Štev. 21. Poštnine v gotovčini plačene. Cena edne številke dinar. 20. maja 1928. Leto XV. Novine prihajalo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po. 31. marci, je prí sküpnom nabori cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123 Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% ,1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Ceha malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50 % popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOZEF, vp. pleb. nar. poslanec. Oh jej, toga so se nej troštali! Z velkim bobnjom so zvali demokratje i radičovci vküp naše lüdi na velki javen shod v Beltinci i Dobrovniki, naj pridejo vsi, šteri ščéjo čüti istino i dosegnoti bogše čase. V Beltinci je ščista po nepriliki gratao pri zadnji občinski volitvaj župan demokrat i že so mislili tej ladje, da je cela. Beltinska fara njüva. Da bi koronali to svojo zmago, so se pripravili, da priredijo velki shod dvej tisti strank, šterivi že več nindri nemata nikšega, poštüvanja. Naznanili so, da pridejo imenitni njüvi govorniki na te shod, šteri nam vso istino povejo i pricamprajo nebesa na zemlo. Prišla sta gg. poslanca Pucelj i Pivko, Prepeluh i ništerni drügi, napovedanoga radičovoga župnika Matico jd pa nindri nej bilo. Mogoče je že naprej znao, da takših dühovnikov naša krajína ne spoštüje ravno preveč. Kak se je začnolo? Že več dnij prvle so meli naši domači demokrati važne sestanke, gde so določili, od koj vse se bo govorilo na tom velkom shodi. Pravili so: da so dače previsike i so tomi krivi klerikalci ar so klerikalci zdaj na vladi, Šinfati moramo Srbe i praviti da je Korošec nas ščista odao Srbom i razlagati, da so tomi tüdi krivi klerikalci, da se je agrarno pitanje ešče nej rešilo. Tak so si lepo vse nabrali, ka bodo gučali, i sa to so čaši lüdje že vse znali. Nego zgodilo se je pa ščista inači. Po prvoj meši se je zbralo na cesti pred Gönterom gotovo više 1500 lüdi, sami naši pristaši. Zgučavali so si, kakšo istino nam Ščé Pucelj povedati? On je ešče nigdar nej istine gučao. Med tem se je pa samo ednok pokazao v dvorišči na deskaj Pucelj, Prepeluh, Šafran iz Sobote i ešče ništerni drügi. Beltinski Neubauer se je postavo tam za predsednika i je lüdem Pucla za Matico predstavo, ka je povzročilo velki smej. Nato je šteo Pucelj nekaj povedati, ali do reči je ne mogao priti, takši krič je bio. Lüdje so kričali; Što si pa ti, da nam Ščeš zdaj bogše čase spraviti, pa si nej bio ti do zdaj na vladi ? Zakaj si nam nej bogši časov spravo? Nevola gračüje či duže vékša. Lüdstva je resan prišlo vnogo nego ne zato, da bi poslüšali naše demokrate i radičevce nego zato, ar je štelo povedati, da s takšimi lüdmi nešče meti posla. Lüdje so njim kričali: „Vi ste nam istine ešče nigdar ne povedali, laži pa neščemo poslüšati. Mi mamo drüge lüdi šteri nam istino povejo i nam preskrbijo bogše čase. Živijo Korošec, Živijo Klekl, Živijo Jerič. Živijo Slovenci, ví bi pa radi Slovence v hrvaško turbo spravili. Gde je pa vaša hrvaška republika, štero ste lüdem obečavali? Mi smo siti vašega obečavala, neščemo vas poslüšati.“ Pucelj je stao kak na trnji, Prepeluh se je škrabao, Pivko žmikao pipo, vsi so pa samo strašno prestrašeno gledali v naše lüdi. Kaj takšega so se nej troštali. Oglasiti se je šteo nikelko Šafran iz Sobote, šteri se je kukao po glavi, mahütao z rokami i kričao »nori, nori«. Lüdjé so en čas nej znali komi ide te »nori, nori« dukeč je nej pokazao lüdem jezika pa zatrobo »bee«, te so razmili, da je g. Šafran od sebe pravo, da je nori. Zato so začnoli vsi s prstom na njega kazati i se na ves glas smejati. Nikši, v Beltinci ne preveč Poštüvani Glavnik je pa skočo med lüdi i je začno biti. Nego lüdje so ga preci trdo prijali i postavili na cesto. Prišli so žandari. V tom se pokažejo samo ednok žandari z golimi bajoneti pred Podom i njegovov kompanijov. Tak so žandarje lüdi nazaj držali, Pucelj je pa z ništerimi lüdmi odbežao za štale i tam šteo meti svoj govor. Nego lüdjé so kričali, da je to javen shod i žandari nemajo pravice lüdem braniti priti na shod či je mér i se níšče ne bije. Čüdno je bilo pri tom shodi, da smo nej vidli niti ednoga zastopnika oblasti, žandarje so pa nastopali tam kak da se ide za kakšo krvavo revolucijo. Čiravno, da se je na tom shodi nikši nered nej zgodo razen da so beltinskoga Glavnika, šteri je začno lüdi kučti, tej lepo na cesto postavili, so vseedno prišli ešče financarje s pükšami i strašno zamázimi bajoneti na shod. Ne vemo, či so tej lüdjé dobili mogoče kakši novi zakon, da se morajo naši lüdjé z bajoneti, ploditi od demokratsko radičovi zborovanj ? Pucelj modrüje. Kak smo že prvle povedali, Pucelj sploj nej mogao priti do góvora. Zakričao je pa večkrát kakše reči med lüdi, da so se lüdjé smejali ž njega. Tak je ednok zakričao: „Jez sam bio vsigdar izvrsten minister, i či bom ešče gda minister, bom vsigdár bogši kak Korošec. Joj, so se njemi zosmejali lüdjé v obraz. Drügoč palig: »Jez sam lepi dečko, jelte, lepši kak Klekl i Jerič.