Berlin, 28. novembra. AS. Hitler je poslal maršalu Petainu, poglavarju francoske države, sledečo poslanico: »Berlin, 26. novembra 1942. Gospod maršali Ko sem 11. novembra 1912 moral v sporazumu z zavezniki Nemčije skleniti in zavarovati obrambo Nemčije v vojni, ki ji je bila svoj čas od Francije in Anglije vsiljena, zasesti južno obalo Francije, sem to storil v upanju, da bom tako pospešil razjasnitev notranjega položaja v Vaši državi, razjasnitev, ki naj bi bila ugodna ne le za koristi Nemčije in Italije, temveč tudi za koristi Francije same. Ce pa se ozrem na nedavno preteklost, lahko ugotovim še enkrat, da septembra 1939 Nemčija ni bila tista, ki je napovedala vojno Franciji in Angliji, temveč sem nasprotno po prevzemu oblasti zmerom izrabil sleherno priložnost, da bi poživil odnošaje med Nemčijo in Francijo in v sporazumu z njimi ter s prijateljskim sodelovanjem odstranil posledice versajske pogodbe. Nemčija ni od Francije zahtevala prav nič, samo to, naj ne odkloni roke, ki ji je bila ponudena. Toda anglosaškim bogatašem in v prvi vrsti mednarodnim judovskim spletkarjem se je na žalost posrečilo, da so uspeli z razlago te kretnje novega rajha, ki naj bi bil znaK nemške slabosti, enako pa so storili kasneje tudi s sleherno mirnovno pogodbo, ki so jo imenovali dokaz za bližajoči se polom. Medtem ko Nemčija s svoje strani ni nič zahtevala od Francije, in ko niti vlada niti kakšen drug činilec niti v tisku niti v govorih ni postavljala nobenih predlogov, lo italijansko-nemški zasedbi nezasedene Francije. Angleži in Amerikanci so pričakovali, da se bodo še drugi francoski ed-mirali in generali uprli ter pristopili^ k zaveznikom. Darlana so doslej upoštevali ie še v upanju, da se mu bo posrečilo zagotoviti si pokorščino francoske mornarice v Toulonu ter jo spraviti v Alžir, da bi nato jiomagala Angležem in Amerika,ncem v Sredozemlju. Izguba Toulona je za l/>ndon in \Vnshinglon zelo trd udarec. Angleško-anieriški tisk je zelo malo-dušen, ker !>o odslej Os lahko nadzirala vso obale v severnem Sredozemlju. Gaullistični tisk bi s lem dogodkom rad popravil 6voj ugled pri zaveznikih. Vsi sovražni napadi so bili učinkovito odbiti — Med Volgo in Donom so zgubili Sovjeti v sedmih dneh 319 tankov Hitlerjev glavni stan, 28. -novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Nemška in romunske čete so v zapadnem Kavkazu v protinapadu odbile sovražni napad. Tudi vzhodno od A 1 a g i r a so se zrušili sovjetski napadi ob izgubi 35 oklepnih voz. Lovci so tukaj sestrelili 7 sovjetskih letni. Motorizirane nemške čete so uničile pri sunku v K al miš ki i stepi skupino so*, vražnih sil. Privedenih j? bilo 600 ujetnikov. Med Volgo in Donom, v velikem donskem kolenu ter v Stalingradu so se spet izjalovili v ogorčenih borbah budi sovražni napadi. Protiletalsko topništvo in bojni letalci so učinkovito posegali v borbe na kopnem in uničili 34 sovjetskih oklepnih voz. Po dosedanjih poročilih je izgubil sovražnik v času od 20. do 27. novembra med Volgo in Donom 318 oklepnih voz. Razen tega je bilo razdejanih 26 topov in privedenih nad 2000 ujetnikov. Na donskem bojišču so italijanske čete onemogočile sovražnikov poskus za p« koračiti reko. Jugozapadno od K a 1 i n i n a in na prostoru okrog Toropeca trajajo hudi obrambni boji daljo. Lastni protinapadi so vrgli sovražnika na raznih odsekih nazaj, pri čemer .io bilo ponovno sestreljenih 95 oklepnih voz, od teh 50 samo od ene oklepno divizije. Oddelki bojnih letal so podnevi in ponoči in deloma kl.iub snežnim viharjem z dolirim učinkom napadali kolone na pohodu. izhodiščne postojanke čet ter železniške napravo v Toropecu. Na visokem severn so bojni letalci z bombami težkega kalibru obmetavali kolodvore oh murmanski železnici. V Severni Afriki samo krajevno omejeno bojno delovanje. Snlore in železniško rilje med B e n g h a z i j e m in A d e g a b i j o so letalci obstreljevali z bombami in drugim orožjem. Drugi letalski napadi so liili podnevi in ponoči usmerjeni na letalska oporišča in motorizirano sovražnikove silo v Tunisu. Nemški in italijanski lovci so v celotnem bojnem področju sestrelili 20 sovražnikovih letal. Nemški lovri so pri dnevnih poletih proti itiž-nl obali Anglije uspešno napadali železniško cilje. Monakovo, 28. nov. AS. »Miinchner Zeitung« komentira položaj, ki je nastal na vzhodnem bojišču po zadnjih boljševiških napadih. List piše, da je sovražnik v začetku ofenzivo dosegel nekaj uspehov zato, ker Nemci tukaj niso imeli neprekinjene utrjene črte, kakor je bilo na primer v svetovni vojni, marveč le utrjene postojanke, ki so včasih druga od druge zelo daleč oddaljene. Na teli vmesnih prostorih brez. obrambo je bilo mogoče prodreti posebno z velikanskim številom vojaštva in sredstev. Ko pa bodo uporabljene rezerve, ki jih ima nemško poveljstvo na določenih mestih, bodo boljševiki tudi tokrat odbiti. Uspehi boljševiških napadov so bistveno odvisni od presenečenja. Tokrat pa presenečenja ni bilo, kajti nemško vrhovno poveljstvo je bilo dobro poučeno o sovražnikovih premikih in je podvzelo vse potrebne ukrepe proti njegovi ofenzivi. Sovjetski valovi se lomijo ob trdni nemški in zavezniški obrambi Berlin, 28. nov. AS: Že od včeraj so nemški 1 nosi nemških utrjenih' posfojank, ki jih je po- vojaški krogi optimistični v presoji položaja na vzhodnem bojišču. Kar najboljša poro^h« priha ja jo iz odseka Kalin in—Toropec, k jer sovjetska ofenziva ni bila nič bolj srečna, kakor ona na jugu, ker sovražnik, ni mogel izkoristiti miti desetine začetnih Timošenkovih uspehov v ogromnem napadu nn zavezniške položaje med Donom in Volgo. Navzlic ogromni sovjetski ofenzivi ter ogromnim masam vojaštva je nemška fronta do popoldneva 25. novembra vztrajala. Pri tem 6e jc pokazala trd- Nasprotja med francoskimi odpadniki švicarski dopisniki v Londonu obravnavajo nesoglasje Ženeva, 28. nov. AS: Švicarski dopisniki v I/ondonu oiirnvnavajo nesoglasje med De Gaul-Icom in Darlanom in podčrtujejo popolno na-sprotstvo med obema skupinama in so mnenja, da navzlic naporom angleškega tiska ni mogoče doseči rešitve, ne da bi London in \Va-sliington podrla eno ali drugo stran. Dopisnik lista >La Suisse« navaja angleški list »Obser-ver«. ki piše: Ne smemo pozabiti, da je bil De Ganile s svojimi pristaši simbol za nadaljevanje borbe francoskega naroda v eni najtežjih dob francoske zgodovine. Vendar pa ne moremo zahtevati izključnosti za tiste, ki so bili prvi. Angleški listi obžalujejo, da general De Ganile pri svojem govoru v Londonu ni omenil imena Girauda, ki je za admiralom Darlanom favorit Amerikancev. Nasproti si Mejita dva predloga: prvi je zato, da bi Darlan s pomočjo zakonodajnega sveta in ameriških zase.l-benih oblasti še nadalje vladal, drugi pa je za ustanovitev demokratske vlade v Scv. Afriki. 1'rancoskih disidentov pa ne delita samo ta dva načrta. Še druga vprašanja ustvarjajo med njimi vedno globlji prepad. Na prvem mestu je vprašanje »politične pravičnosti«, ki ga vzdržujejo vsi tisti, katere so vichyjske oblasti zaprle in poslale v koncentracijska taborišča v Severni Afriki ter so bili v trenutku anglosaške zasedbe spuščeni na svobodo. Kom%j so prišli na. prosto, so se že hoteli nu-čevati ter so z odobrenjem ameriških oblasti sami zaprli na stotine oseb, ki so jih obdolžili sodelovanja s člani francoske legije Dorioteve stranke. Njim so se pridružili Judje, ki so takoj, ko jim je bilo vrnjeno francosko državljanstvo, privlekli na dan sezname oseb, katere ie treba kaznovati. Njim so sledili komunisti, ki ro tudi prinesli svoje zahteve. Zmešn java se je še povečala, ker večina prebivalstva nj odobravala mobilizacije. Prebivalstvo bi vsaj rado vedelo, katerim civilnim in vojaškim francoskim oblastem nai se pokori. Degaulisti nočejo poslušati Darlana, ki jim je zagrozil s prisilnim delom, če bouo še naprej delovalL leti izvedla organizacija »Todt«. Po zadnjih poročilih' se sovjetska ofenziva na srednjem odseku nadaljuje, vendar pa se jc znatno poslabšala. Čete so začele kazati oči-vidne znake malosrčnosti. Celi oddelki so odvrgli orožje ter se dali brez odpora* ujeli. Sovražnikova morala, ki jo od začetka vojne tlačijo sami porazi, se ob teh novih neuspehih ni dvignila in v Moskvi se je začel opažati očividen preplah, kar kaže dejstvo, da so ustanovili zloglasne divizije »najzvestejših«, ki morajo dati na bojišču drugim zgled junaštva in vdanosti boljševiški stvari. Število dosedanjih ujetnikov je v (koncentracijskih taboriščih naraslo že na mnogo tisočev. Čeprov so sovražni napadi nadaljujejo, je vendar sovjetska ofenziva stopila v novo fazo, ki Berlina nič več ne vznemirja. Kor se tiče ruskega napada južno od Kali-nina in jugozahodno od Toropeza poudarjajo v nemških krogih, da Timošenko, ki je bil že neštetokrat premagan pri Harkovu, v t)onskem kolenu, napol jiokopan v stalingrajski klavnici, še vedno upa v uspeh in meče v klavnico nove žrtve. Čeprav se še ne more nič odločilnega povedali, se vendar vedno jasneje kažejo zna-Ki velike zavezniške protiofenzive. Nemško obramba se utrjuje na nekaterih točkah, dočim drugod sovražnik začenja zgubljati dobljeue postojanke. V donskem kolenu je položaj nespremenjen. Vrstijo se napadi in protinapadi, ne da bi so pokazala jasna premoč ene ali druge strani. Glede bojev na južnem odseku pa zatrjujejo nemški vojmšlci veščaki, da tamkaj nemški oddelki napadalno vodijo obrambno bitko. Ne gre za besedno igro. Nov stavek točno izraža nemško taktiko, ki bo imela brez dvoma velike posledice Proglas poveljnika XI armadnega zbora Slovenci! Očiščevalne in policijske akcijo, ki so jih oddelki Kr \ ojske in Črnih srajc Armadnega zbora pričele izvajali Hi. julija lega leta, da bi v tej provinci vzpostavile red in mir, ki so ju kalili vsem poznani maščevalni uboji, ropi in okrutno sti, ki Sn jih vršili plačanci z angleškim in bolj-ševiškim zlatom, so rodile uspehe, ki ne potrebujejo razlag Jasno so izražene v zelo pomenih nih številkah: 2(>54 zločincev jo bilo ubitih v boju, 1025 se f i It je predalo z orožjem. V teh številkah, ki so natančno ugotovljene, niso všteti oni. ki so jih ali ubite ali smrtno ranjene odvedli zločinci s seboj na hegu in jih tako odtegnili naši neposredni ugotovitvi. Na podlagi zanesljivih poročil, ki so jih prejela italijanska vojaška ohlastva. moremo prišteli prejšnjemu natančno določenemu številu še kak tisoč lakih izgub. Vsa njihova taborišča in skladišča, ki so iih pripravili i ropi in z izsiljevanjem v škodo slovenskega prebivalstva, smo uničili. Zaplenili smo ogromno količino avtomatičnega in ročnega orožja, streliva in vseh vrst vojnega materijala. Brez prestanka se še vedno predajajo poveljstvom nnših posadk osebe, ki so jih zločinci prisilili, da so se pridružile njihovemu zločinskemu delovanju ali pa so sic"r prosto, voljno množile njihove vrste, pn se kosajo svn. jih zločinov in se juvljajo v zaupanju nn pfi- zanesljlvost Italijanskih oblasti. Takint ljudem je kakor znano — zagotovljeno, dn bodo ostali pri življenju. Glede tega se morejo sedaj in v bodoče zanesti na mojo besedo. Vse čenče raznih »Slovenskih Poročevalcev«, vsi tajni letaki, vse laži, ki so jih razširili razni komunistični »glavarji« — ki 50 se odločili raje 7,a borbo na papirju in se skrbno ogibali podati se v boj sliupno s svojimi pristaši, kakor so nasprotno to storili italijanski vojaški poveljniki — ne morejo prav nič spremeniti teh resnic ali zmanjšati tudi le za eno samo številko gori navedenih podatkov. Slovenci! Oboroženi vojaki Italije, budni varuhi reda in miru med vami, se vračajo na svoja mesta s trdno voljo nadaljevati neizprosen boj proti sodrgi. ki se je postavila izven zakona in skuša zbrati svoje razbit- sile, da bi znova sejalo strah in trepet med mirno slovensko prebivalstvo po mestih in vaseh! Poštena slovenska mladina se zaveda vi-sšokega pomena tega boja in si prizadeva za čast sodelovnati v tej borbi ob strani vojakov zmagovitega Kralja. Mi smo veseli, da imamo to mlndino ob svoji strani! Poveljnik XI. Armadnega zbora general MARIO ROBOTTI Hitlerjevo pismo maršali! Peiainu (Nadaljevanje s 1. strani) od celotnega števila dveh milijonov. To je edinstven pojav v vsej vojni zgodovini. Če se je pa ta ugodnost ukinila, se je treba zahvaliti lo dejstvu, da se je, žal, podtalnim elementom v vaši državi posrečilo, da so znova onemogočili resnično sodelovanje. Vi sami ste izrekli željo, da hi se sestali z. tnenoj, da bi našla in ugotovila možnosti za takšno sodelovanje. Zaradi te vaše želje sem prišel v Montoire in tam je prišlo do razgovorov, iti naj bi po mojem prepričanju dali temelj za splošno akcijo. Zalibog pa so tisti, ki so bili zaradi koristi pristaši te vojne, še nekaj tednov po tem sestanku v Franciji uničili to sodelovanje in navajali razloge, ki so me morali užaliti. Prisiljen sem ugotoviti, da so bili zemski ostanki Napoleonovega sina prepeljani le na mojo odločitev v Pa-riz, da bi vam dokazal poštenost svojih namenov in vam tako podal svojo roko. Sedaj moram poudariti, da ste me vi, gospod maršal, večkrat prosili svoj čas, da bi smeli prenesti vaš sedež v Versailles in da sem bil jaz tej vaši želji vedno naklonjen, toda pri tem sem upošteval možnost, da bi svet napačno tolmačil to dejstvo in bi dejal, da se francoska vlada nahaja pod nemško oblastjo. Čeravno je bilo to govorjenje in ustenje v popolnem nasprotju z mojim stališčem v dobi premirja, pa iz tega nisem delal posledic, ker sem dobro vedel, da je med francoskim narodom mno-ro milijonov delavnih ljudi, podeželanov in meščanov, ki nimajo s temi manevri nič skupnega in si vsi ne žele nič drugega kakor mir. Lahko ponovno ugotovim, da niti enkrat nisem zamudil priložnosti in da sem povabil člana francoske vlade, naj pride k meni in da sem zmerom rad govoril o teh željah francoske vlade. Toda izkrcanje amerikanskih in angleških čet v Afriki, do katerega je prišlo v sporazumu s številnimi generali in častniki, izdajalci Francije, je uničilo temelje pogodbe o premirju in je prisililo Nemčijo, da je izdala takoj vse potrebne varnostne ukrepe v sporazumu s svojimi zavezniki. Danes vem in tudi vi, gospod maršal veste, da je do zasedbe prišlo na izrečno željo prav istih francoskih elementov, ki so svoj čas sprožili vojno in ki do danes še niso izginili s površja javnega življenja in tudi ne iz vojaških krogov Francije. Generali in admirali Francije se niso držali svoje častne besede napram nemškim oblastem in to se je ponovilo v neštetih primerih. Pa tudi vi boste morali priznati, da so ti generali in admirali ter častniki prelomili tudi vam zagotovljeno zvestobo in priznali bost? tudi, da so zaman vsakršni sporazumi s takšnimi ljudmi. In danes vam moram sporočiti, da so izkustva pokazala, da so bile še isti dan 11. novembra 1942, ko so nemške čete vkorakale v državo, prelomljene vse častne besede, kar se je lahko ugotovilo iz odkritij dnevnih zapovedi. Ugotovilo se je, da je poveljnik mornarice kljub svojemu zagotovilu, da bo francoska mornarica ostala in se borila za polom proti slehernemu sovražnikovemu napatlu, znova nalagal Nemčijo in Italijo. Akoravno je svoje zagotovilo podal 11. novembra, je bilo 12. novembra izdano navodilo, da ne sme nihče v nobeni okoliščini oddati strela proti Angležem in Amerikancem, če bi se morebiti izkrcali. Medtem smo storili tudi številne kršitve obveznosti, ki so izvirale iz pogodbe o premirju. Zaradi teh in podobnih stvari sem prisiljen, gospod maršal, obvestili vas o naslednjem: 1. Upoštevam, da Vi, gospod maršal, osebno niste nikjer sodelovali pri teh dogodkih in Vam je vseh dogodkov hudo žal; 2. jaz moram zasto- pati korisli naroda, kateremu je bila vsiljena vojna in ki je prisiljen zaradi ohranitve svoje časti boriti se proti vsem tistim, ki so sprožili sedanjo vojno in ki še danes zasledujejo svoje cilje, namreč uničenje Evrope in njeno zasužnje-nje v korist anglosaško-judovske klike, ki je tuja Evropi; 3. prisiljen sem nadaljevati to vojno do konca v imenu milijonov ljudi ne samo v moji državi, ki so sedaj prosti slehernih zlorab od strani brezvestnih kapitalistov in kateri nočejo biti več stalne žrtve, ne le mednarodnega izrabljanja, temveč tudi žrtve končnoveljavnega uničenja njihovega narodnega ponosa; 4. gospod maršali Nemško ljudstvo, v čigar imenu Vam pošiljam to izjavo, ne čuti sovraštva proti francoskemu narodu. Toda kot glavar in predstavnik sem sklenil, da ne bom dovolil, da bi kdo Nemčijo in Evropo pognal v zmedo in ne bom trpel naklepe elementov, ki so to hudo vojno zakrivili. Postavil se bom proti sleherni organizaciji in tudi proti vsem ljudem, ki bi me tudi v bodoče hoteli ovirati in zastrupiti sodelovanje med nemškim in francoskim narodom, kajti ti ljudje kljub vsem grehom v preteklosti sedaj računajo, da je nastopila njihova ura. ko lahko na južnem delu Evrope ustvarijo prosto pot za silo, ki nima na naši celini kaj iskati. Ko pa sem izvedel za nove kršitve častnih besed od strani častnikov, generalov in francoskih admiralov, ki so imeli namen odpreti Francijo, kakor so odprli Severno Afriko anglojudovskim zločinrem, sem dal ukaz, da se takoj zasede Toulon in prepreči odtok ladij, da se te ladje uničijo in da se stre sleherni odpor, če bi bilo treba tudi s silo Ne gre tu za nastop proti častnikom in francoskim vojakom, ki se zavedajo svoje časti, temveč proti vojnim zločincem, ki jim če ni zadosti prelite krvi, temveč se neprestano tmdijo in iščejo nove poti, po kateri bi lahko sprožili novo katastrofo. Iz tega razloga sem dal nalog, da se demobilizirajo vse enote francoskih oboroženih sil, ki 60 jih častniki v nasprotju z ukazi njihove lastne francoske vhide vzpodbujali, naj odločno nastopijo proti Nemčiji; 6. tudi ob teh ukrepih, do katerih me je prisilila le sovražnost Vaših admiralov in generalov, moram poudariti, da niso naperjeni proti Franciji ali pa proti francoskemu vojaku, in upam, ter sem prepričan skupaj s svojimi zavezniki, da bo šo nastopila možnost, da bomo vrnili francoski državi oboroženo silo. katere častniki bodo ubogali vsaj svojega poglavarja države in bodo s tem nudili jamstvo, da se bodo lahko sklepali dogovori in pogodbe, ki bodo med državami veljale. Kakor Vas utegne to, gospod maršal, v tem trenutku bolestno zadeti, toliko bolj bo tolažilno in prijetno ob priznanju, da država ne more dolgo obstajati brez disciplinirane in poslušne vojske in zato so dani vsi razlogi, da se organizira mornarica, vojska in letalstvo, ki Vam bodo 6lepo poslušni. Vse to ne bo Franciji v škodo, pač pa v njeno srečo. Ne morem zaključili tega pisma, ne da bi Vam ponovno zagotovil, da vsi dosedanji dogodki niso podrli v ničemer moje volje, da sodelujem s Francijo in da bodo še nastopile okoliščine, ki bodo omogočile to sodelovanje. Vrh tega sem nepreklicno odločen podpreti Francijo, da si bo osvojila nazaj kolonije, katere so ji Angleži in Amerikanci ukradli, in sicer z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga Nemčija. Niti Nemčija niti Italija nista imeli namena uničiti in podreti francoskega kolonialnega imperija. Toda na francoski državi je. da izda potrebne ukrepe, da bi se znova prelivala kri. Da se pa končno ustvarijo pogoji za res učinkovito in koristno sodelovanje na vseh straneh, je bil pooblaščen maršal von Rundstaedt, v kolikor se tiče nemškega nastopa. da izda vse ukrepe in potrebne korake. On Vam bo sleherni trenutek na Vašo osebno željo nn razpolago. Končujem to pismo v upanju, da se je na ta način začela doba sodelovanja, h kateremu Francija pristopa le z razumevanjem za skupno usodo Evrope in njene sreče. Izvolite, gospod maršal, sprejeti izraze mojega spoštovanja. Adolf Hitler.« Dokaz o Shurchillovem izdajstvu nad Evropo Berlin, 28. nov. AS. Nemška uradna agen- ) eija poroča, da so v Severni Afriki našli »politično navodilo angleškega vrhovnega poveljstva za čast- : nike«, ki nosi datum 1. avgusta 1942 in v katerem ; so popisani angleški odnošaji s Sovjetsko Rusijo. 