“ Aj, aj so se palig smejali lüdjé ž njega. Názadnje je pá zmajütao z rokami, povedao, da nas je g. Klekl slabo vzgojo da ga nelčemo poslüšati t da to on Ze povej v Belgradi. G. Šafran je pravo Neubaueri, naj zbere tisti petnajst njüvi lüdi i odido vsi v edno sobo, da bodo tam meli zaupni sestanek. Tak so lepo g. Pucelj i ešče petnajst drügi lüdi stopali med žandarskimi i financovskimi bajoneti k Cigüti i tam napraviti zaupniški sestanek. Zkoz nad okno je g. Pucel ešče ednok pokimao lüdem naj ešče šteri pride gori, lüdjé šo pa v najlepšem redi i meri odišli i se na ves glas smejali kak se je imenitno zvršo prvi „ velki“ demokratski-radičovski shod v našoj krajini. Poštenost Vseširom. Ravno v tej časaj, gda si ščéta Radič i Pribičevič med lüdstvom znova pridobiti zavüpanje, nam pride na miseo da mora biti človek tüdi v politiki jako pošteni. Samo tisti, šteri je vsigdar i vsešérom pošteni i pravičen si pridobi med lüdstvom zavüpanje, i lübezen, vsem drügim pa lüdje hrbet pokažejo. Kelkokrat smo čüli od naši demokratov: „ Zakaj se pop meša v politiko? Za popa je cerkev i ne politika. Politika se ne šika za popa!?“ Kelkokrat, smo to čüli iz vüst naši demokratov i tüdi radičovcov i že smo mislili, da je politika zaistino nekaj grdoga, zaistino nekaj takšega, ka Poštenomi človeki nje pristaja. Sebe so pa naši demokratje zagotovo meli za menje poštene či so mislili, da se za njé šika to či se v politiko mešajo, za drüge pa ne Ali je politika nepoštena? Takša politika, kak so jo vodili naši demokratje i radičovci je nepoštena, to lehko z mirnov düšov povemo. Dnesdén, v takzvani demokratom časaj, ma opraviti s politikov vsakši človek, siromak ali bogat, zvučeni, ali nezvučeni. Dnes ma oblást v državi lüdstvo samo v svoji rokaj i to po svoji zastopnikaj, štere si samo zvoli. Tej lüdski zastopniki ali držávni poslanci pa morajo lüdstvi vsešérom pomagati, njemi vse po istini povedati i vsešérom paziti samo na to naj ma lüdstvo od njij kem vekši hasek. Ali so tak delali naši demokratje i radičovci ? Ne j Demokratje so od vsega začetka gledali samo na toj naj oni sami bogati gratajo, naj oni sami majo oblast v rokaj i či se njim to ne zgodi, te so priprávni lüdstvi i državi najvekšo škodo napraviti. Radič je nad siromaškim nezvučenim hrvatskim lüdstvom na té način, da njemi je obečavao vse mogoče i nemogoče reči, čiravno je znao, da se kaj takšega nigdar nemro zgoditi. To svedočijo njüva dela. Po bojni je meo dr. Korošec v Belgradi jako velko čést. Vidli so vsi, da je pošteni i pravičen človek. Kak minister za prehrano i železnice je v najhüj- ši časaj jako dosta napravo. Nego, gda je brano naše lüdstvo pred krivičnov zamenjavov dinara za 4 korone, gde smo mi tri štrtine svojega imanja zgübili, gda je brano naše lüdstvo pred krivičnimi i previsikimi dačami, gda je brano naše lüdstvo pred centralizmom, te so njemi skočili v hrbet demokratje, med njimi tüdi Pucelj i radičovci. Radi bi prišli na njegovo mesto, nego ne zato, naj bi lüdem pomagali, nego zato, da bi si spravili bogastvo na račun siromakov. Te so se začnole sekati naše šume, te so prišli na naša imanja najslabša lüdje, te so dobili zemlo v naši krajinaj prostovolci od šteri ešče dnes ne vemo Odked so prišli i kam so odišli, od te naprej so se j začnole Siromaškomi lüdstvi dače vekšati i to celi sedem let, dokeč je dr. Korošec znova nej prišao na vlado. Radič se je pa iz svojega siromaškoga nezvučenoga lüdstva naravnoč norca delao. Obečavao njemi je republiko brez dače, brez soldačije i žandarov samo da je dosta kruglic dobo. Nato je pa za skledo léče, da je bio en časek minister vse to zatajo. Hrvaško lüdstvo je pa gračüvalo čiduže bole siromaško, dukeč so njemi ne skočili na pomoč drügi lüdje. To je istinsko nepoštena, krivična i siromaškomi lüdstvi škodliva politika. Naša politika je poštena. Čiravno se je ešče daleč ne vse tisto zgodilo ka mi želimo, prosili i zahtevali smo pa vsigdar samo to, ka jé našemi lüdstvi v hasek. Od naši poslancov i ministrov je niti eden ešče né bogataš gratao. Komi se je gda krivica godila, jé vsigdar, šo k nam pomoč iskat. Tüdi zdaj se nede moglo vse tisto zgoditi, ka bi mi šteli ar mamo v celoj vladi samo ednoga ministra. Vidimo pa, da si je ta vlada zmed vsej drügi vüpala znižati dače, sekanje šum se je stavilo, Müra, Ledava i druge vode se začnejo regulerati, podpira se kmetijstvo i živinoreja, država je dala letos za gladujoče 150 miljonov dinarov, glavna pomoč siromaškomi