1 Listina je nov dokaz, kako Churchill zavaja svoj narod in vojake ter izdaja boljševižkega zaveznika. V navodilu so namreč tudi te-le besede: »Mnogi častniki in vojaki, ki so bili tako vzgojeni, da se jim komunizem nagonsko gnusi, se gotovo čudijo, ko vidijo, da je britansko cesarstvo v vojaškem zavezništvu z boljševiško Rusijo. V6em tistim, ki čutijo kako nerodnost v tem pogledu, naj veljajo naslednje točke: 1. Nobenega očitnega razloga ni, da bi morali priznati, da bo skupna angleška in bolj-ševiška zmaga nad Nemčijo privedla do obnovitve komunizma. Veliko večja verjetnost je, da se_ bo ruski narod po zmagoviti vojni znebil sovražnih načel, ki so zaživela v njem po vojaškem porazu v svetovni vojni. Toda tudi če bi se Nemci po sovjetski zmagi sprevrgli v komuniste, bi Nem&ija tako in tako bila razkosana na skupine boljševiških republik, ki bi bila tako manj nevarna za mir in svohodo. kakor pa je bila pod vlado Friderika Velikega, Bismarcka, Viljema II. in Adolfa Hitlerja. Ko se je leta 1919. razširil strah, da bi se Nemčija utegnila boljševizirati, če bi j.i naložili prehude pogoje, je list »Morning Post« zapisal: »Pustite jo, naj se boljševizlral« Churchill ni mogel jasneje dokazati svoje premišljeno izdajstvo nad Evropo, saj je vedel, da bi boljševizem v takem primeru zajel tudi Francijo, Španijo, Skandinavijo itd. Vsa Evropa bi bila torej pod sovjetsko oblastjo. A tega se Churchill, ki brez vesti hodi po truplih milijonov ljudi ter bogataškemu molohu žrtvuje tisočletno omiko, prav nič ni strašil. Druga točka političnega navodila pojasnjuje angleškim častnikom, da vstop Sovjetske Rusije v vojno pomeni veliko korist za Anglijo. Vsaka bomba, ki pade na sovjetsko vas, ne pade na London, Malto iin Tobruk. Vsak oklepnik na vzhodnem bojišču veže nemški oklepnik, ki torej ne bo nastopil v puščavi. Listina nato prikazuje boljševiško ljudstvo kot žrtev Anglije, s katero tla naj sočustvujejo in kateri naj posvetijo vso ljubezensko pozornost. Navzlic vsej judovski zgovornosti, ki odseva iz tega poglavja, je več ko dvomno, da bi se angleški častnik dal pre- pričati po takem nauku. V neki drugi točki navodilo prikazuje prave vzroke sovjetskega napada na Finsko, na baltske države in Romunijo, do katerega da je sovjetsko poveljstvo imelo popolno pravico. Ravno iz te točke je razvidna vsa Chur-chiVlova podlost in njegov zlobni posmeh bednim narodom Govor portugalskega predsednika Lisbona, 28. nov. AS. Portugalska narodna skupščina, izvoljena 1. novembra, je imela včeraj prvo slovesno zasedanje. Številni vojaški oddelki so izkazali čast predsedniku republike, ki je prebral tradicionalno poslanico državnega poglavarja. V svojem govoru je predsednik Carmona omenil vpliv vojne na portugalsko gospodarstvo ter opisal ukrepe, ki jih je sklenila vlada za izboljšanje položaja, zlasti za obra>nbo in utrditev denarja. Narodna revolucija, ki sta jo hotela vojska in narod, se nadaljuje, izrazil jc upa.nje, da bodo po tej vojni zavladale nove sile političnega ravnotežja in socialne pravičnosti, ki jo je portrgalska država že dolgo predvidela ter jo uresničuje na miren način. V mednarodno-političnem pogledu želi Portugalska ohraniti z vsemi državami prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Na koncu je predsednik povabil vse Portugalce, naj z žrtvami prispevajo za dobrobit domovine. Španska mladina demonstrira Madrid, 28. nov. AS. Povelje za izvedbo delne mobilizacije letnikov 1938 do 1941 je zbudilo med vpoklicanci in med prebivalstvom val navdušenja. Skupine mladeničev so privrele na ulice v središču Madrida, pojoč narodne pesmi, vzklikajoč Španiji ter proti Sovjetski Rusiji in njenim zaveznikom. Špansko ljudstvo se zaveda težavnosti sedanjega položaja, in je zato tesno strnjeno okoli vlade. Španski tisk piše, da se v sedanji borbi narodov za moralno in materialno moč mora Španija, ki ima že določeno svoje mesto po naravnem in božjem zakonu solidarnosti udeležiti te borbe kot odločilni činitelj in ne kot pasivni 6i- Smrt idealnega borca Polica, 26 novembra. V petek, 20. novembra so v Stari vasi pri Grosupljem partizani iz zaseda ustrelili Janeza Erjavca z Vrha pri Višnji gori. Izpolnjeval je svojo dolžnost kot protikoinunističnl borec, ko ga je zadela zahrbtna partizanska krogla. Mrtvega fanta so partizani prav barbarsko teptali z nogami, nakar so zbežali. Truplo so potem kmalu iztrgali lantje iz rok komunistov ler ga odnesli domov. Pretekli ponedeljek je bil pogrt 1 idealnega fanta. Govornik je ob slovesu poudarjal, da njegova žrtev, darovana v boju z brezbožnim komunizmom, ne bo zaman. Komunizem mora biti in bo iztrehljen, zato je vsako slepomišenje ali kompromisarstvo greh. Ob koncu so mu tovariši zaklicali v slovo še trikrat >slava« in ga počastili s trojno salvo. — Dragi Janez, počivaj v miru in na svidenje I »V smislu naredbe« Partizani so tuko visoko dvignili glave, du izdajajo zakone in z veliko resnostjo objuvlja-io uredbe, ukrepe in zakone, o katerih sum Bog ve, kdo naj bi se jim [lokoraval, če ne njihovi pristaši v gozdovih. Morda bodo mislili tudi na slovenski narod, ko bo osvobojen od... italijanske pravice. Medtem pa se okoristijo s prislovico, ki opominja vsakogar, naj preveč nc čaka. Kadar koga ujamejo in v njih zavre živalska sla, da bi ga umorili, tega ne delajo takoj in brez nekih pravil. Ne. Preberejo mu čl. 2 in 3 odredbe, na primer, kakor to dela neki tlolenjski polk, in ga mirno umorijo, tla bi imeli varno vest. Tako se je pripetilo župniku iz Prečne, Janku Komljancu. Ne bomo tolovajev streljali po čl. 2 in 3 odredbe dolenjskega polka, marveč po čl. povelja italijanskih oblasti. Mi jih bomo streljali po določilih zakonikov rimske pravice, ki je dala življenjska pravila vsem narodom na svetu in sicer bolj omikanim, kakor tistim, ki se potepajo po slovenskih gozdovih. Boni za lire... Da. Boni za 900 lir, ki bodo izplačani eno leto po osvoboditvi Slovenije. Tako je poveljnik nekega partizanskega bataljona plačal kmetu iz Ljubljanske pokrajine zaplenjenega prašiča. Javnost zares ne ve, da partizani svoje posle temeljito opravljajo, kadar kradejo. Ce se kmet upira, ga spravijo z družino vred s poti, polem pa v svojih propagandnih letakih naznanijo in obtožujejo italijanske vojake. Če se pa kmet potuhne in privoli, da mu kradejo, brez ugovora, mu pustijo bon s celim številom štampiljk in s kratkim podpisom načelnika tolpe, s katerim mu jamčijo plačilo za ukradeno blago v teku enega leta po osvoboditvi Slovenije. Kmet seveda gre z bonom do najbližje italijanske posadke, ki se takoj odpravi na pot, na pobere denar za bon, ne da bi čakala na določene roke. Potrdilo o prejemu zneska je vedno isto: dober italijanski svinec. Dodatne karte Začenši s L decembrom je v zvezi z novimi ministrskimi odredbami določeno: 1. Da bodo v veljavi v ljubljanski pokrajini razen osnovnega deleža še sledeči dodatki: a) za otroke do 3. leta: mesečno: 500 gr testenin, 500 gr riža in 500 gr sladkorja; b) za otroke od 3. do 9. leta: mesečno: 100 gr sladkorja; c) za mladino od 9. do 18. leta«, mesečno 100 gr sladkorja ter dnevno 50 gr kruha ali 42.5 pšenične moke ali 75 gr koruzne moke. Navedene dodatke bodo prejemali upravičenci s posebno dodatno nakaznico »GM«, ki bo imela na desnem robu za otroke do 3. leta črko »a«, za otroke od 3. do 9. leta črko »b« in za mladino od 9. do 18. leta črko »c«. Občinski preskrbovalni uradi naj upoštevajo nove dodatke že pri naročilu nakaznic za mesec december in naj sporoče število upravičencev posameznih grup a), b) in c). 2. Da se poveča dodatni obrok kruha delavcem dnevno za 50 gr kruha ali 42.5 gr pšenične moke ali 75 gr. koruzne moke, tako da bodo prejemali dnevoo: ročni delavci 150 gr kruha težki delavci 250 gr kruha in najtežji delavci 350 gr kruha Dodatek bodo prejemali upravičenci z do-da.tno nakaznico SDl. na katere odrezkih bo z rdečo barvo natisnjeno »150« gr. riitelj. Španija kj pod vodstvom Franca pozna imperative zemljepisa in zgodovine, se pripravlja za izpolnitev svojega poslanstva. Tj]!. ISj. T* I!. g if g g Jf 11 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ko je 28. aprila iz Funchala odpotovala, se ji ni prav nič mudilo; ustavila se je v Cadixu, v Sevilji, v Gibraltarju, na Ma-jorki, na Krfu in se je vrnila na dunajski dvor dne 25. maja. Dunajčani so bili že obupali, da bi jo še kdaj videli in so ji zato priredili navdušen sprejem. Zopet se je vrnila v veličastje vladarskega družinskega življenja. V prvih dneh je bila silno vesela, da je videla svoje otroke, zlasti pa najmlajšega prestolonaslednika Rudolfa, čigar čudaštvo je že vzbujalo veliko pozornost. Ko se je naveselila kot mati, se je pa začela zanimati za svoje — konje. Dasi je bila še slabotna, je vendar vsako jutro oblekla jahalno obleko in jahala pod kostanji dunjskega Pratra na sprehod. Ker so jo ljudje videli, kako je vsak dan jahala, se ni mogla odtegovati uradnim slovesnostim, kjer so jo že tako pogrešili. Zato se jih je morala udeleževati, pa se je kmalu izdala. Znova je začela tožiti o bolečinah, mučila jo je nespečnost, bila je zbita, silno se je bala, v glavi se ji je vrtelo in postajala je tako zmedena, da si zdravniki niso bili o njej na jasnem.' Zdravniki so si v dvoru zopet kar podajali kijuko. Zdaj niso več govorili o jetiki; strinjali so se v tem, da so ranjeni porodni deli in zopet so ji svetovali zdravljenje v krajih 7. milejšo klimo. Tudi tokrat so se zdravniki zmotili. Danes take motnje spravljajo v poglavje živčnih bolezni. Čudna bolezen, ki jo na Madeiri izginila in se vrnila na Dunaju, je bila duševnega značaja. Bolehala je zaradi tega, ker kratkomalo ni mogla prenašati predpisov dvornega življenja in dvornih obvez. Najprej je vse dvorno življenje sovražila, nato pa ee je vsega bala. Zajelo jo je takozvano sovraštvo »socialnih položajev«. Vsekakor pa je bila dedna bolezen Wit-telsbachovcev tista, ki je pri Elizabeti pospeševala razvoj živčnega razkroja. Bila je pač žrtev dejstva, da je postala cesarica na dvoru, kjer so prirejali največ bučnih slovesnosti. Zdravniki so postajali nemirni in so ji prigovarjali, da naj čimprej odpotuje iz Dunaja. Niso hoteli, da bi odšla predaleč, zato so ji svetovali, da naj odpotuje na Krf, ki je ob vhodu v Adriatsko morje in dva dni od Triesteja. Našli so ji krasno vilo, deset kilometrov od pristanišča, na pobočju gorovja in vso obdano od cvetja. Prišla je tja dne 27. junija. Krf pa je otok slavnih Odisejevih spominov. Ves otok je poln vrtov. To je bavno kraljestvo Alcinoja in deviške Navzikaje, ki sta bila podobna nesmrtnikom po milini in lepoti. Lepota kraja je bol-nco takoj prevzela. Nekaj dni sonca in počitka je zadostovalo ,da so se pomirili njeni živci, da se je okrepila in da se ji je vrnilo veselje do življenja. Kraji so se ji še bolj dopadli ko oni na Madeiri, veselila pa se je zlasti pesniških spominov, ki jih je bil otok poln. Nad temi se je kar opajala. V velikih požirkih je srkala iz Homerjeve čaše. Kmalu je ta pesniški otok postal prava domovina njene duše. Mislila je na to, da bi si na otoku zgradila stalno bivališče. Govorila je: »Tako ljubim Krf, da bi se prav rada odrekla vsem drugim potovanjem in bi vedno ostala tukaj, če bi mogla.