lüdstvi pa pride z velkim milijardnim državnim posojilom. Povemo ešče ednok, da se je ne vse zgodilo, ka bi mi želeli, zgodilo se je pa telko, kak pod niti ednov drügov vladov. Zakaj so drügi toga ne napravi- li? Ar so nej gledali za hasek Siromaškomi lüdstvi, nego za svoj hasek. To je razloček med njimi i nami. 2 NOVINE 20. maja 1928. Tüdi dobro. Pod naslovom „Prekmurci su nezadovoljni“ piše hrv. „Jutarnji list“ od 28. aprila kratko telefonsko novico iz Maribora, v šteroj na kratci — ne pa verno — navaja naše nezadovolstvo z Mariborom popisano v prvejšoj številki naši Novin. Ar poznamo komando pod šterov je Jut. list pa prevejanost, štera jo kiti, zato moramo pravočasno prekrižati njüva mogoče kaona nakanenja. Ci je držao dopisnik Jut. lista v Maribori za vredno naznaniti „veliko senzacijo,“ naš članek te, bi naj to včino tak, kak je on dejansko napisao, ne pa krivo ino obrezanoga, vzemši iz njega samo ona, štera bi znala hasnoti njim v slüčaji, či bi nakanili njegovi pá „štimati“ na našo Slovensko krajino, da je »hrvatska pa ka bi se mi „prekomurci“ radi rešili „Kranjcov“ ino prišli pod mile a gole peroti že dve leti se klüvajoče varaždinsko oblasti. Okoli „Jut. lista“ ešče ne vejo ali pa neščejo znati našega slovenskoga jezika. S toga pride, ka je krivo prestavo ino dao drügi smiseo ništernoj našoj reči. „Čak“ pa „prej,“ „nista“ pa „nezadosta“ je tüdi ne vseedno. O Slovenskoj krajini od štere je guč ne guči, naša Sobota se zna, grata Murska Suhota. Tak pačijo naša iména novine, štere se telko derejo proti Srbom, šteri po svojem pišejo hrvatska iména mest. Istina je, nezadovolni smo v mnogo čem pa či smo to vüpali napisati, si zato naj niti izdaleka nemislijo brátja, ka bi mi Slovenci Slovenske krajino s tem nastregüvali z Zakgrebom ino tak nakanili ali želeli priti v ešče bole centralistično t. j. lačno zagrebečko Radičovo, ali kak smo prle povedali, v Klivajočo se varaždinsko oblast, štera se je pa pod žmečavov Zagreba brž-čas zadüšila. Vse je naime dnesden mogoče, gda se sam »beli Zagreb« brani ino brše z vsemi štirami proti oblasti ino šče vujti iz »zavetja« oblasti Radičove. — Ali so ne preminoče dneve pá začnoli gibati ločitev Medžimurja od mariborske oblasti ? No ? Pa bi bilo kaj čüdnoga, či bi se velikodišen Radič i »Jut. list« ednok samo spomnila tüdi »Prekomurja“ t. j. naše Slovenske krajine našega članka ? Nikák de mogeo plačati ogromne dače navržene Zagrebi či on smükne iz oblasti. Zakaj nebi zateknoli te lüknje Medjimurci, pa prej tüdi mi ne bi bili od več. Lepo, ka se za naše članke tüdi v Zagrebi brigajo, bojimo se pa — kak smo povedali — mogoče namire, za volo štere so ravno to nezadovolstvo naše opisali ino vrgli zmes svoje ocvirke! — Timeo Danaos, et dona ferentes. „Presika“ NEDELA. (Na den vnebozastoplenja.) V tisti časaj, prikazao se je Jezuš edenajstim sedečim, pokarao je njüvo nevervanje i okornost srca ka so onim ne Vervali, ki so videli njega, da je stano od mrtvi. I velo je njim: »Idite po vsem svejti i naznanjajo evangelij vsakoj stvorjenoj stvari. Ki bo vervao i se okrsti, bode zveličani; ki pa nede vervao, bo pogübleni. Tistim pa, šteri bodo Vervali, bodo eta znamenja nasledüvala: V mojem imeni bodo vrage izganjali, v novi jezikaj bodo gučali, kače bodo primali i či bodo kaj čemernoga pili nede njim škodilo; na betežnike bodo roké devali i ozdravijo.« I Gospod Jezuš, gda njim je to pravo, vzeti je bio v nebo i sedi na desnici božoj. Oni so pa šli i včili povsed, i Gospod je delao ž njimi i s čüdami, ki so se godile, potrdjavao reč njüvo. (Po Vüzmi Šesta.) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim: »Gda pride Oveseliteo, šteroga jez Pošlem vam od Očé, Düha resnice, ki shája od Očé, bo on svedočo od mene. Tüdi ví bodete svedočili, ar ste od začetka pri meni. To sam vam povedao, da se ne spačite. Iz shodnic vas bodo metali; pride tüdi vöra, gda bo vsakši, šteri vas vmori, mislo, da Bogi dopadlivo delo včini. I to vam bodo napravili, ar ne poznajo ne Očo, ne mené. To sam vam povedao, da se spomenete, gda pride vöra, da sam vam jaz to pravo. Navuk: Vnogi se zaletavajo v vero zato, ka je ne poznajo. Agrarne zadeve. — Pritožbe agr. interesentov na veleposestvi kneza Eszterhazija. Agrarni interesenti na veleposestvi kneza Eszterhazija majo vnogo pritožb proti reviziji. Agr. zadruga je vse pritožbe, Štere je do rok dobila oddala na merodajne mesto i odtec dobila odgovor, da kak bo mogoče po zakoni, se bo šlo ljüdem na roko. Naj pa Agr. zadruga natenkoma zve za vse pritožbe, pride vö v vsakše mesto g. Bajlec Franc urednik Novin, ki bodo na lastna vüha čüli pritožbe i je zapisali pa izročili zádrugi. — Odposlanci agr. zadruge v Bratonci. Če so poti občinske, je občina ma juš vödavati, čeravno ležijo pri agrarnoj zemlji. Če ne so občinske, nema toga juša. Kataster Vam pokaže čide so poti. Če se pa nemrete vöspoznati, pítajte na okr. agr. uradi, tű je pri parceli štera je dana vö za agr. zemljo, tüdi pot zaznamüvana. Što naj spevle v cerkvi ? Malo je takši krajov, v šteri bi bila ešče ta navada, najmre da bi v cerkvi spevali vsi: stari i mladi, ženske i moški i sploj vsakši, šteri ma količkaj glasa. Naša Slovenska krajina pa je tisti kraj, v šterom je ta lepa i starodavna navada, na štero smo lejko vsi ponosni! Zakoj pa bi naj bili ponosni na njo? Eli je kakši razloček med tem, či spevle vsa cerkev eli pa či spevlejo samo ništerni na koroši? Je razloček ! Či spevlejo samo ništerni (pevski zbor), ne napravijo nikdar tak mogočnoga vtisa na poslüšajoče (ár večkrat tüdi slabo spevlejo) — kak či spevle vsa cerkev. Človek občüti po cejlom životi, da ga mogočnost spevanja spreleti. Eli je ešče kaj lepšega, kak poslüšati spevanje pravmo na Božič, na Vüzen, na Velko mešo, da meseca maja niti ne omenimo? To se ne da primerjati z nikšim drügim spevanjom, kda se jezero grl odpre j hvali svojega Stvarnika. Ali je na svejti kje tak močen pevski zbor, da bi s takšov močjov zapeo, kak da spevle vsa cerkev? Nega ga. Dale, zakoj pa bi naj samo ništerni spevali ? Eli nemajo vsi pravice do spevanja? Lüdstvo dobro zna, ka što lepo spevle, dvakrat moli. Či je pa tomi tak, zakoj te ne bi spevao vsakši, koga veseli ? Da pa bomo ešče bole znali ceniti naše cerkveno petje, Čüjmo ka pravijo drügi o njem. Razni gospodje iz Ljubljane i iz Maribora pravijo, da je to jako lepo, da v naši cerkvaj spevle vse lüdstvo. Pravijo, da to človeka tak nadigne k Bogi, da čüti Njegovo bližino. Vsi so tak navdüšeni za naše spevanje, da bodo tüdi po Kranjskom i Štajerskom začnoli nazaj spelavati lüdsko spevanje v cerkvi. Od začetka bo šlo malo težko, zato ka je lüdstvo že ne več vajeno i se njim bo malo čüdno vidlo. Te pa kak vidimo, je pri njij prle tüdi vsa cerkev spevala. Liki po »modi« so šli i so na koroše spravlali pevske zbore. Mi pa v cerkvi „moderni“ neščemo biti, liki ščemo svoje lepe indašnje šege obdržati — i zato nam nej trbej nikši „cerkveni pevski zborov“, da bi nam krülili na korošaj. Prej, da pa tej spevlejo 4 ali celo 8 glasno. Ka mislite, da lüstvo v cerkvi ne spevle 4 glasno? Samo poslüšajte! Či je pa nazadnje što li preveč navdüšen za „pevski zbor“, pa ga naj ima za drüge namene i nej za cerkev | Dosta prilik je pri razni drüštvaj, da lejko prireja pevske točke i tak pokaže svoje znanje. Zato naj tem bole gojimo i zbolšujemo lüdsko petje. Na tom poli se tüdi lejko dosta dobroga včiini. Gg. plevanoši ne odpüstite stare i častitlive tradicije ! K. Prekusnice. Točnost. Negda, gda so ešče z peskom posipavali pisma, se je dogodilo v Zagorji : Napisao je slüžbeno pismo Žandarmerijski stražamešter svojemi komandanti ino posipao z peskom, dao na pošto olejšan, ka je pa eden poseo srečao opravo. Za nekelko dni dobi poziv od svoje komande naj kem prle pride pred komandanta. Nikak njemi nej šlo v glavo, zakaj more iti v tak slabom vremeni pred predpostavlene. Drügo jütro se že pred shajajočim sunci napoti v dalanje mesto ino se postavi ves blaten i utrüjen pred komandanta, čakajoč naj ga nagovori ino povej zrok pozavanja. Naednok ga pozove pred sebe komandant ino njemi da v roke njegovo lastno pismo rekoč naj zbriše pesek z pisma. Stražamešter včasi zbriše z pisma pesek pa je dao nazaj ino čaka duže. Za kratek čas se obrne komandant proti stražameštri rekoč: »Idi domo, drügoč opravi te poseo doma!« Zginjeni vrag. Farari je ednok med predgov nedovedoč vujšlo, da je prej vrag zgino. Dobro, zadeva bi bila vredi, či nebi verniki toga hitro na svoj hasek obrnoli. Fararova gospa so zvedeli i so gospoda na red pobrali: »Ka si pa to povedao v nedelo, vsi farniki pravijo, ka či je vrag zgino, te nam farara ne trbe več, vej nede koga, što bi moto i v grej zapelavao düše. To moraš na vsaki način popraviti prišestno nedelo« Zapovedano včinjeno. Prišestno nedelo so verniki čüli: »Stari vrag je toti zgino, samo to je smola, ka je stara ostala, štera je bila breja pa je te dneve skotile jezero mladi.« Zato ešče ma vsaki pošteni Človik opraviti s hüdim, dühom. Küpüjte srečke za tombolo „Martinišča“ Murska Sobota. — Novi Sodnik namesto g. sodnika Senice je prišao k nam g. Franc Verlič, dozdáj Sodnik v Brežicaj. — Novi poštni auto je začno voziti med Sobotov Rogaševci i Sobotov D. Lendavov zdaj v tork s petnajstim majom. Prva vožnja iz Sobo- te v Rogašavce se je na najbole slovesen način zvršila. Novi auto ma prostora za 10 oseb. Slovenska Krajina. — Odbor za zidanje sirotišnice V Črenšovcih se vsem darovnikom toplo zahvali na vsakom najmenšem dari. Imena darovnikov so v M. Listi objavljena, deloma pa tüdi v Népujsági za tiste, šterim te list do rok pride, M. Lista pa nemajo. Odbor Zednim izjavlja da nema nikše veze z poslopjom, šteroga si šče Posojilnica postaviti. Sirotišnica je popolnoma ločeno delo od hiše Posojilnice i si bo iz milodarov zidala „Dom sv. Frančiška.