« Ko je prišla jesen, je odšla v Benetke, kjer je ostala čez zimo. Nato je preživela nekaj mesecev na Tirolskem in v Salzkammer-gutu. Od tam je odšla v kopališče Kissingen v bavarsko Franko-11 j jo. Na Dunaj se je vrnila dne 14, avgusta 18R4. Vseh štirinajst mesecev je bivala v monarhiji samo toliko, da je komaj omembe vredno. Ali se bo povrnila v redno in mirno življenje?... Sama se je zato odločila, ker ji je bila oddaljenost od njenih otrok preveč mučna. Franc Jožef jo še vedno ljubi in jo nežno pomiluje. Sprejel jo je tako prisrčno, da je bila sama zelo ginjena. Obnova zakonskega življenja se je tedaj začela pod zelo ugodnimi znamenji. Kmalu pa je prišlo med obema soprogoma do novih hudih prepirov. Nadvojvodinja Zofija je izrabila odsotnost svoje snahe, nadela si je ponosno ime »gospe mater« in je začela vladati na dvoru ter urejati življenje Elizabetinih otrok Gizele in Rudolfa. To je Zofiji silno ugajalo, ker je tako lahko zadostila svojim gospodovalnim in gospodinjskim nagonom. Za dvorno življenje se Elizabeta ni zanimala. Ni ji bilo za sprejeme, avdijence, časti, službene obiske, uradne sprehode, kosila in za uradna cerkvena opravila. O tem ni hotela slišati mnogo govoriti; kadar je veliki dvorni mojster knez Fiirstenberg prišel po njena navodila, ga je prosila, da naj bo kratek. Toda vse drugače je bilo z vzgojo njenih otrok. Pri tem pa ni dovoljevala nobene delitve oblasti. Zahtevala je zase vse pravice materinstva. Nadvojvodinja Zofija pa je vzrojila in v odsekanih besedah izjavila, da hoče s svojo izkušeno roko urejati usodo cesarskih potomcev. Izjavljala je: »Gizela in Rudolf sta bila zapuščena od svoje matere in sta sedaj njena otroka. Nikomur ne bo prepustila naloge, ki jo ji je naložila Previdnost.« Ko je bila prvič izrečena ta žaljiva zahteva v njeni navzočnosti, je Elizabeti stopila vsa kri v glavo. Vsa se je stisnila pod udarcem te smrtne žalitve. Ženski, ki sta si že tako dolgo prikrivali silno sovraštvo, sta nenadoma bruhnili z vsem sovraštvom na dan. Njun prepir, srdit in silovit, se je hitro razvil v silen kreg. Nesrečni Franc Jožef je bil ves obupan zaradi tega boja. Mati je privršala nanj kot vihra. Bil je tak slabič, da se jo v vprašanju vzgoje lastnih otrok postavil na stran nadvojvodinje Zofije, te ttcmca Koledar Nedelja, 29, novembra: Izseljenska nedelja; Saturnin, škof in mučenec; lluminata, devica; Pa-ramon, mučcnec. Ponedeljek, 30. novembra: Andrej, apostol; Justina, devica in mučenica; Kastul, mučenec; Mavra, devica in mučenica: Trojan, škof. Torek, 1. deccmbra: Eligij, škof; Natalija, sveta žena; Nahum, prerok; Kandida, mučenica; An-san, mučenec. Lunina sprememba: zadnji krajec 1. decembra ob 2.37. Herschel napoveduje vetrovno in mrzlo vreme, Novi grobovi + V Ljubljani je po kratki, mučni bolezni umrl gospod Matija Spreitzer, bivši veletrgovec. Kajni je bil kremenit, pošten značaj, mož dela, pri vsem pa vedno vedrega in jasnega duha. Čeprav se javno nPudejstvoval, vendar je bil daleč znana in zelo ugledna osebnost. Nad vse je ljubil planine in živel ves za svojo družino. Pogreb bo v nedeljo, 29. novembra ob 4 popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim uaše iskreno so-žalje! -j- V Ljubljani je umrl gospod Dominik Zore, policijski 6tražnik. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne iz kapele 6V. Jožela na Žalah k Sv. Križu. •J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Lavrič roj. Gruden, bivša posestnica na Jurčkov i poti št. 78. Pogreb bo v nedeljo, 29. novembra ob pol treh popoldne iz kapele 6V. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. -f- Na Grosupljem je umrl gospod Alojzij Okorn, star šele 21 let. Pokopali ga bodo v ponedeljek, 30. oktobra ob 10 dopoldne na domačem pokopališču. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje! Rajnkemu očetu — ob godu! f Andrej Hvastija. rojen v Savljah pri Jezici, umrl 24. septembra 1942 v Kamniku na Gorenjskem. Oče! — Ko sva se aprila meseca v Kamniku poslovila, si me vabil na 6vojo 80 letnico in godo-vanje! Kakor otrok si se veselil na ta jubilej, za katerega si bil prepričan, da ga boš še obhajal živ in zdrav pod okriljem angelov miru! Usojeno pa jc bilo drugače Prej se je iztekla Tvoja ura. Izmučeno telo je leglo v grob na kamniških Žalah k pokojni Tvoji ženi — naši materi; duh Tvoj pa je v spremstvu angelov večnega miru splaval k njenemu in z njim se združil! Tam zdaj obhajata Tvoj jubilej — pri Bogu na vekel Oče! Nisi nam zapustil svetnih dobrin in zakladov, dal pa si nam vse svoje očetovstvo. Šolal si me v težavah in skrbeh v časih prve svetovne voj-n3. Kot katoličana in Slovenca si me vzgojil! Hvala Til Ko se je duh Tvoj trgal od telesa, si klical nas svoje otroke. Ni mi bilo dano, da Ti zatisnem trudne oči in poslednjo solzo obrišem. Nisem Ti mogel ob Vseh svetih položiti vcetja na grob, niti prižgati skromne lučke. — V svojem srcu nosim svetlo lučko za Teboj, vse dotlej, dokler se revni duh moj sam ne združi s Teboj v večnem miru! Naj Ti bo bivanje pri Vsemogočnem večno godovanje! Inž. I. H. flll1l1ll)llMlll(lllirillirillllllllIIIIIII1llflTIIITIIIIIIIIIIIII(llll1lll1t1illllllllllll1l1lt11lllo od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. Koneert bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 18. uri. I Rokodelski oder. Kdor je čital Velikonjevo povest »Višarska polena«, si bo tudi zaželel videti dramatizacijo te zgodbe, ki je ganila vsakega bralca in l>o tudi gledalca. Povest, prejio-jena s pristno domačnostjo, trdoto življenja in zmagujoče dobrote, je primerna snov z.a advent-ni čas. »Višarska polena« bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili na prvo adventno nedeljo, t. j. danes ob jx>1 petih popoldne. Predprodaja na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, 1. nadstropje. I Stenografski tečaji — novi — začetni in nadaljevalni, prično 3. deccmbra. Pouk v vseh stopnjah: korespondenčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, fiojjolna iz-vežbanost. Oddelki za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake(-inje) jx)sebni oddelek. Pouk bo dojx>ldne, pojx>ldne aji zvečer dogovorno. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«. Domobranska 15. Informacije na razj>olago dnevno v pisarni ravnateljstva. 1 Ne pozabite obiskati razstave v Jakopičevem paviljonu! V nedeljo je zadnja nedelja pred zaključkom razstave. Tudi to nedeljo bo ob 11 vodstvo po razstavi. Vodil bo prof. D. šijanec, znani umetnostni zgodovina. Razstava pa je odprta dnevno od 10 do 17. 1 Premog in drva na nakaznice, dobite pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8. 1 Dramatsko-diletantski tečaj. Že 6edaj, še bolj pa v bodočnosti bo6te imeli korist, če se prijavite v igralsko-dramatsko šolo, ki se prične 10. decembra. Dnevno praktičen in teoretičen pouk. Vodijo priznani strokovnjaki. Prijavljanje dnevno ob 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17/1. 1 Italijanščino, nemščino, angleščino in francoščino poučujemo po najmodernejši metodi. Začetni, nadaljevalni in dopolnilni tečaji (dopoldne, popoldne, zvečer). Novi tečaji prično 7. decembra. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. 1 Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. 1 Stnrše dijakov srednjih in ljudskih šol ter privntistov opozarjamo, da smo pričeli z vsakoletnimi tečaji. Strokovni pouk. razlaga in izpraševanje vseh predmetov. Poučujejo profesorji. Učnina zmerna. Vodstvo tečajev, Zrinj-skega cesta 7-II. 1 Rekolekcija za gospe in matere bo v sredo, 2. decembra ob 4 popoldne v Lichtenturnu. Prisrčno vabljenel 1 Zdravniški pregled osebja zaposlenega v živilski stroki se bo ta teden nadaljeval in sicer za osebje gostiln, mesarij, slaščičarn, prodajaln in po-vrtnine itd. vsak dan od 8 do 10 na mestnem fi-zikatu v Mestnem domu. Ta pregled je za vse osebje, torej za gospodarje in uslužbence, obvezen. Po določenem treminu bodo oni, ki se niso javili, strogo kaznovani. 1 Nesreča 85 letnega starčka. Pri tvrdki I. C. Mayer že dolga leta nameščeni sluga Tomaž Fur-lan je bil leta 1857 rojen na Vrhniki. Stanuje na Bleivveisovi cesti št. 25. V petek je 85 letni mož, ki je drugače še čil in krepak, tako nesrečno padel, da si je poškodoval desno nogo. Prepeljan jc bil z reševalnim avtom na krirurgični oddelek splošne bolnišnice. Milzlavsl Božič/ Starši! Otroci! krasne mu € m mladino opremljene s številnimi lepimi slikami. Prve Iri so že izšle: 1. Rudan: F1LADA VESNA (za otroke v nižjih razredih ljudskih šol). — Slike: Ksenija Prunkova. Kartonirano Lir 15"—. 2. Kunčič: NEBEŠKA IESIHCA povesti. Slike: Franc Podrekar. Kartonirano Lir 21'—. 3 Svvlfl-Glavan: MED PRITLIKAVCI IN VELIKANI (Oulli verjeva popotovanja). Slike: Ivan Romih. Kartonirano Lir 30'—. 4. Gaspari: KOMEDIJE (zgodbe in povesti), 9 izvirnih lesorezov VOŽnO I GasPar'ja- Kartonirano Lir 30 . Ta knjiga izide 15. decembra. Kdor se naroči nu vse 4 knjige, jih dobi po naročniški ceni L 76'- Naročite jih v naši knjigarni, v naši podr. (Miklošičeva c. 5) ali v podr v Novem mestu. Lahko pa tudi pri naših zastopnikih, ki vas bodo obiskali_ Dajte vašim otrokom lepši svet, ki mu ga odpira lepa knjiga t /alo/Do LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani, Pred Shofllo $1. 5 1 V Tnvčnrjevi ulici vam nudi trgovina »Ci-CIBAN« jiestro izbiro igrač in daril. Na ogled vas vljudno vabi A. Engclman. 1 Vebka izbira lepih jabolk. Dovoz zelenjave in drugega tržnega blaga je bil na sobotni trg pri- ( meren sedanjemu poznojesenskemu času. Milejše vreme je tržno vrvenje znatno poživilo, ker niso bile branjevke v skrbeh, da bi jim mraz poškodoval občutljivo zelenjavo in druge dobrine. Zadnje dneve jc bil večji dovoz tirolskih jabolk v Ljubljano. Sedaj je na živilskem trgu velika izbira prvovrstnih, zdravih in lepih jabolk. Mnoge gospodinje so jih pokupile večjo množino. V soboto je bilo na trgu tudi več različne zelenjave, posebno endivije, zelene, pieteršilja. Tudi zeljnatih glav je bilo precej. Okoličanske kmetice so pripeljalo na trg zeljnate glave, korenje, peso in repo. Gobji trg jc bil prazen, sezona za gobe je minila. V gozdu dobe ljudje šc tu in tam kako sivko ali mraz-nico, ki najdelj vztraja proti mrazu. Na gobjem trgu so začeli sedaj prodajati suha čeva, saj se bližamo dobi dobrih kolin. OBVESTILO Obveščamo cenj. občinstvo, da zopet pošiljamo v tovarno stare gramofonske plošče v predelavo, ter nam za dopolnitev vagona šo manjka gotova količina. Zaradi tega plačamo zvišano ceno Lir 10.