“ Posojilnica si pa zida iz svojih prišparanih krajcarov. Vsa hvala pa ide Posojilnici v Črensovcih, ka je dala dozdáj najvekši dar za sirotišnico, najmre 10.000 Din. Zakaj to naznanjamo? Najšo se je bogat človek, ki je zato odklono dar na sirotišnico, ka do prej tej dari šli na hišo Posojilnice. To je grdo, nesramno ogrizavanje, štero bomo naznanili sodniji, če se ponovi. — To naznanja i prosi milodare za sirotišnice — Odbor. — Beltinci. Cerkevni pevski zbor je priredo preminočo nedele lepo majniško igro »Pri Kapelici.« Igralci so svoje vloge jako dobro rešili i občinstvo, šteroga je prišlo telko, da so komaj dobili vsi prostor, je bilo z igrov nad vse zadovolno. Tüdi oder sem je bio jako skrbno pripravleni, Med posameznimi dejanji je igrala domáča godba. — Nemremo plačati dače. Zdaj so prišli znova čeki da morajo lüdje v osmi dnevaj plačati visiko dačo, či nej pride eksekuclja. Vnogo, vnogo naši lüdi je, šteri nemajo zdaj niti pare penez pri hiži i hodijo spitavat, ka naj včinijo. Plačati nemrejo naši davčni uradi so pa jako priprávni priti z eksekucijov nad siromaške lüdi. Prav posebno se pa čüdimo mi našoj davčnoj oblasti. Vsi vidimo, kakše siromaštvo je nastanolo po tej nesrčni slabi istina v našoj krajini i ravno letos je nastopo v našoj krajini glad, kak že duga leta do zdaj ne. Pa davčna ne samo, da ne jemle v račun tej naši nevol, nego v veči prilikaj morajo naši siromacje ešče vekšo dačo plačati kak v preminočem leti. Tüdi mi želimo v našoj krajini ednok spremembe i to temelite spremembe na bogše. Radi bi bili, da se zdaj že ednok tüdi v našoj krajini čüti nova vláda. 20. maja 1928. NOVINE 3. — Risalsko romanje na Trsat Vozila bota dva posebniva vlaka. Iz Ljubljane ide eden na risalsko soboto zajtra ob 8. vöri i 20 minut; te pobere vse romare iz Kranjskoga i tisti pokrajin, iz Maribora pa ide tüdi na risalsko soboto zajtra ob 6 vöri, te pa pobere vse romare iz Štajerskoga i naše krajine. Vsi šteri mislijo romati na Trsat naj bi šli s temi posebnimi vlaki ar bo na tej vnogo več prostora i nede trbelo nikomi nindri presedati ar tej posebni vlaki vozijo direktno v ▼ Trsat. Vagoni tej posebni vlakov bodo nosili napise „Romarski vlak Trsat,“ tak da bo lehko vsakši že odzvüna vido šteri je posebni romarski vlak. Vsi romarji napravijo s Trsta brezplačen izlet po morji na otok Krk. Što se je ešče nej prijavo, pa bi rad romao, naj jo kem prvle včini. Prijaviti se mora na naslov „Sveta vojska Ljubljana, Poganski nasip 10.“ — Pisma iz Nemčije. Naši delavci so nam že več pisem poslali iz Nemčije, gde pravijo, da se njim ne godi božno i dobro zaslüžijo. Ništerni moški zaslüžijo na den 8—4 marke ženske pa 2—3 marke, ka pride na naše peneze za moške 35—50 dinarov, za Ženske pa 25—40 dinarov. V ednom mesti so se ženske zavolo toga nikaj poreberite, da tak malo slüžijo, pa bi storo nevola bila. Gospod je telefonèrao v Maribor i je malo falilo, da je tisti žensek nej domo püsto. Škodi pa lehko takša norija našim delavcom preci. Ženske nej bi bile tüdi s tem zadovolno domá malo štera zaslüži gde 25—40 dinarov na den. Ovači so pa naši delavci zadovolni i si radi naračajo Novine. — G. Erjavec iz Beltinec začne prek demokratske Domovine kričati na tiste klerikalec, šteri so nej zadovolni z rori, štere on žmeče. Nas to ne boli, samo vidimo, da se je že lepo navčo pisati na pravi demokratski način. — Odlikovani živinorejci. V našoj krajini se živinoreja čiduže lepše razvija, čitüdi ne ešče ▼ tistoj meri kak bi bilo za nas potrebno i hasno. Živinoreja je najvekši dohodek naše krajine, lehko pa te dohodek ešče jako povekšamo, či se bomo ▼ zadostnoj meri brigali za povzdigo živinorejo. Zdaj se poleg države posebno oblast trüdi, da. se živinoreja kem bo" le povzdigne i se razdelijo vsakše leto oč penezne i drüge premije za tiste, šteri ▼vzgojijo najlepšo živino. Razveselijo je, da naša krajína v tom pogledi ▼sigdar lepe premije odnese. — Zdaj so dobili iz naše krajine Velko mjnistrsko diplomo: Štefan Benko M. Sobota, Štefan Kühar Püconci, Stefan Bakan Nedelica, Peter Solar Nedelica, Uprava Veleposestva Beltinci. Pohvalna velkoga župana šo pa dobili: Štefan Ejenko M. Sobota, Štefan Vezér Martjanci, Štefan Püvar Veščica, (Jožef Düh Vuča gomlla, Jožef Kovač Prosenjakovci, Jožef Német Čikečka ▼és, jJanez Hari Križevci, Mikloš Legen Noršinci, Franc Soós Dobrovnik Matija Čeh Nedelica, Pavel Sonn Kap! ca, Vida Vendi Čentiba, Veleposestvo D. Lendava, Peter Ferčak Lipa, Janez Petek Gomilice, Franc Škaberne Čerensovci. Vnogi so dobili tüdi nagrade za bike ▼ višini 600 i 400 Din, iména tisti pa priobčimo ▼ prišestno! Številki naši novin. — Iz Canade nam piše Leopold Récek: Novine redno dobivam i čtem i me zanima vsaka reč, ešče oglasi. V tej čtem, kak se prosijo dobri delavci za 15 Din. na den. Mi eti sto dinarov slüžimo na den. (Samo v zimi pa Vnogi moro z toga slüža živeti. Vr.) Smejao sam se tüdi, kak so pri Jürji bor vlačili pojbje i dekle. Ednolse mi samo ne vidi pri našem domačem ljüdstvi: dekle preveč na gizdo ido v obleki, celo z golimi prsami hodijo v ništernih krajaj že. (Sveta istina. Pa pristavimo.: i v kratkih jankaj ka zamazane noge bole pokažejo. Vr.) — Dijaški izleti naši gimnazlj-cov so se do zdaj zavolo slaboga vremena ne! mogli vršiti, tak se pa kaže da se njim končno ednok spuni to veselje to soboto i nedelo to je 19. i 20. maja. Vrši se v ravno tiste kraje, kak smo to pisali v predzadnjoj številki našega lista. — Priporočamo, da se pri popravila) vör vsakši obrne na VACLAV PLAČEK urarja ▼ M. Soboti (gostilna Bac). Popraviš dobro z garancijo^ i fal. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele 1 črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparala vnogo. Pakeci koštajo ▼ vsej trgovina! 3 16 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobol, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, Vzemite INKA. Glážek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se ▼ Lekarni pri sv. Trojici ▼ Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarna} ▼ bogši trgovina) ▼ Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdravje. Mlnéjo pege, piščajci, »spokana, i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJA-LA-žajfa za obraz Din 8- Dobi se ▼ lekarni pri Sv. Trojici ▼ Dolnjoj Lendavi! vsej lekarna) i bogši trgovina) v* Slov. Krajini. Trgovci popust. Tjedenska novina. — Letalci prek morja i na severni tečaj. Pisali smo že, kak so leteli z malim aeroplanom dva Nemca 1 eden Irec iz Berlina ▼ Nevjork. Na ledeni otokaj pred Amerikov so morali sesti ar so ▼ megli ne mogli naprej, pa tüdi mašiq se njim je nikelko pokvaro. Zdaj po prišli že ▼ Nevjork, gde so vse tri z najvekšimi slovesnost-mi sprijali. To so prvi trije, šteri so prečteli morje Iz Europe ▼ Ameriko. Iz Amerike ▼ Europo je prvi preleto ▼so pot Amerikanec Lindberg. — Tüdi taljanski general Nobile, šteri je s svojim velkim zrakoplovom leto tüdi prek naše krajine i je zavolo vihérov morao počivat! ▼ severnoj Nemčiji, je odleto že naprej proti severnom! tečaji naše zemle. Do zdaj je vso pot srečno preleto. Domača politika. Parlament dela. Opozicija šče mešati delo parlamenta stem, da vsigdar Stavla pred dnevnim redom kakše nujne predloge. Zdaj se dela novi poslovnik to so posebna pravila po šteri se morajo Zborovanja v parlamenti voditi i po tej praviláj bo nemogoče mešati redno delo v parlamenti. Socijalni minister je podpisao uredbo o delavnom časi v trgovina]. Osem vör dela je vpelano po bankaj, zavarovalni zavodaj, pri železnicaj, pristanišča), v kovaški, kamnoseški, Pekovski, natakarski obrti i tak naprej. Desetvörni delavnik v trgovina} z živežom nedelski počitek po načeloma za vse. Podrobna pravila so obširna. Nočno delo je prepovedano za ženske i dečke pod 18 leti i to od 10 zvečer i do 5 vöre zajtra. Radič Je izklüčeni od 10 sej v parlamenti zavolo nedostojnoga obnašanja. Zdaj je te gospod v kratkom Sasi že ob tretjim izklüčeni od sej dvakrat je bio vsigdar od treh sej, zdaj na zadnje pa od 10 sej pa vse to zavolo svojega jezika ar ministrom i drügim poslancom takše reči guči ka se niti za kanase ne šika. No zdaj bo meo čas nikelko premišlavati da mora človek včasi tüdi svoj jezik na vajati držati. — Finančni minister Markovič je odpotüvao v London, da podpiše velko državno posojilo. Svetovna politika. Bojna med Kitajci i Japonci. Na kitajskom že jako dugo traja domáča državlanska bojna. Severni i južni del države se bijeta med seov, štera naj ma oblast ▼ državi. Severne dele države podpirajo rusoski bolševiki, kre jüžne pa stojijo Angleži i Amerikanci. Japonska pa nikaj rada ne gleda, da se domáča bojna na Kitajskom tak dugo nemro skončati i \ tej nemire) bi jako rada konči en del Kitajske zemle pod sebe spravila. Zato je poslala na Kitajsko svojo soldačijo i svoje štüke z zgoTorom da mora braniti tiste Japonce, šteri stanüjejo na Kitajskom. Prišlo je že do mali bitk, nego brez vsakšega vzroka Japonska ▼seedno ne ▼üpa iti pregloboko na Kitajsko ar toga drüge države tüdi ne bi dovolile. Grožanje v Romuniji. V Romuni se ▼ zadnjem časi močno začne gibatl domáča kmečke stranka, i to proti zdajšnjoj samoralnoj vladi. Dosta brige