— zn kilogram. Pohitite, ker ta zvišana cena velja samo za ta čas dopolnitve vagonske količine. * Kupujemo tudi gramofone v kovčkih ter malo rabljeno jilošče in jih plačujemo po najvišji dnevni ceni! »EVEREST«, Ljubljana, Prešernova ulica 44. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Nedelja. 29. novomlira ob 10.311: »Princeska iu pustirček«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane ccuo oii IU lir navzdol. — Ob IC: »1'ies v Trnovimi«. — Izven. Cene od IS lir navzdol. — Ponedeljek, 30. novembrai Zaprto. Opor«. Nedelja, 29. novembra ob 15: »Traviata«. Izven. Ceno od 21 lir navzdol. — 1'oncdcljek, 30. uovombra: Zaprto. ROKODELSKI ODER. »Višarska polena«, slovenska drama v štirih dejanjih, ki jo jo k. Velikonja dramatiziral po Bvoji istoimenski povesti, je priredil zu Rokodelski oder g. 1'irnat. Povest, v kuleri ho kaže našo ljudstvo, ponosno in kruto v borbi za ljubezen, grunt in čast izzveni v velikostno pesem kesunja in odpuščanja, ki bo Ranila vsakega gledalca, kdor bo prišel gledat danes v nedeljo 29. nov. ob pol & pop. v Rokodelski dom »Vinarska polena.. Vstopnice dobite v predprodaji v nedeljo od 10 do 13 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. RADIO. Nedelja, 2J. novembra. 8 Napoved časa — Porodila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Napolitana — 11 Prenos peto maše iz bazilike 1'resv. Oznanjenja v Firenzi — 12. Razluga evangelija v italijanščini (O. O. 11, Murino) — 12.15 Hazloga evangelija v slovenščini (O. Sckovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.211 Pisana glasba — 13.50 Vojoške pesnji — 14 Poročila v italijanščini — 14. 15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent I). M. Sijaneo — Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. EISELT Erik: >Kakšn,i jo naša govodoreja, predavanje v slovenščini — 17.35 Pisana glasba — 17.45 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmska glasba — orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 21.15 Violinski koneert Alberta Der-melja, pri klavirju Marijan I.ipovšek — 21.40 j'reda-vanje v slovenščini — 21.50 Trio Emona — 22.15 Opo-retno glasbo vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročila t italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imsjo lekarne: v nedeljo: mr. Leuslek, Resljeva cesta 1: mr. Hahovce, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. V ponedeljek: dr. Pieeoti, Bleiweisova eesta Ii: mr. Tločevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. iz Dev. Mar. v Polju Naročnike naših časopisov opozarjamo, da na j naroče »Slovenčev koledar« pri našem do-našalcu g. Petriču Gabrijelu. iz Novega mesta Le, i počastitev. Sestri Puševi sta naklonili Vincencijevi konferenci v Novem mestu 100 lir v počastitev spomina umrle gospe Javornik v Žalni. Bodi jima Bog plačnik! Ostra in suha zima. Po letošnjem vročem in suhem poletju, po lepi in zopet suhi jeseni, je nastopila precej ostra in zopet suha zima. Dvakrat je že sneg nalahno pobelil mestne ulice, toda ostal ni razen v Gorjancih in drugih višjih okoliških hribih. V noči od 23. na 15. novembra je sneg zojiet lahno zapadel, vendar tudi ta ni ostal. Naslednji dan je bilo že po njem. Vendar pa se je zaradi hude burje, ki je pričela pihati, ozračje tako ohladilo, da se je stvorila na Težkem potoku, ki je močno izsušen, do pol cm debela ledena plast, kar je za ta čas zelo redek pojav. Voda v potokih in v Krki je zelo nizka in so mlinarji, zlasti na jTotokih, kakor tudi ljudje zelo prizadeti, ker ni mogoče mleti. Tudi žage stoje. Na Težkem potoku meljeta trenutno samo dva mlinarja, ki imata slučajno urejene mline na električni pogon. Vsi drugi pa čakajo in zbirajo tisto malo vodice dolge dneve, da jim od časa do časa za kratko dobo zavrti mlinska kolesa. S Spodnjega Štajerskega Tatica pod napačnimi hneni. V Gradcu so prijeli 18-letno Jožcfo Freschcr iz Maribora, ki se je znala vtihotapiti v dobromisleče družine in jih okradla. Imenovala se je tudi Schafhalter in Kovač in je pod tema imenoma stanovala tudi v hotelih, kjer je tudi kradla, kar je dosegla. Razne nesreče. 41 letni Alojzij Ooi-jan iz Maribora 6e je peljal na kolesu. Nenadoma se je pojavil pred njim pes, ki se mu ni več mogel ogniti. J Padel je s kolesa in si zlomil levo roko. — 31 letni • lesni delavec Roman Podvršnik iz Šmartna na Po-S horju «i je med delom zlomil stegno. — 161etni ! dijak Edvard Frelih iz Maribora si je pri telovadbi l zlomil levo roko nad komolcem. Krstna predstava v starem Parizu Bilo je nekega zimskega večera leta 1709. Pred palačo Hoyal so ee gnetle množice ljudstva. Kočije so zaradi številnih ljudi niso mogle ustavljati prav pri gledališču. Stražniki so žo od daleč migali kočijažem, da naj vozove ustavijo. Ljudje so morali sredi oeste izstopati in so prerivati skozi gnečo, skozi plemiško, čebljajočo, ma-hajočo, nadišavljeno in blestečo se gnečo višjih slojev. Saj navadno ljudstvo v dobi Ludvika XIV. žo ni hodilo v opero. Na gledaliških lepakih je bilo oznanjeno, da bodo igrali »Semelo« pisatelja Houdarta de la Mot-teja. Igra jo obravnavala žalostno usodo nesrečne, od Jupitra ljubljene in zato zaradi nezvestobe njenega soproga razljučene Junone, na 6inrt po ognju obsojene kraljeve hčere. Pred gledališkimi vrati jo bilo videti pisatelja, ki se je ves razvnet, liki pisarniški načelnik pri sprejemu svojega predstojnika, obdan s kodri svoje velikanske lasulje, od nog do glave oblečen v črno, slopicljajoč od skupine- do skupine, smehljajoč se in pozdravljajoč na vse strani ali besno zroč na svoje tekmece, kretal pri vhodu. Svoje občinstvo je skušal žo na pragu s pokloni in ljubeznivostjo pridobiti zase. Vendar so jo zaman trudil, da bi bil njegov smehljaj naraven, ker je imel ves čas občutek nekakšno negotovosti. V gledališki veži se jo zgrinjala kar četa sodobnih književnikov, od malega Aroueta, ki je kot petnajstleten deček postavil s svojimi pesmimi temelj kasnejši svetovni slavi svojega pisateljskega imena Votaireja, pa do sivolasega Fontenelleja, starosto francoskega književnega sveta. Vsi so se gnetli krog do la Motteja, bodisi da so mu odkritosrčno ali le navidezno želeli uspeha. Pojavil se je Marais, skladatelj opore, ki se mu je vso zakrohotalo, saj je bil več kot površno oblečen. Bil jo tako raztresen, da je bil zato večkrat predmet zasmeha. Na levi nogi je imel namesto čevlja rumeno copato in za vratom — podveznico svoje žene, kakor je neki šaljivec hudobno dognal. Skozi gozd samih lasulj se je svetila plešasta glava pozabljivca kot edina lesketajoča se izjema v množici. Lasulje ni imel in to je bil takrat neodpust-ljiv greh. Marais ni ne videl ne slišal nobenih zbadljivk krog sebe. Medtem ko so se norčevali iz njega, je prav nemoteno čebljal s tovarišem o svoji skladbi. Godci so začeli uglašati svoja godala. Slavno občinstvo je začelo zasedati prostore in Marais je odvihral navzdol v orkesier, da bi prevzel dolžnosti dirigenta. A koj se je nadaljeval smeh. Neki režiser je pridivjal z lasuljo v roki, ki si jo je nekje izposodil, in jo hotel čimbolj ne.opazno posaditi Ma-raisju na glavo. A skladatelj, ki še slutil ni, da je brez lasulje, je menil, da jo to klobuk, in jo je zagnal ves jezen proč in je še nahrulil režiserja, češ kaj da uganja take trapaste norčije I Krohot se je spremenil v orkan. Slednjič se je posrečilo Maraisju raztolmačiti položaj. Nato se je za nekaj hipov cKlstranil in se pojavil šo v kolikor toliko dostojni opremi. Medtem se je pokazal v svoji loži vojvoda Orleanski, ki je dal občinstvu priliko, da je videlo nekaj kostumov, ki so biti pripravljeni za nastop v igri, zakaj poleg njega sta bili dve za igro oblečeni pevki, ki sla se zdaj pa zdaj zasmejali dovti-pom, ki jih jo izvolila izustiti Njegova Visokost. Slednjič se je začela igra. Overtura je bila dolgočasna, kakršne so bile V3e overture tistih časov. Občinstvo je ploskalo kar iz navade — ali pa, ker ni bilo zmožno glasbene presoje. Z veličastno umirjenostjo se je dvignilo zagri-njalo in najprej so občudovali buduar boginje Junone in polmesec francoskih plemičev, ki so — po navadi tedanje dobe sedeli na odru v naslanjačih kot gledalci in nemi sodelavci. Kakšen vzvišen pogled na te ponosne kavalirje z Olimpa, ki 60 imeli na glavi mogočne lasulje in so bili oblečeni v sodobne obleke s trakovi, pentljami in čipkami! Vsi so z gosposko dostojnostjo iztegnili koleno in pokazali lepo nogo, saj so smeli sedeti na odru le taki, ki so se utegnili s tem izkazati. Smehljaje so so pozdravili znanca in znanke iz lož in jim prikimali in 60 s tem tako rekoč dali znak za začetek predstave. Izmed vseli ee je ondi najbolj »postavile maršal Villeroi, ki so ga zasmehovali in sramotili s pesmimi zaradi njegovih večnih izgub, pa se je tu napihoval kot kak zmagovalec. Brlnac, ljubljenec visokih gospa, se je porogljivo in s strupenim posmehom razgledoval po svojih »znankah«, kolikor jih je bilo videti v dvorani. Fronsac, njegov nadebudni učenec, so je, kazoč na prste, sporazumeval z neko damo v parterni loži glede na sestanek z njo. Brez dvoma je bila ta mimična overtura, ki ee je večer za večerom ponavljala, mnogim gledališkim opazovalcem in opazovalkam najvažnejši prizor igre. Tedaj je planila trojica ali četvorica božanstev skozi polmesec pozeinske gosposkosti in je pohitela na oder. A to se ni zgodilo brez nesreče. Sinji Ju-nonin plašč 6e je nataknil na meč maršala Villeroi ja, ki se ga je njegova običajna smola držala tudi na odru, in se je pretrgal. In tako je soproga kralja bogov nastopila kot mačka z odsekanim re- Križanka št. 63 1 •i J 4 3 0 i a a lu 11 U 14 13 lo l/ le 19 20 21 2 z 23 24 25 28 27 28 29 30 31 82 | 33 34 35 6 ti 37 38 39 40 41 42 43 44 45 40 47 48 49 50 51 52 53 >4 55 56 57 58 59 61) 61 j 62 63 • Vodoravno: 1. del telesa — 5. izraelska čudežna jed — 9. znamka žitne kave — 13. oseba iz Savinškove povesti Izpod Golice — 17. nogometni izraz — 20. del obraza — 21. del telesa — 22. reka v Rusiji — 23 živilo — 24. razdobje — 25. južnoameriška prestolnica — 26. moško ime, pristanišče — 27. razdobje — 28. lisa, maroga — 29. lahkoatleiska panoga — 30. severnoameriška država — 31. pisalna potrebščina — 32. žensko ime — 33. reka v Nemčiji — 34. bajeslovno bitje — 35. nevestina oprema — 33. devica, dekle — 41. pisec poljudnih obravnav o živinorejši in pašništvu — 44. 