dela romunskoj državi tüdi princ Karol, sin pokojnoga romanskoga krala Ferdinanda, šteri bi morao biti zdaj romunski krao, ali zavolo raz-ličnl vzrokov se je morao odpovedati toj pravici. Pozabiti pa nemre toga či tüdi na ne prebije na romunskom nego ▼ drügi državaj. Pred kratkim je šteo Iz Anglije z aeroplanom prepelali v Romunijo posebne rasglase na romunski narod, da prevzeme kralestvo ▼ svoje roke, ali Angleži so njemi to preprečili i ga Stirali iz svoje države. Politične betežne. Velka nevola. Zmislimo si samo, kakša nevola je za demokrate i radičovce to, da bodo morali gledati vlado, štera dobi miljarde, skoz njüve roke pa od tej penez niti dinar nede šo. To je strašna nevola. Pri tak velkoj šumi bi se nikelko H zgübilo v njüvi žepaj, zdaj pa niti blüzi nemrejo. Joj, da je nevola I Vse je mogoče. Leta gospodovoga 1928.10. dneva, risalšeka meseca — za časa velki poplav v Slovenskoj krajini — se je najšeo ,inteligenten* človek, šteri je blodeč po sveti toro svojo modrost ino Pripovedavao, kak ja naša Ledave nindri okoli Fokovov razdrlo büre. K tomi se je tüdi malo potožo nad SLS, kak je svoj čas zapostavlala .njega,* ki je za svoja mlada leta mnogo trpo za mlado Jugoslavijo ino je izjavo, kak ga zdaj poštüjejo, čislajo tam gde je — v drügoj stranki. Človek je male postave .visiko* naobražen, zato tüdi rad stople po prsta], naj se ga opazi. Zlegeo se vsem nam na čast v .Prekmurju,* zdaj se bavi z širenjem »kulture« med narodom, z ednim pa poštimavle politične prilike v »Prekmurju« i düševno stanje naroda. Njegovo proroküvanje kaže na lepšo bodočnost našo edino pod zvez-dov repeticov S. D. Koalacije v zavit]! naročja štipice in Svetozara. Slabo slüžbo je včino našemi g. uredniki samo s tem, da ga je Pohvalo. »Tužna mu majkai« .Presika.* Pošta upravništva. R. Škraban, Sv. Jürij. Gda na prošnjo dobimo odgovor, ti naznanjalo. — J. Košic, Pertoča. V Belgradi. — Martin Kotera, Montevt-deo — domači Odranci. Vaš žele nekše knige ▼ te tihlnskl orság pa Novine. Priglasite se na našem Opravništvi ▼ Črensovcih. — Gustl Mlina, rlč, Oshava. Naročnino dobili, Bog plačaj I — Mary Horvat, Cleveland. Na dom sv. Frančiška sprejeli 550 [Din. Z prvejšim darom ste tak zdaj Vl tüdi küpili en močen kamen za hišo sirot. Bog povrni i — Štefan Zelko, Brestovec. Naslov popravili. Popravek naslove ne Javite na ured-, ništro, nego vsigdar na upravništvo Novin. Vsaki deo lista ma svoj ^poseben i določen delokrogi uredništvo ga vrejüje, upravništvo ga razpošllja. — Bokan Franc, Sv. Jürij, če što svojega duga ne plača redno, je slaba, navada, zato jo pa Odpravite pri vaših naročnika], če bi nas Štamparija čakala do konca leta, bi tűdi mi lehko čakali; a ar ona vsaki tjeden zahtevle svojo plačo, papir pa naprej moramo plačati, zato morate tüdi vl svoje naročnike sterjati. Na sirote pa počakamo, te.majo izjemo, drügi níšče. D. O. Cankova. 25 kalendarov razdelite brezplačno med sirote. — L. Recek, Alta, Canada. Naročnino s zahvalnostjov sprejeli. Mali oglasi. Posestvo k odaji. 12 plügov zemle ▼ Bablncfh pri Ljutomeri cena 60.000 Din. Zglasiti i opitati je pri TEREZIJI GREOORIN-ČIČ, Stara Cesta pri Ljutomeru. Posestvo k odaji pri Sv. Križi blüzi cerkve, hiža zidana s črepom pokrita, štale zidane s slamov pokrite, sadonosnik, 3 plüge njiv pa travnikov, dva plüga pri domi, ostalo Odzvüna. Cena se Zvedi pri MARINIC MIHAELI na Grlavi št 6. p. Križevci pri Ljutomeru. Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmanec, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po idašnjem Pozvekov Nači) M. Sobota. K odaji verstvo v Moščanci 8 plügov s toga poldrügi plüg gošče, sadovnjak, dve hiži, vse poleg vélke ceste i od železnice 10 minut. Zidine so prilične za trgovino. Pokaže Oček Ferenc. Küpci naj se zglasijo pri ŠTEFAN KÜRONJA, Banfi, p. Štrigova. 4. NOVINE 20. maja 1928. VOZNI RED: Odhod 7.30 10.30 18 30 Ormož 7.2 16.00 19.20 Prihod 7.6 10.37 18-37 Pušenci 6-56 15.4 19+410 7.43 10,44 18-44 Pavlovci 6.50 15.48 19 08 7.53 10.54 1859 Ivanjkovci 6.40 15 38 18 58 805 11.06 19.11 Žerovinci 6.28 15.26 18.46 8.20 11.21 1926 Ljutomer trg. 6 10 15.08 18.28 Prihod 8.23 11.24 19 29 Ljutomer '606 15.04 18.24 Odhod Odhod 8.26 11.34 10.31 602 14.59 18.20 Prihod 8.41 11.49 19.46 Veržej 14.45 18.06 8.49 11.57 19.54 Dokležovje 5.40 14.37 17.58 8.58 12.06 20 03 Beltinci 5.31 14.28 17.50 Prihod 9.10 12.18 2015 Murska Sobota 5*18 14.15 17.37 Odhod Odhod 5.20 13.30 Murska Sobota 8.56 1708 Prihod 5.36 13.46 Pucinci 8.42 16.54 5.51 1402 Moštjanci 8.27 16.39 6.13 14.24 Mačkovci 815 16.27 6.26 14.38 Stanjovci 7.55 16.05 636 14.48 Petrovci 7.45 15.55 6.52 1504 Šalovci 7.30 15‘40 Prihod 7.02 15.14 Hodoš 7.20 15.30 Odhod Odhod 5.35 8 24 16.18 Maribor gl. kol. 9.10 18.21 21.47 Prihod 2308 5.17 12.15 Ljubljana gl. kol. 13.53 21.45 3.50 Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Pri penezaj že duže časa nega nikši posebni sprememb. Naš dinar, kak tüdi penezi drügi držav so skoro stálno na istoj višini. Za razne špekulante s penezi je to nej najbogše, za Splošno gospodárstvo je pa to velka dobrota. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanja kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci 5 do 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Za prasce je izdak velko spitavanje, zato, ka je zdaj najbole pripraven čas za küpüvanje prascov za krmlenje. Cena prascov se drži na močnoj višini. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. HALLO 1 GVÜŠNO ! Kmečka posojilnica v Murski Soboti r. z. z o. z. (poleg špitala). Hranilne vloge ima nad 1,500.000 Dinarov, štere obrestüje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. — Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Mali oglasi. Vino Vsakovrstno se dobi po ugodnoj ceni. Priporoča se najbole, čl si vsakši osebno pogledne i obišče. FRANC SENČAR, Ljutomer — Mala Nedelja. Vapno, cement, deske, late, tesani les, drva, premog, cementne cevi za kanale i stüdence i. t. d. se dobi vsigdar najfalej pri V. BRATINA, trg. v Križevci pri Ljutomeru. Pintarske pomočnike (sodarske) sprime s prostov hranov, stanovanjom i perilom FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana, Trnovo. Ženski bicikl skoro popunoma novi se fal oda. Zvedi se v trgovini Osterc, Beltinci ■ K odaji že rableni Singer šivalni mašin, pripraven za čevlare i krojače. Več se poizvedi pri KAVAŠ VINCE krojač, Odranci, p. Beltinci. Ka je „Mastelin“? »Mastelin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelinc Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Podperajte i čtite »NOVINE!« Kajšteč rabite za sebe za svojo rodbino, za svoj dom, za poklon, naidete v najbogšoj vrsti i za najfalejše ceniki s slikami, šteroga lehko dobite ščista brezplačno. V tom ceniki najdete vöre, zlatnino i srebrnino, jedilno orodje, Žepne nože, škarje, šker, ' potrebščine za briti, glavnike, kefe, kühinjske predmete, posode, itd. — Posebni oddelek je za odevko perilo, nogavice, rokavice, obüteo za moške, ženske, deco. — — Nadale štopi tkanine i oddeljenje za toaletne predmete. — Posebno oddeljenje za glasbene instrumente. — Zahtevajte te cenik brezplačno od svetovne izvozne hiše. H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Svinski hrastovi hlevi 6 dobro ohranjeni zdaj ešče stoječi so k odaji. Opita i ogleda se lehko v trej tjednaj pri FRANC DUNAJ, Cezanjevci pri Ljutomeru. cigeo (OPEKA). Naznanjamo cenj. občinstvu, da se dobi vsakovrstna opeka Križevske opekarne i Pucinske opekarne za letošnje Ieto po zelo znižani ceni in na ratno odplačiló. Naročila sprejmejo obe opekarni in tvrdka HARTNER v MURSKI SOBOTI. VINO K ODAJI belo i rdeče, cena 6 do 10 Din. Dobi se tüdi jabočnica i dobra Zabela pri ALOJZ ZAVRATNIK v Ljutomeru. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Kmečko posestvo obstoječe iz 28 plügov i to njiv, travnikov, sadonosnika, goric i gošče, stanovanjska i gospodarska poslopja novo zidana i s ciglom pokrita, vse fal k odaji zavolo drüžinski razmer. Poizvedi se pri ANTON Š U T J A, KAPELA, p. RADENCI. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A C L A V PL AČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. So li to členki?... roke ? noge? oči? vüha? nos? zobje ? glava ? šteri Vam pozročajo bolečine, ali Vas pa mantra celo telo? Či Vas draži v grli, či čütite mrzloto y nogah, te je tüdi Vam dana prilika, da se prepričate. kak hitro Vam to nevoló odpravi staro, prilübleno narodno sredstvo i kozmetikum, šteroga so že naši predniki rabili to je pravi, lepo dišeči „Elsafluid“ Či ste večkrat dühovno ali telovno trüdni, prehlajeni, zamuknjeni če mate nášast, i Vas večkrat obiščejo reumatične bolezni i občütke pogosto slabost, se ognete tem nevolam s pomočjov ribanja, mazanja i pranja z Elzafluidom. N kelko kaplic pa moramo tüdi povžiti ! To hasni prebavljanji i odstrani želodčne tegobe. V apotekah i drügih trgovinah prosite Fellerov pravi Elsafluid v mali poskusni glažkecih po 6 din., v dvojni glaškecih po 9 din. ali pa v špecijalni kanticaj po 26 din. Či naročite naravnost po pošti, te stane z zavija-njom i s poštov 9 mali (pokusni) ali 6 dvojni ali 2 špecijalni 62 din. Nasprotno pa 27 poküsni ali 18 dvojni 6 špecialni kantic samo 139 din. Naslov napišite; Lekarnar EUGEN V. FELLER v Stubici Donjoj Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC. Posestvo k odaji 4 plüge v ednom falati poleg nikelko goric i gošče edno vöro daleč od Gornje Radgone, po nisikoj ceni. Opita se pri Dr. HÖDL, APAČE ob MURI 5.48