6oclobni slovenski pisatelj — 47. napeljava — 49. turški naslov — 50. žensko ime — 51. junak iz otroških filmov — 52. kraj v Švici — 53. del znanstvene obravnave — 54. preprosto ljudstvo pod Turki — 55. bajeslovno bitje — 56. glasbeni izraz — 57. otroci — 58. staroslovansko bivališče umrlih — 59. svetopisemska oseba — 60. gora v Bolgariji — 61. svetopisemska oseba — 62. oblika vode — 63. prevozno sredstvo. Navpično: 1. reka v Srbiji — 1. kemična sestavina — 3. del Afrike — 4. bedak — 5. otočje v Arabskem morju — 6. reka v vzhodni Aziji — 7. kovaška priprava — 8. država v Zadnji Indiji — 0. vrsta kleja — 10. trska, drobir — 11. žensko ime — 12. svetopisemski prerok — 13. slovenska narodna pesem — 14. domača žival — 15. del oblačila — 16. svetopisemska oseba — 17. razpoložljiv denar — 18. pripadnik izumrlega naroda — 19. otočje v Arabskem morju — 36. pripadnik izumrlega naroda — 37. pripadnik izumrlega naroda — 39. starorimski dostojanstvenik — 40. Kteite-nova igra iz starorimskega življenja — 42. graja — 43. vrsta rib — 45. pripadnik evropskega naroda — 46. pekovska potrebščina — 48 pristanišče v severni Afriki, Rešitev križanke št. 62 Vodoravno: 1. sla, 4. nart, 8. Foča, 12. bala, 16. salo, 20. leha, 21. mora, 22. kepa, 23. milo. 24. Lom, 25. Osaka 26. Jago, 27. pire, 28. kaluža, 29. vabilo, 32. kolo, 34. sora, 36. llumar, 38. Ero, 40. teta, 42. Tisa, 44. kita, 46. Miha, 48. nebo, 50. čada, 52. čeda, 54. četa, 56. nav, 57. eni-ca, 58. vuga, 59. Kana, 60. norija, 61. carina, 62. Tana, 63. mana, 64. Majar. Navpično: 1. Slovenec, 2. les, 3. Ahab, 4. akit, 5. Amalečan, 6. roj, 7. trak, 8. fagot, 9. okoličan, 10. čep, U. Apis, 12. barok, 13. Američan, 14. lik, 15. Alah, 16. Solum, 17. aluminij, 18. Lož, 19. Omar, 30. arena, 31. otava, 33. oseka, 3.5. Ate-na, 37. Ahaja, 39, Obir, 41. adut, 43. Adam, 45. atom, 47. Avar, 49. oci, 51. aga, 53. Ana, 55. ara. pom. Toda maščevanje nI Izostalo. Dobre pol ure je izpevala svojo bol v uho brezbrižno se držečega boga groma, ki ji je z lepo Semelejo nemara že tisoči pot postregel z nasprotnico. Vsi so bili prepričani, da pač ni bilo moči iznajti hujše kazni za prekršek moževe zvestobe. Pravkar 6e je Oro.novnik z vzvišeno kretnjo pripravil, da jo zgovorno zavrne: tedaj pa je hrupno razgovarjanje med zgnetenim občinstvom v parterju prekinilo nadaljevanje prizora. La Motte, ki se je bal za zmanjšanje svojega uspeha, se je ves bled in zmedenega pogleda pojavil na robu ložo, kjer se je doslej skrivul v ozadju. »To je nesramnost! Fejl Motilec miru mora ven!« je zavpil iu udaril po žametastem naslonilu lože, tako da so je dvigal cel oblak prahu. »Tako jel Ven z barbarom!« je kričal Marais z dirigentskega pulta in je skakal kot petelin v boju. »Saj kaj drugega tudi sam nočem!« je zavpil neki mlad moški v parterju, ki se je skušal storiti vidnega sredi morja samih glav, ki so valovile krog njega. »Pustite me ven! Jaz nisem torej, da bi znal uživali to vzvišeno umetnost!« »Nemogoče,« je krikni!o slo glasov. »Saj ne morete skozi I Prenašajte svojo usodo s potrpljenjem do konca!« »Prosim, prosim, gospodje! Nisem navajen, da bi stojč spal!« »Straža! Straža!« je kriča! La Motte in tolkel po naslonilu kakor ljudski tribun pa govorniškem pultu. »Pomagajte mu, da pride ven!« »Recite: .Osvobodite ga!' gospod poet! Svojih trideset sujev prav rad pustim vnemar! Vašo opero pa naj vam Bog odpusti!« Vse se je zakrohotaio. In ker smeh potolaži celo hudo nejevol jo, so se stisnili drug k drugemu, da je mogel zdolgočaseni gledalec priti ven. Predstava se je razvijala nemoteno dalje, toda gledalci, zlasti tisti na odru, so zdehali, ko da bi hoteli igralce požreti. Dolgočasje, ki je klilo iz igre. je bilo omiljeno samo s sinešnostjo oblačil, ki so tu vanje oblekli mitološke in zgodovinske figure. Dame Junona, Venera, Iris in Semele so imele napihnjena obročasta krila, visoke pete in vsaka je bila ozaljšana a peresi kot kak konj pri 6aneh; gospodje Jupiter, Herkul, Mars in Apolon pa so bili načičkani kakor predsedniki parlamenta in okrašeni s trakovi kot junaki iz rokokojskih pastirskih idil. Vse te našminkane in lutkarsko osebe so se premikale z geometrično točnostjo po predpisih menueta. S pomočjo nepotrebnega prihajanja in odhajanja in neskončnega popevkanja se je spletka s težavo pretolkla skozi. Maščevalna Junona je svojo tekmovalko Semelijo pregovorila, da je od svojega ljubimca zahtevala, naj se ji prikaže v vsej 6voji veličastnosti. In lahkoverna Semele, ki se je res dala ujeti v olimpijski »trik«, je bila po božanski gloriji živa sežgana. Tudi vzvišeni Jupiter ni v vsej svoji nadzemski modrosti mislil, da se bo to zgo1 dilo. Ker pa lo ni hotel, da bi njegovega bodočega sina Baka z njegovo materjo živega spekli, ga je kot nežno čuteči oče brž skril v svoje bedro, ki pa je bilo tako tanko, da se niti podgana ne bi mogla skriti vanj, nikakor pa ne tak debeluhar kot je bil njegov vina željni potomec! K sreči se je to ki-rurgično dejanje izvršilo za odrom, tako da ni bila očividna tehnična nemogočnost. Ob prvih znakih požara se jo razkrojil gledajoči polmesec in visoka gospoda je odšla na vse strani, da bi se po svojem javnem nastopu slednjič posvetila svojemu zasebnemu življenju. Vmes pa jo bilo v gledališču še mnogo raznovrstnega »hinderliondrac. Občinstvo, ki je bilo o vrednosti igre jako različnega mnenja, je klicalo deloma pisatelja, deloma skladatelja ven in je iz-žvižgalo tega ali onega. Ploskali so, topotali, vreščali in kričali. Ravnatelj je menil, da bo s pojavom obeh pomiril vihar in jima je to predlagal. Oba sta bila zadovoljna, saj je v svoji prevzetnosti sleherni preslišal znake ogorčenja, ki so ju z njimi obsipavali. Jupiter, ki je med tem dopolnil svoje božansko oblačilo s klobukom e poresom in z mečem. se je roko v roki pojavil 6 pisateljem, in namesto Junone, ki je zaradi nekega sestanka ni bilo najti, se je sežgana Semele zavzela za skladatelja. Toda gorjupa čaša ubogega Maraisja še ni bila do dna izpraznjena. Medtem kc je šel — ponosen kot Scipio na stopnicah Kapitola — mimo kulise, kjer ogenj šo ni bil povsem pogašen, se mu je vnela lasulja, ne da bi kaj zapazil. Z gorečo glavo, pozdravljen z krohotom, 6e je prikazal občinstvu. Toda veselost je dosegla višek, ko je lastnik lasulje — da se reši, kar se rešiti dž! — planil na oder, strgal lasuljo z Maraisjeve glave in zbežal. Medtem ko je dvojica avtorjev, nekoliko ozlo-voljena po dvomljivem izidu zadeve, 6topila z odra, je zaerinjalo padlo. Občinstvo je dobre volje odšlo iz dvorane. Še dolgo je bilo slišati, kako je smeh odmeval po hodnikih. (Po istodobni kroniki A X. Delmara.) »Oče, kaj pa je brzojav?« »Veš, sinko, misli si velikansko kačo, ki je njen rep v Londonu, glava pa v Newyorku. Brzojav je torej to, če ji v Londonu 6topijo na glavo, pa ugrizne v Newyorku.« Napoleon Četrti Bil mu je podoben: mogočna glava, bleda barva obraza in črni lasje nad širokim čelom. V sebi pa ni imel profesor Škarjevec niti malo sličnosti z velikim Korzičanom. Poučeval je francoščino. Nič ga nismo spoštovali. Naš razred, IV. a, je bil razred samih paglavcev, vročekrvnežev in kričačev brez meje. Profesor Škarjevec, imenovan Napoleon Četrti, nam ni bil kos. Če nas je tiho zaprosil miru, smo bili tem glasnejši. In smo se še smejali zraven. Nedavno se je bil v svoji stiski zatekel k ravnatelju. To ga pa ni povišalo v naših očeh. Ravnatelj nas je bil zaprl v šoli in vprav tedaj je bil imeniten led na drsališču. Sošolec Janez Čmerika je dejal, tla zdaj ne bi hotel biti v koži Napoleona Četrtega. In če je Janez Čmerika. najboljši telovadec in voditelj našega razreda, ka j takega rekel, tedaj smo vedeli, da se lio v zadevi profesorja škarjevca nekaj zgodilo. V sredo naj bi se ta zadeva izvršila. Ta dan je šel Napoleon Četrti na neko večerno sejo in se jc fiozno vračal domov. Stanoval je v ulici samih novih hiš. kjer je bila hiša hiši enaka. Zraven njega je stanoval profesor Česen. Oba sta imela ob vež.nih vratih svetlo tablico iz modi. Te dve tablici smo v sredo zvečer zamenjali in vhodna vrata za na vrt smo prevezali z vrvico. Na nasprotnem vrtu smo prežali na svojo žrtev. Prišel je krog polnoči in obstal pred vrati za na vrt. Osupnil ie, ko se niso dala odpreti. Nato jc zapičil pogled svojih kratkovidnih oči na medeno tablico, zmajal z glavo in pristopil k vhodu sosednje hiše. Ondi je dobil svoje ime in odprta vrata. Vstopil jo in vzel ključe vež.nih vrat, ki jih je skušal odpreti. Dotlej, dokler ni pr«fp=or Česen pogledal skozi okno in smejoč se dejal: »Dober večer, gospod profesor! Nikar se ne trudite, saj sera jaz že doma!« Ves iz sebe je profesor Škarjevec pogledal navzgor, rekoč: »Ali je to vaša hiša?« »Če dovolite — jc!« »Toda pred vrati je vendar moje ime!« »Napisne tablice, dragi moj, neki ljudje zelo radi uporabljajo za to, da jih menjavajo in okolico zavedejo. Za nocoj kar mirno pojdite v tisto hišo, kjer boste dobili moje ime. Ta je vaša hiša.« Sklonjene glave se je Napoleon Četrti oddaljil. Našel je vrvico, ki so bila z njo vrtna vrata prevezana in je nato brez nadaljnjih ovir dospel v svojo spalnico. Nam pa ni bilo nič kaj lepo pri srcu, ko smo se splazili domov. Tudi drugo jutro ne. Precej tiho je bilo, ko je Na-jioleon Četrti stopil v razred. Videti je bil zelo utrujen in še bolj bled kot navadno. Ko je stopal proti katedru, je imel glavo sklonjeno. S tresočimi rokami je odvezal zavojček in je položil neko čepico na mizo. Tiho je vj>rašal in nas pri tem ni nič pogledal, čigava je čepica. Nobenega glasu. Srce nam je prenehalo biti. Bili smo razkrinkani. Slednjič se je dvignil eden v zadnji klopi in je rekel hripavo: »Moja je, gospod profesor.« To je dejal Janez Čmerika. Profesor škarjevec je pokimal. »Ali je bil še kdo zraven?« Dvignil se je Janezov sosed in nato še eden in še eden — ves razred je stal in je čakal svoje sodbe. A ni je bilo. Napoleon je samo dejal: »Sedite!« in je začel poučevati. Ne da bi zadevo še kaj omenil, je ob koncu ure odšel iz razreda. Profesor Česen nas je v naslednji uri dobil vse potrte in tihe. Rekel ni nič. Le rosno nas je pogledal, pa smo že vedeli, kaj misli. Popoldne smo imeli zborovanje na nogometnem igrišču — najbolj tiho zborovanje, kar smo jih kdaj imeli. Na dnevnem redu je bila samo ena točka, in sicer primer s profesorjem Škarjevccm. Nič ni bilo razgovora o tem, saj ni bil nihče v »opoziciji«. Sklep je bil že zjutraj storjen. Sleherni je le molče prikimal, ko je Janez Čmerika končal svoj kratki nagovor. Ko je Napoleon Četrti prišel drugo jutro v razred, je bilo tiho ko v grobu. Janez Čmerika je stopil iz klopi, resnega obraza se je približeval profesorju Škarjevcu, iztegnil je roko in dejal: »Ves razred so kesa svojega dejanja in prosi gospoda profesorja oproščen ja!« Tedajci se je Napoleonu razjasnil obraz in veselo jc stisnil roko Janezu Čmeriki. Odslej smo od tedna do tedna znali več francoščine. Stara ženitna ponudba Leta 1797 je na Dunaiu izšla ena prvih ženitnih ponudb s tem-le besedilom: »Žensko iščem zavoljo ženitve. Sem vdovec srednjih let, še veder in svež, ki sem si pri visoki gospodi pridobil zasluge in ki si jih lahko še pridobim. Otrok nimam nobenih, vendar imam toliko blaga in znanja, da lahko začnem kakšno javno, dobičkanosno obrt. Iščem pa žensko, ki naj ima trideset ali več let, je lahko samska ali vdova z dvema nepreskrbljenimi otrokoma; tudi se ne bojim kakih naravnih hib, a imeti mora tristo goldinarjev, ki jih ji s svojim blagom lahko zadostno zavarujem. Če je kje kakšna taka ženska, ki bi jo vse to veselilo, lahko pošlje pome ali pride k meni. Stanujem pa ob Gradu, v Vožarski ulici, v prvem nadstropju, pri J. Grofu, upokojenem slugi.« * Orkesier. — V operi imajo vajo z orkestrom Režiser pravi dirigentu: »Zdi 6e mi, da so trobente premočne — 6aj vendar ne bomo mrliče obujali!« Dirigent nato trobentačem: »Pozor, ne fako glasno! Zadosti je, da nam živi ne bodo pospali!« Drobnarija In obleka V omari ti bržkone visi kaka obleka, ki je nimaš več rada. Ali je preveč dolgočasna, u li pa je krog vratu kai narobe, kar je težko popraviti. Z majhnim, ljubkim ovratnikom, ki so nanj v dveh vrstah prišite čipke in majhna pentlja, bo taka preprosta obleka spet poživ-Ijenai Prikupen je tudi močno nabran telovnik z nabranki krog vratu za h kaki temni obleki. Zapestnici pri širokih rokuvih se ujemata s telovnikom. Na sliki je na primer nabran telovnik z ozkimi, počez prišitimi trakci, ki so v sredini zavezani v pentlje. Če je obleka bolj športna, je umesten bel naprsnik s koničastim ovratnikom in z majhnimi gumbi. Edini okras tvorijo majhni robčki, kar je potem videti ko bluza. Zelo priličen je kak okrogel širok ovratnik, ki je kot naplečnik |>oložen |>o ramah, je visoko do vratu zapet in ima široke nabranke. Ozke, prišite proge krasijo ta preprosti ovratnik, ki čudovito povzdigne učinek gladke obleke. Sličen temu je širok, okrogel ovratnik z ozkimi progami krog vratu in spredaj z gumbi. Nežni ribčki zvezdnato potekajo do roba, ki je obšit v treh vrstah s čipkami. Na obeh velikih zapestnicah je isti okras. Zelo lično pristoji mladim dekletom širok ovratnik iz batista. v čigar rob so uvezene cvetke. Tudi tu sta veliki zapestnici okrašeni z istim vzorcem. Če ni zadosti blaga za tnko velik okras, pa je dovolj, če si narediš pentljo z majhnimi nabranki ob robu, ali pa če imaš preprost šapotelj. Prav tako ličen je navaden ovratnik, ki je spredaj nalahno zavozlan — ali pa širok nabranek (»riš«) na vezenem trakcu. Obleko pa utegneta poživiti tudi dva vogala, okrašena z zobčki. nuni^ FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 14. F* li c?' ^'Ls^ ANGELČKI SO SE PORAZGUBILI, TENKE MEGLICE SO PREPREDLE NEBO. IN ANGELČKI SO SE ZACELI SPUŠČATI NA ZEMLJO. POJOČ SO ODHAJALI VAROVAT OTROCICKE. 15. MAHOMA JE ZAČUTIL MEHKO DLAN NA SVOJI GLAVI. OZRE SE IN VIDI ČRNO-LASO GOSPO S SVETLIM MESECEM NA CELU. >KD0 SI?« »B02JA SLUŽABNICA — NOC.c ..................................... Ali že veš... ... da je prve nagrade za rešitev ugank razpisal neki pariški list leta 1803? Ljudje so se za to jako zanimali, in uredništvo je dobilo 9000 rešitev in je žrebalo za nagrade 3000 pravilnih odgovorov. ... da ima sleherni mehiški državljan pravico, da se sme brezplačno in brzojavno pritožiti pri vladi o sleherni postavi in naredbi? Seveda je vprašanje, ali 6e mu posreči =nraviti svoio nri-tožbo v največ dvajset besed! ŠPORT Triestina : Livorno To, kar nas bo pri današnjem kolu državnega nogometnega prvenstva najbolj zanimalo, je tekma v Triesteju, kjer bo gostoval vodilni Livorno. Doslej je Livorno zmagoval nedeljo za nedeljo in je izgubil samo eno točko. Triestina pa ima letos navado, da remizira in bo morala biti hudo zadovoljna, če se bo to zgodilo tudi danes. V Milanu bodo gledali tekmo med Milanom in Ligu-rijo, v Vicenzi med Vicenzo in Atalanto, v Firen-zi med Fiorentino in Laziom, v Rimu med Romo in Bologno, v Genovi med Genovo in Barijem, v Torino pa med Juventusom in Ambrosiano. GOSPODJE, POZOR! Klobučarna »PAjK« vam strokovno očisti, preoblikuje in preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrsl po nizkih cenah. Na zalogi novi klobuki. Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF PAJK — LJUBLJANA Sv.Petra c. St. 38, Miklošičeva c. št. 12 šport v kratkem V Parmi so priredili italijansko državno prvenstvo v teku čez zapreke na 3000 m. Prvi jo prispel na cilj Bertoccbt v času 0:32 pred Poltro-nijem (9:42.6) in Ugolinijem (10:04.8). Miško Zehič, hrvatski državni športni vodja, je sprejel lierberta Oertla, ki je bil nedavno postavljen za novega športnega referenta pri nemškem poslaništvu v Zagrebu Hrvatska zimskošportna zveza v Zagrebu je otvorila letošnjo sezono s predavanjem inž. Va-lentekoviča o pomenu in lepotah smuškega športa. Ob tej priliki so gledali tudi več zanimivih filmov kakor zimsko olimpijado v Garmischu, šolo smuka in slaloma ter šolo teka na smučeh. Predavanje je bilo v prostorih državnega športnega vodstva, udeležilo pa se ga je okrog 300 smučarjev. V Bordeauxn je postavil Francoz Lalanne nov državni rekord v teku na 10.000 m s časom 30 minut 22 sekund. S tem je padla častiljiva znamka, ki jo je postavil pred 30 leti Jean Bouin z 30:58.8 in ki je veljala takrat kot svetovni rekord. Veri Dahlherg, znameniti švedski plavačiri se je v Borasu posrečilo, da je izdatno izboljšala državni rekord v prsnem plavanju na 100 metrov. S časom 1:24.4 je popravila bivšo znamko Jonson-sove za 1.8 sek. Svetovni rekord na tej progi Nemka Hanni lloeltzner z rezultatom 1:20.2 iz leta 1936. ■ItfKMPMMIlISliBMItllMMBgBaMMMHBMM z modernim portalom, v najstrožjem centru Ljubljane, oddam. Odgovarja za vsako stroko. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Glavna pošta« 6665 DARNOL II mlgllor lassatlvo najboljše odvajalno sredstvo Delavniki: 15.30, 17.30, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 13.30, 15.30, 17.50, v kinu Union je matineja ob 10.50. Slučaj reši leno. nhopo dek^e pred nesrečnim vsiljenim zakonom Mačeha V glavni vIorP Jean Parker Marlorle Mrtin itrt KINO UNION — TEL 22-21 Linbkt demonček — LILI A SILVI v pikantni veseloigri najmodernejfeita ok"sb »UHrotena irmoglavha" Odlični iernloi Amdeo Nai'ari, faolo Stoppa. Lauro Ga/.zolo KINO MATICA — TEL 22-41 Film za zaljubljene, film za Va<: L|u!tezen potrha .,soino" frlftrot ali Pota ljubezni h Štirim'' "el ki i,i umetniki Frederle Marcb. VlrKtnia Bruce. P, t«v Kelly in Nancy Carroll KINO SIOGA — TEL 27-30 Izredno napet film iz podmornlSke vojne Pod morsko gladino Volozabaven film po znani Zellerjevl opereti Ptičar Marthe Ilarell — Theo Lln^en— Hans Moser Predstavo dolavnik ob 17, nedelja ob 14 ln 16.30 KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 Miklavževo darilo v naših družinah ni popolno,če ni vmes DRUŽINSKI PRATIKE s podobo s v. Družine. Razveselili boste ž njo staro in mlado Branja željna mladež ima posebno ugodno priložnost za tekmo on reševan/u bogato nagraiene uganke. Starši in prijatebi segajte po Pratiki. dokler traja zaloga' Napredek Madžarov t težki atletiki. Budimpe-šlanski težaki so se spet zbrali okrog železne ročke ln ob tej priložnosti se je |x>srečilo Bureonyju postaviti v olimpijskem troboju znamko 332.5 kg. Pri isti prireditvi je napravil Ambrosi svetovni rekord v obojeročnem teznem dviganju lahkega razreda na 109 kg. »Slovencev koledarTa moja prijateljica se jo zaljubila v nekoga drugega. Vam jo morda moje prijiovedova-nje v pohujšanje?« Edita ni odgovorila. »Nikar so ne delajte, kakor da bi bil tukaj gospod papa, gospod stric ali kateri koli gosjiod. Koliko let imate?« »Dvajset.« »Torej! Saj morate vendar vedeti, kaj se godi po svetu. Moja prijateljica se je torej zaljubila v nekoga in jo hotela priti do njega na ta način, da je pohodila svojega moža. Tako!« Vzravnala so je in udarila z nogo ob tla s tako silo, da se je Editi zdelo, da se bo zaiskrilo pod njeno peto. Iz daljavo se jo zaslišal tenek glasek: »Gospa Marina!« Bil jo Rikov glas. Kmalu se je prikazal deček, ki je tekel proti njima. Ko je zagledal svojo gospodarico, jc obstal in zaklical: »Rekli so, da bi bili tako prijazni...« Marina mu jo naredila s sončnikom odločen znak, da naj se približa. Takoj je umolknil ter se v dveh skokih približal ves zasopel in v skrbeh, da ne bi pozabil kako besedo iz sporočila, ki ga je prejel. »Rekli so, da bi bili tako prijazni in bi prišli Čimprej za njimi, ker je žo pozno in gospa grofica čaka.« »Kje so?« »Eden jo tukaj v bližini in vam prihaja naproti, ostali trijo so v vasi.« V malih oglasih vetja prt iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek s« računa posebej. — Male oglase je treba plačati talcoi pri naročilu. Sšaižfcs gj IStsjo: Postrežnica Išče zaposlitve trikrat tedensko od 2 naprej. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6599. .(a Fotografski aparat »Weltur«, zadnji model, 6x6/4V«x6, Xonar 2.8 z vdelanim daljnomerom — popolnoma nov, ugodno naprodaj v d r o g e r 1J1 »IlERMES«, Miklošičeva cesta. Bcfce: Gospodinjsko pomočnico ki zna nekoliko kuhati in opravljati vsa druga hišna dela, sprejmem. Hrana zadostna. Plača 300 L. Istotam so sprejme dekle za cvetličarno in za vrtna dela. Stanovanje ln hrana v lilšl. Plača po dogovoru. Stanko Šimenc, vrtnar, To-mačevska cesta 5 (pokopališče Sv. Križ. (b Mlajšo delavko za novo obrt sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6658. b Dekle mlado, pridno, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. - Naslov v upravi »Slpv.« pod št. 6659. b Kuharica samostojna, ki opravlja tudi druga hišna dela so sprejme 1« majhni trgov, družini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Dobra plača« št. 6666. b Krojaškega pomočnika sprejme Anton Rus, Hrvatski trg 1, Ljubljana. Kuharico za vsa gospodinjska dela k dobri dvočlanski dru žlnl sprejmem takoj. Prl-jatljeva ulica 3, Prule. Tel. 40 88 DRVA PREMOG G O H B A C GLEDALIŠKA 14 Ni trajalo dolgo, ko so zagledali grofa Nepa, ki jo sedel na svoji ruti v travi polog steze. Gledal jo nekako zbegano okrog sebe in so hladil z majhno japonsko pahljačo. Ko sta dospeli do njega obe gospodični skupaj z. Rikom, se je dvignil in pozabivši za hip na vlogo kavalirja, zakričal dečku: »Zakaj me nisi čakal, tepec?« »Zdi so, da jo imel prav, da vas ni čakal,« jo hladno pripomnila Marina. »Zelo brezsrčno ravnate z menoj,« ji je tiho dejal Nepo. , Marini ta preveč intimni način občevanja! ni bil prav nič všeč in jo zato vprašala z brezbrižnim glasom: »Koliko jo šo do votline?« »Čisto blizu jo!« je zamrmral Riko. »Celo večnost jo trajalo, da smo dospeli do njo,« jo zastokal No|>o. Niti malo ni bila posrečena ta misel, da smo splezali do semkaj. Vezza in Finotti sta na pol'mrtva. Jaz sam sem izurjen hribolazec in spominjam 6e, da sem nekoč prehodil vse prej kot kratko pol od Torreggie do samostana Kua. Tukaj pa je nekaj čisto drugega. Pot jo 6icer neprimerno krajša, a zalo mnogo bolj utrudljiva. Kaj hočemo! Pri nas so še ceio goro bolj olikane.« Izrabil jo trenutek, ko se je Edita za hip oddaljila, da utrga nekaj cvetlic in je dejal Marini z glasom in obrazom, ki sta jasno kazala nevoljo: »Kaj pa vaš odgovor?« »Kdaj?« »Pojdite v votlino z menoj!« Zdelo se je, da Nepo ni zadovoljen z odgovorom, a ni mogel še nadalje spraševati, kajti Marina je prijela tovarišico pod roko in naglo odšla naprej, tako da ju je grof komaj dohajal. Ostali trijo izletniki so sedeli pred gostilno in se razgovarjali s starcem brez srajce, s kožo, rjavo kakor opeka, ki je sedel na pragu gostilno in držal v rokah dolgo prekljo. Bil je brodar, pravi llaron Orrida. Votlina z imenom Orrido, je le nekaj sto korakov Oddaljena od vasi. Rečica C... izvira nekaj kilometrov više, se zbira v teh orjaških votlinah, nato teče nekaj časa po ravnini, končno pa se začne spuščati v slapovih proti dolini, kjer se izliva v jezero. Preden dospe do soteske, roka tvori kolono in tukaj izginejo zeleni travniki in tudi sončno svetlobe ni več. Skalovje tvori orjaško žrelo, iz katerega prihaja strahotno bobnenje in vlažen, hladen dih. Bobnenje prihaja iz globine. Voda tiho dere skozi skalnato odprtino, oh kateri je pritrjen oguljen čolniček, v katerega lahko gresta polog čolnarja samo še dva človeka. S tem čolnom, ki se zdi, da se upira in noče naprej, je mogoče pluti proti toku, a le s pomočjo Baronove preklje. Hrumenje narašča, svetloba pojema. Med skalovjem vidiš vodno manj neba, dokler popolnoma ne izgine. Barčica skoči v temno razpoko, polno rjovenja, se vsa prestrašena zaletava na desno in levo pod kamnitimi oboki. Z vrha prihaja samo slabotna zelenkasta svetloba, ki se odbija od sten, a no dospe do vode. Skozi ta hodnik se dospe v »prestolno dvorano«, podobno okroglemu peklenskemu templju, v čigar sredini se dviga velikanska skala v obliki prižnice. Odtod je votlina dobila ime »pre-stolna dvorana«. Zdi se, kakor da hi na tom prestolu sedel zamišljen kralj podzemlja in strmel v vodo, polno stokanja in vzdihov podzemskih duhov. Skozi razpoko za prestolom prihaja v votlino nekoliko svetlobe. llaron jo odpel barčico in jo porinil v vodo. Riko jo medtem skakljal od skale do skale in osem ali deset paglavcev so je zbralo za izletniki in radovedno gledalo kakor mladi ptički iz gnezda. Vezza, ki je prav malo razumel o naravnih lepotah, in Finoti, ki ni razumel nič, sta na ves glas občudovala strahotno veličino kraja. Ferricri so jima ni hotel pridružiti v njunem navdušenju in se je mirno pogovarjal z Edito. Pripovedoval ji je, da ostaja hladen kakor led ob teh krasotah, odkar je v prvi mladosti zatrl pesnika v svojem srcu. Pristavil je še, da zdaj dvomi, da je ta popolnoma zamrl Zdolo se mu jo, da zopet oživlja, da ga prevzema neka nenavadna toplina... »Naprej, gospoda,« je zaklicala Marina. llaron je medtem naravnal svoj čolniček in je namignil oliema dekletoma, naj vstopita. »Midva z bratrancem bova šla zadnja,« je izjavila Marina. »Tedaj bova pa midva prva, gospodična Edita.« Ob teh besedah je inženir Ferrieri ovil svoji lepi tovarišici okrog ramen moder šal, ki ga jo bila prinesla s seboj Edita se tega skoraj ni zavedla. Zdelo se je, kakor da jo kar začarala črna krasota skalovja, ki se je odpiralo pred njo. Oba sta vstopila v čoln in se oddaljila. Nekaj posebnega je bil pogled na malo ladjico, ki se je oddaljevala skozi ta peklenska vrata, na svetlo modri šal in slikovitega 6tarca, ki je stal na sprednjem delu čolna s preklo v roki. Kmalu so izgnili; najprej llaron, nato svetlo modri šal in nazadnje še temna barčica. Predpečice za lonč. peč 50'/« prihranka na kurivu dobavlja za reklamno ceno Merkur, Puliarjeva ulica št. 6. 1 Štedilnike in peči več komadov različne velikosti, nov sistem »Merkur«, GOprihranka na kurivu. Dobavlja za reklamno ceno »Merkur«, Puharjeva ul. 6. 1 Peč na žaganje z žaganjem vred pro dam. Armlč Slavko, šče-tur, Tržaška cesta 47. 1 Posteljo in harmoniko klavirsko, postelja Je s mrežo, nova, »bldermajer slog«, prodam. Cena je zmerna. Umetnost, Ko lodvorska ul. 30. Otroški voziček globok, ln stroj, naprodaj. MarenClčeva 3, Zore. Prodam Peč na žaganje prodam. Ogleda so Knezova ulica 31, Slška. O Generator za avto prodam. - Kraljico peči, večjo aH kako drugo večjo peč za polnenje, kupim. Clhlar, Bletvveisova cesta 69. Čevlje, visoke, št' 40 ln blago za moško aH za žensko obleko, prodam. -Groharjeva ulica št. 16, Mtrje; spodnji zvonec. razno komado starega pohištva. J. K., Moste -Selo, Tredovlčeva ulica št. 24-11. Aceton, benzol, kreolin za deslnfekcijo hlevov, karbollnej, adhezljsko olje za gonilna jermena, kramolln olje za kolek torje stalno v zalogi. Petronatta, Ljubljana, nieiwelsova cesta 35 a. 1 Zapravljivčke tovorno diro na vzmeteh In ročno vozičke prodaja Terlep Matija, Šiška, Jer nejeva 9. |Kaifrimp| Smrekovo treslo lepo, crtravo, suho tn Ježlo« — Kupi vsaKo Količino osnjama A. Lavrlč, st- Vtil prt BUCnl • LJubljana. | Ifalenti |j Modistovsko vajenko sprejmem. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ulica 9. Pisalni stoj. gromaion n plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje •- plača najvišje dnevne cene: .KVERI5ST«, Prešernova ulica 14. k poštenega, z resnim zanimanjem tega poklica prejmem s takojšnjo plačo. — Instalacija vodovodov ln splošno kle-parstvo Gustov Puc, Tržaška cesta 9. v Vreče, biciklje, bicikelj gumo ln motorna kolesa kupimo; plačamo zelo dobro. - Merkur, Puharjeva ulica 6. k Stensko pendel uro dobro ohranjeno, kupim Zaloška c. 24, priti. k Zaboje vseh velikosti Plačamo najbolje. - San. Pellegrlno - Kolodvorska ulica 8. Voz zapravljivček na peresih, dobro ohranjen, kupim. - Naslov v upr. »Slov.« št. 6618. V Blagajno, večjo železno, stoječo, Wert-helm, kupimo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Blagajna« št. 6634. (k Prodam otroško prvovrstne goj-zarje št. 33, siv moški dežni plašč in temnoslv štot za damski plašč. — Vprašati vsak dan od 3 do 4, Poljanska cesta 60, I. nadstr., »Gela«. (1 Zajčnik - 9 kletk moderen, skoraj nov, tn plemenske zajce, srebre-ce, prodam. — SEUNIG, Peruškova 21, dvoriščna hiša. O Prodam otroško pisalno mizico stolom za 250 lir. Stresen A., Cojzova l-II. (1 5 sodov, 250 do 400 I hrastove, prodam. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vinski sodi« št. 6632. (1 Plemensko kozo prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6661. 1 INFORMACIJE Prevajanje prošnje, vloge, Inkaso, poravnave in druge tr govsko - gospodarske po sredovalne posle poverite komercljalnl pisarni Zaje Lojze, Gledališka ulica Javna dražba najdenih predmetov bo 2. decembra ob 9. url na postaji Ljubljana. Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, Izvršuje vse Informacije' ter razne osebne usluge I »Servis biro«, LJubljana, I Sv. Petra centa 29. I Vajenca Sedaj že veste, v katerih predmetih Ima vaš otrok slabo podlago. Učltelj-pedagog pomagam pri učenju in Izpopolnjujem razlago. Pridem na dom. Do VI. gimnazijo, tudi prlvatistom. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6601. (u Zobotehniškega vajenca Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vajenec« št. 6635. (v 1181 Večji kompleks zemlje za obdelovanje vzamemo najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zadruga« št. 6555. Njivo vzamem takoj v najem. Trnovski pristan 20. 500 lir nagrade dam onemu, ki ml preskrbi v centru en velik ali dva manjša prostora (plin, voda, elektrika) za zobotehnlško obrt. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Svetlo« št. 6636. n Poslovni lokal B tremi pisarniškimi pro stori. Iščemo v sredini mesta. Vzamemo pa tudi 4 pisarniške prostoro najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prostori« št. 6633. 2 951 tn Frančiškanska 10. Krojne tečaje ln damske kroje po meri nudi modni salon Pavlina ROZMAN, lastnica zaseb. uč. zav. odobr. od Vis. Ivomls. štev. 3755-2-42 v Rožni dolini c. X-1 vila Marja (v bližini restavracije »Katrica«), (t če se hočete hitro ln uspešno naučiti ltalt janščlno ali nemščino po zmernih cenah - oglasite se na Rimski cesti 10, nadstr., desno. u Pohiftvo patentne posteljne mreže, otoinaue, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Ratiovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 18 Oglejte si! jedilnice, spalnice, kuhi nje v solidni Izdelavi pri POHIŠTVO MALENSEK, Celovška cesta 58, lokal Medvedova 28. Odprto od 15—17.30. (š Lepo moderno spalnico orehova korenina, proda mizarstvo A. Cimerman D. M. v Polju št. 111. Šivalni stroji Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdkl IVAN JA> tn SIN, Via 81elwelsova 88 Knjige! Vse vrste atitlkvarnlb Knjig, revu In časopisov, Kakor tudi separatnih od tlsov Kupuje Knjig« na .lanez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva «.