Celjski tednik
1957, št. 9
GLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNBOALJOPSTVA  CELJSKEGA  OKRAJA
Tariini pravilnik - ogledalo podjetja
jiOBENE PRETIRANE NAGLICE NA RACUN KVALITETE. — STRAH PRED
jHOREBITNIMI NEVŠEČNOSTMI ZAVAJA K NEDEMOKRATIČNIM PO-
STOPKOM. — DOSLEJ JE 2E nad 60 TARIFNIH PRAVILNIKOV POTR-
jgj^H. — PLACE PO NOVIH TARIFNIH   PRAVILNIKIH   bodo   IZPLA-
   .CANE od JANVABJA 
Sklep, da se plače povišajo od 5 do
10%, je terjal spremembo tarifnih pra-
vilniikov v gosix)darskih organizcijah iz
razloga, ker ne gre za linearno poviša-
nje, temveč za izpopolnitev tarifnih
pravilnikov, to se pravi, da imajo pod-
jetja wdaj možnost izboljšati slabe stra-
ni dosedanjih pravilnikov in nuditi
večjo stimulacijo za posamezna delov-
na mesta, od katerih zavisi večja pro-
duktivnost dela.
Dasiravno je sklep Zveznega izvrš-
nega sveta znan javnos>ti že dlje časa,
so podrobnejša navodila izšla šele proti
koncu januarja. Zato so podjetja z za-
mudo začela sestavljati nove tarifne
pravilnike, hkrati pa so razni članki
mnoge ljudi tudi zbegali in jih pognali
v površno obravnavanje tega vpraša-
nja. Tako so ponekod, v bojazni, da ne
zamudijo roka, ki je bil izmišljen, z
naglico sestavila nove pravilnike, po-
nekod pa so kolektivi v celoti pritiskali
na komisije, da so delale hitreje, da bi
bile povišice čim prej izplačane.
Vsaka pretirana naglica je odveč,
kajti podjetja bodo izplačala povišice
za vse mesece po novem letu, ne glede
na to, če je pravilnik bil potrjen prej
ali nekoliko kasneje. Ker pa je v isti
čas sovpadel tudi letni obračun in se-
stavljanje bilance, se je prerado zgo-
dilo, da so ipodjetja pravñnike izdelala
površno. Posledica tega je, da so bili
predlogi zavrnjeni, to pa terja novo
delo od začetka in veliko daljši čas gre
v izgubo.
So pa še nekatere nepravilnosti, ki
sicer niso tako ix>goste:
V nekaterih podjetjih so obšli demo-
kratičen potek, ki je potreben pri tem
delu. Ponekod so komisije na hitro se-
stavile pravilnike. Niso jih dale niti
kolektivom v pogled in razpravo, potem
so pravilniki prišli v obravnavo komi-
siji za plače na okraju, toda občine jih
niso potrdile, ker je bil kršen demo-
kratični princip. Tega sestavlj alci pra-
▼ünikov niso storili morda zaradi tega,
bi imeli pri tem kakšne posebne,
morda celo egoistične interese, temveč,
da bi se Izognili »živahnosti«, ki v ko-
lektivih nujno nastane, ko pride tarifni
pravünik v razpravo. To je seveda ob-
sojanja vredno. Naš demokratični si-
stem samoupravljanja je toliko zako-
reninjen, da ga ni mogoče več zaobiti,
slasti še, ker tarifni pravilnik obravna-
va zaslužek vsakega posameznika in je
za^ interes vseh toliko bolj živ.
*
Spričo razvoja, ki ga je delavsko sa-
"fwupravljanje pri nas doseglo, ni nič
čudnega, da ljudje pri nas ne prene-
sejo več samovoljnega ukrepanja in da
vzvalove, če gre za kršitev demokra-
tičnih principwv.
Okrajna komisija za plače je mnenja,
da ni vzroka za pretirano naglico. Od
sredine februarja do sedaj je bilo po-
trjenih nad 60 tarifnih pravilnikov.
Zadnje dni število prinesenih pravilni-
kov naglo narašča in bo v prihodnjih
dneh že tolikšno, da jih komisija ne bo
mogla več sproti obravnavati. Zato je.
vsek8Lkor bolje, da podjetja temu vpra-
šanju posvetijo več pozornosti, da bodo
pravilniki zares temeljito izdelani in
dokumentirani. Na tak način bo izguba
časa mnogo manjša v korist kolektivov
in komisije same.
Tarifni pravilniki so pravzaprav ogle-
dalo podjetja. Kakršen je pravilnik,
tako je poslovanje v podjetju, takšen
je red in organizacija v njem. Tarifni
pravilnik je javen dokument in mora
biti na raziKDlago vsakemu, ki ga želi
videti. Ker predstavlja enega najvaž-
nejših dokumentov v podjetju in ker
ureja eno najbistvenejših vprašanj —
materialnih odnosov v podjetju, gџ je
treba temeljito izdelati. Vsaka storjena
napaka se lahko maščuje ves čas, do-
kler je pravilnik v veljavi.
VOLIVCI PRVE VOLILNE ENOTE V CELJU
predlagali Mitjo Ribičiča za poslanskega
kandidata v skupščino LRS
na nadomestnih volitvah, ki bodo 31. mana
Ker je na zadnjem 2:asedanju ljud-
ska skup>ščina LR Slovenije razrešila
Albina Medveda dolžnosti ljudskega
poslanca, je Občinski ljudski odbor v
Celju razpisal nadomestne volitve za
republiškega ljudskega poslanca v prvi
volUni enoti v Celju. Na zborih voliv-
cev, ki so bili te dni v prvi in drugi
četrti, Zagradu-Pečovniku, Sp. Tmov-
Ijah, Sp. in Zg. Hudinji, Zavodni, Cre-
tu, Aljaževem hribu in v Gäber ju, so
povsod enoglasno izvolili za poslanske-
ga kandidata v skupščino LRS na na-
Predla^ani kandidM Mitja Ribičič
domeslnih volitvah v prvi volilni enoti
tov. Mitja Ribičiča.
Tov. Mitja Ribičič, partizansko ime
Ciril, je bil rojen 1919 leta v Trstu,
vendar je živel od šolskih let naprej
v Jugoslaviji. Njegov oče je učitelj in
mladinski pisatelj. Od desetega leta sta-
rosti je živel v Ljubljani. Do 1939 leta
je bil politično neopredeljen, pečal se
je le s športom. Kot študent univerze
je vstopil v levičarsko akademsko dru-
štvo »Slovenski klub«, kjer je pričel
študirati marksistično literaturo, obi-
skovati predavanja Ziherla in drugih.
Kot študent je razmnoževal marksistič-
no literaturo. Bil je tudi član primor-
skega akademskega društva »Dober-
dob«, v katerem so pod vplivom KPS
vodili 'borbo proti izdajstvu in korup-
cijam vodstva Zveze primorskih emi-
grantov.
Ob napadu na Jugoslavijo je vstopil
med prostovoljce — komuniste. Po raz-
padu stare Jugoslavije se je vrnil v
Ljubljano. Takoj se je vključil v delo
v partijski tehniki CK KPS, kjer so ti-
skali Slovenskega poročevalca in dru-
go partijsko literaturo. Do vstopa v
partizane je bil odgovoren za parti-
zanski ilegalni tisk v Ljubljani in je bU
1941 leta sprejet v KPJ.
Po nalogu Partije je odšel mai a 1942
leta v partizane na Štajersko. Najprej
je delal v štabu II. grupe odredov NOV
in POS kot tehnik, konec 1942 leta je
postal polit-komisar Kamniško-zasav-
skega odreda, po ustanovitvi Šlandrove
brigade pa namestnik polit-komesarja
IV. operativne zone. Maja 1944 leta je
odšel na Koroško, kjer je postal polit-
komisar Koroške grupe odredov. So-
deloval je v akcijah teh edinic na Šta-
jerskem in Koroškem.
Od osvoboditve naprej je delal v Mi-
nistrstvu za notranje zadeve LRS. Tov.
Ribičič ima čin rez. polkovnika JLA,
je nosilec odl'kovanja Bratstva in edin-
stva I. stopnje, Partizanske zvezde II.
stopnje in Ordena za hrabrost. Kot šta-
jerski partizan je delal največ v Sa-
vinjski dolini in na Kozjanskem. Je
član sekretariata Glavnega odbora ZB
NOV Slovenije, član CKZKS ter pred-
sednik telesno vzgojnega društva Par-
tizan.
Ta mesec bodo še dva predvolilna
zborovanja, in sicer eno v Gaberju,
drugo pa v unionski dvorani v Celju,
na katerih bo govoril tudi sam kandi-
dst tov. Mitja Ribičič. Volitve bodo
31. marca.
Kaj je ugotovila okrajna
pionirska komisija
Okrajna pionirska komisija v Celju
je sklicala posvetovanje z voditelji ob-
eskih pionirskih komisij v celjskem
*raju. Na njem so ugotovili stanje,
^elo in potrebe pionirskih organizacij.
Naj na kratko omenimo samo nekaj
značilnih ugotovitev. Namen pionirske
'organizacije je predvsem vzgojna za-
poslitev otroka v njegovem prostem ča-
^ч, podpirati in vzbujati njegovo aktiv-
•^ost, zmanjševati neugoden vpliv fil-
'^a in neprimerne literature, uvajati
'otroka v družbene organizacije (šport,
ljudska tehnika, telovadba i. dr.) in
skrbeti, da otrok najde najprimernej-
^> zaposlitev. Za dosego tega namena
^^]o pionirji in pionirke zelo različne
oblike dela.
Voditelji občinskih komisij so ugo-
^^ili, da nekatere nuiožične organi-
^<^ije nimajo pravega odnosa do pio-
'^rske organizacije in jo prepuščajo
^olj učiteljstvu, povabljeni zastopniki
ne pridejo k sejam in sestankom, da se
posamezniki ogibajo članstva v stare-
šinskih svetih. Največja težava je z
inštruktorji za posamezne krožke.
Predlagali so posebne tečaje zanje. Po-
nekod so velike težave s prostori, ker
so celo šole po ves dan zasedene.
Kljub zaprekam so občinske komi-
sije odločene, da s pomočjo uvidevnih
mož in žena privedejo vse pionirske
organizacije k živahnemu delovanju in
medsebojnemu tekmovanju. Svojo de-
javnost hočejo pokazati na letošnjem
šahovskem tekmovanju in glasbenih
festivalih pionirske mladine.
EETOŠIVTI PROGRAM
KOMUNALNE DEJAVJV OSTI
Svet za komunalo pri celjski občini
si je za letošnjo leto kljub predvide-
nim skromnim proračunskim sredstvom
zadal obširen delovni program. Tako
za tekoče leto resno predvidevajo na-
slednja dela:
Gradnjo II. etape ceste Štore—Sve-
tina, dokončanje Leskoškove ulice,
protiprašno preobleko v Ulici 29. no-
vembra, cestno povezavo pri Ključav-
ničarskem bloku in ureditev tega pro-
stora, ureditev prostora pri bloku Tr-
govskega konzorcija, pričetek ureje-
vanja kolesarske steze na Mariborski
cesti, kanalizacijo Polul, Selc, Skalne
kleti. Ljubljanske ceste in Otoka, ure-
ditev asfaltnega cestišča skozi Štore
ter ureditev kanalizacje, asfaltiranje
in ureditev Ulice XIV. divizije, ure-
ditev vodovoda na Svetini, dograditev
novega vodnjaka v Šmartnem v Rožni
dolini, ureditev kanalizacije v Škof ji
vasi ter ureditev vodovoda v Zagradu
in Prekorju.^
CELJSKI
TEDMK
T У8АЖО msot
tri vogale podpira delovna žena
Po stoletjih podrejenosti in manjvrednosti v javnosti so si žene v na-
prednih državah sveta priborile enakopravnost na vseh področjih družbenega
življenja: v politiki, gospodarstvu in javnem življenju.
Zlasti pri nas, kjer so žene z borbo med vojno in z aktivnostjo v izgrad-
nji domovine, iztrgale vse korenine neenakosti v preteklosti, se jim je odprla
široka pot k enakopravnemu napredku. Danes srečujete žene povsod in skoraj
ni poklica, ki bi ne imel svojih ženskih pripadnic. Toda naj si bo žena zdrav-
nica, delavka, kulturna delavka itd., nekaj jim je narava dala skupnega —
vzgojo mlađega rodu.
IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ SZDL
Letošnji občni zbori SZDL
boljši od lanskih
Skoraj ix>vsod v celjskem okraju so
letni občni zbori osnovnih organizacij
SZDL že pri kraju. Značilno za letošnje
občne zbore je, da so bili skoraj po-
vsod dobro pripravljeni in da je bila
udeležba na njih dokaj zadovoljiva. Po-
udariti je treba predvsem to, da so bili
letošnji občni zbori vsebinsko bolj bo-
gati kot lani. Člani so na njih živo raz-
pravljali o vseh mogočih problemih od
zunanje apolitičnih vprašanj pa do raz-
nih organizacij sikih oblik in metod dela.
Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so
na letošnjih občnih zborih člani dajali
mnogo večji poudarek kot lani najak-
tualnejšim vprašanjem današnjega de-
mokratičnega razvoja pri nas. Zelo žive
so bile razprave o delavskem in druž-
benem upravljanju ter o razvoju ko-
munalnega sistema. Medtem ko so lani
obravnavali v glavnem delo raznih mno-
žičnih organizacij na svojem terenu, so
se letos bolj konkretno poglobili tudi v
delo šolskih odborov, potrošniških sve-
tov, upravnih odborov kmetijskih za-
drug itd. Razen tega so na občnih zbo-
rih posvetili precej časa raznim komu-
nalnim problemom v svojem kraju ter
iskali ustreznih rešitev, da bi komu-
nalno dejavnost poživeli ter tako iz-
boljšali življenjske pogoje v svojem
kraju.
V celjski občini so na občnih zborih
îxjudarili potrebo, da bi naj občina več-
krat sklicevaia zbore volivcev. Na le-teh
pa naj bi odborniki poročali o svojem
delu v ljudskem odboru, hkrati pa bi z
zborov prenašali na ljudski odbor raz-
ne sugestije volivcev. To delo je Шо
v Celju doslej pomanjkljivo ter je upra-
vičljiva težnja volivcev, da so se na
občnih zborih SZDL zavzemali za večjo
družbeno kontrolo ljudskega odbora.
Glede pridobivanja novih članov pa
organizacije SZDL še niso storile do-
volj. Članstvo je skoraj v vseh orga-
nizacijah sicer v porastu, vendar je še
precej ljudi, ki so ostali izven organi-
zacije. Z večjo agilnost j o odborov se bi
stanje članstva prav gotovo še zvišalo.
V celjski občini je značilno to, da so
ravno ctorbbni predeli Ostrožno, Lisce,
Breg, Zagrad, Štore in Prekorje v tem
pogledu dosegli večje uspehe kot te-
renske organizacije v samem mestu
Celju. Isto je tudi glede pobiranja čla-
narine. Doslej je v celjski občini včla-
njenih v SZDL le okoli 80 odst. vseh
volivcev. To za pretežno mestno prebi-
valstvo ni nič kaj zadovoljivo stanje.
V Celju so precej razpravljali o me-
todah dela z namenom, da bi čim veČ
članov privabili na sestanke, ki so bili
zadnje čase dokaj slabo obiskani. Ra-
zumljivo je, da si v mestu želijo kva-
litetnih in dobro pripravljenih sestan-
kov, kjer bi čas koristno izrabili. Mest-
ni ljudje, med katerimi je dosti izobra-
žencev, ki razen tega še veliko čitajo
in poslušajo radio, prav gotovo niso za-
dovoljni s »sestankom zaradi sestanka«,
na katerem navadno nič ne pridobe.
Zato so se na občnih zborih v Celju
zavzemali za tak način dela, ki bi bil
bolj privlačen za članstvo. Predvsem
(Nadaljevanje na 2. strani)
STRAN

8. MARCA — Stev. 9
Pogled po svetu
Naš zunanji minister Koča Popovič
je na zasedanju Ljudske skupščine v
uvodu v svoj referat lepo povedal, da
je na pohodu pereča potreba po med-
narodnem pospeševanju razvoja manj
razvitih držav, dalje potreba, da se
odpravi vojna in uporaba sile kot sred-
stvo za reševanje mednarodnih proble-
mov, potreba po vzpostavljanju trajne-
ga miru, ki je postal ne samo možen,
marveč tudi nujen splošen pogoj za
■uspešen in skladen razvoj vsega člo-
veštva.
Nastopile so velike spremembe, ki
jih nihče ne more tajiti. Svet ni več
snop sena, ljudje pa osli, ki se zanj
prepirajo, kakor je v dobi cvetočega
kapitalizma zapisal razočarani roman-
tični pesnik velikega Albiona. Kje je
zapisano, da človeštvo ne bi moglo s
svojo pametjo in zavestjo stopiti na
ravno pot napredka? Zakaj svet po
tisoč in tisoč žalostnih izkušnjah konč-
no ne bi krenil v smer, kjer bi, da go-
vorimo s pesnikom naših dni, prost
zavladal? Da bi človeštvo in človek o
sebi lahko sproščeno dejalo: Knez med
vetrovi naj prostor vsak prebijem, po-
vsod se le rodim, nikjer ne umiram.
A treba je iti na realno podobo pre-
teklega tedna in pogledati na bližnje
dogodke, ki nosijo v sebi preteklost in
prihodnost, stare in iiove silnice zgo-
dovine človeštva.
Izrael se je moral umakniti, potem
ko je s svojo upornostjo od ZDA izvle-
kel več obljub, kot si žele »ponižani in
razžaljeni« udje človeške družine. Iz-
Izraelski predsednik Ben Gurion
raelski umik je kompromis, a umik je
vendarle, napadalec ni bil nagrajen,
čeprav je imel mogočne zaščitnike. Vsaj
tako kaže zdaj. Francoski arabasador
v Izraelu Gilbert je izrekel javno so-
čutje z Izraelom in dejal, da bi Fran-
cija Izraelu pomagala, če bi prišlo do
sankcij, s katerimi so grozile ZDA Iz-
raelu. Toda položaj je tak, da klasični
kolonializsm ne more več prodreti.
Amerikanci irizajo kot dediči anglo-
francoskega imperializina težave tudi
zato, ker so prevzeli tudi njegove dol-
gove. Njihova odločnost zoper Izrael
— Kitajci pravijo, da ni prav nič iskre-
na — je mešetarina, s katero bi radi
olepotičili svoj obraz, ki ga kažejo
Arabcem. V/alter Lippman, najbolj
znani ameriški zunanjepolitični komen-
tator pravi, da je pozicija ZDA v OZN
vedno težja, ker je v njej toliko azij-
skih in afriških držav. Nič več ni
nekdanje učinkovite večine za ZDA.
Zato so ZDA prisiljene, da se zatekajo
k tajnim separatnim dogovorom..
Ali ni več kot značilno, da bo ame-
.riško zunanje ministrstvo v najkrajšem
času dobilo poseben oddelek za afriške
zadeve? PGdpredsed,nik ZDA Nixon po-
tuje po Afriki in obiskuje ne samh
Arabce v Maroku, marveč tudi zamorce
v Ghani, nekdanji Zlati obali, in Li-
beriji. Tu so nekoč angleški trgovci s
sužnji še v 18. st. lovili »govoreče črne
živali«, da je z njimi ameriški jug obo-
gatel.
V Maroku je Nixon Si Bekaju oblju-
bil ameriško pomoč pri industrializa-
ciji Maroka in za prvo silo dal 20 mili-
jard frankov. Tu se sicer Francija pri-
pravlja na i->eliko gospodarsko transfu-
zijo, ki naj bi poživela evropsko gospo-
darstvo z rudami in nafto iz Maureta-
nije. Njene metode so stare: tujska le-
gija, izrabljanje sporov med šejki in
plemeni: Eisenhower jeva doktrina^ je
obložena s tezo teh metod, čeprav jih
načelno ne priznava za svoje. Na se-
stanku med Molletom in Eisenhower-
jem je bilo vendarle rečeno, da je tre-
ba razvijati Afriko in pri tem pomagati
tudi Franciji, ne da bi bil postavljen
kak pogoj zaradi Alžira. Abeceda te
politike je zunanja in notranja trdnost
Severo-atlantskega pakta in Zahodno
evropske zveze.
V Kairu so zastopniki Saudske Ara-
bije, Jordana, Sirije in Egipta izjavili,
da hočejo ostati zunaj hladne vojne,
na pozitivnem nevtralizmu, po katerem
so zoper vojaška oporišča na svojem
ozemlju in za to, da Arabci sami sto-
pijo v »prazni« prostor, o katerem go-
vori Eisenhowerjeva doktrina Srednje-
mu vzhodu. Z drugo besedo zastopniki
štirih arabskih držav so za neodvisnost
svojih dežel, nočejo biti igračka v ro-
kah velesil. Neodvisnost! Osnovno na-
čelo, ki ga izpoveduje Ustanovna listi-
na Združenih narodov, bi skoraj ne
smelo biti več vprašanje nikjer na sve-
tu. In vendar le je. Iz referata našega
zunanjega ministra je razvidno, da gle-
de tega tudi v socialističnem taboru
ni povsem jasno. Ne samo to, vodite-
ljem SZ se zdi, da se o tem ni treba
razgovarjati, marveč samo nje poslu-
šati. Da ne gre samo za ideološke raz-
like med nami in njimi, se vidi tudi iz
nekaterih gospodarskih ukrepov SZ,
posebno v pogledu tistih 175 milijonov
dolarjev, ki naj bi jih Jugoslavija do-
bila za aluminijski kombinat v Črni
gori. Neodvisnost, svoboda, veliki vred-
noti, s katerimi naj računata oba gi-
ganta na Zahodu in Vzhodu! Ti vred-
noti sta prav tako pomembni kakor
kruh. T. O.
Problemi strokovih šol
celjskega okraja
OB POLLETJU LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA
Pred dnevi so se zbrali v Celju upra-
vitelji in ravnatelji 20 industrijskih in
vajenskih šol celjskega oksaja, da bi
razpravljali o učnih in vzgojnih uspe-
hih db polletju letošnjega šolskega leta
in vsej ostali aktualni prOblematiiki. Iz
obširnega poročila republiškega.inšpek-
torja Sveta za šolstvo, tov. Glogovšfka,
je bilo razvidno, da je 1834 učencev
(1259 moških in 575 žensk) doseglo v
I. letniku povprečno 77,8 %, v drugem
73 % in v tretjem 85 % pozitivnih ocen.
Dočim so v industrijskih in vajenskih
šolah celoletnega tipa zaključili nor-
malno I. polletje, pa so v dveh vajen-
skih šolah periodičnega tipa že zaklju-
čili šolsko leto za prvo izmeno. Število
vajencev iz leta v- leto narašča, po-
vprečno pa je. zasedba enega oddelka
22 učencev, kar se močno približuje re-
publiškemu povprečju (24 učencev na
strokovnih šolah). Šolski obisk je bil
97,8 %, a je v 'bivšem šostanjiicem okra-
ju nekoliko slabši, kar je glede na
oddaljenost učencev, slabe prometne
zveze in zimski čas razumljivo. Se so
primeri, da se učne pogodbe ne skle-
pajo pravočasno in se tako nekaterim
vajencem brez njihove krivde podaljša
učna doba. Družbeno upravljanje na
strokovnih šolah se je močno uvelja-
vilo, vendar nekateri šolsiki odbori še
v glavnem razpravljajo le o material-
nem položaju svojih šol, kar pa je
spričo težkih objektivnih pogojev dela
na večini teh šol delno opravičljivo.
Kvalitetnejše delo ovira tudi pomanj-
kanje učbenikov in učil in premalo šte-
vilo stalnih predavateljev — strokov-
njakov. Tako si morajo le šole v pre-
težni meri pomagati s honorarnimi pre-
ciavatelji, ki pa so v svoji redni službi
že dovolj obremenjeni. So tudi primeri,
ko prihajajo nekateri predavatelji slabo
pripravljeni k svojim učnim uram.
Mnogo se je tudi razpravljalo o pred-
videni reformi strokovnega šolstva in
o delu, ki ga opravlja novoustanovljeni
republiški pedagoški center v Ljublja-
ni. iEOjulb temu, da se v perspektivi
predvideva šolanje kvalificiranih de-
lavcev predvsem v šolah s praktičnim
poukom, bodo vendarle še morale ne-
kaj časa za to skrbeti dosedanje vajen-
ske šole, saj nam manjkajo objektivni
pogoji, ki bi omogočali tail^ojšnjo pre-
usmeritev. (V Sloveniji se namreč šola
od preko 16 lisoč vajencev 1з 3.500 v
šolah s praktičnim poukom.) Vsekakor
pa bo potrebno v prehodnem razdobju
čimbolj vsklajevati pouk na šoli in na
učnem mestu. Ir
TTovariš Ž^maher se je
poslovil od Stor
Preteklo soboto je bil v prostorih
menze Železarne Store svečan sesta-
nek, posvečen odhodu tov. Zmaherja
na novo službeno mesto v Celje, kjer je
prevzel dolžncsti predsednika Okraj-
nega sindikalnega sveta. Sestanka so se
v lepem številu udeležili člani aktiva
ZKS, sindikalne podružnice, delavske-
ga sveta in upravnega odbora, LMS in
predstavniki ostalih organizacij in
društev.
O zaslugah odhajajočega je govorilo
več govornikov, ki so mu podarili tudi
najrazličnejša praktična darila, ki ga
bodo spominjala na kolektiv Železarne,
v katETem je bil zaposlen 8 let in
opravljal razne odgovorn^ funkcije.
Ciani delovnega kolektiva se mu še
enkrat javno zahvaljujejo za njegovo
vestno opravljanje službe ter mu želijo
na novem delavnem mestu nuiogo
uspeha. =
V organih društvenega upravljanja se
mozirska mladina dobro uveljavlja
Pred kratkim so v Mozirju zaključili
dvomesečni pravopisni tečaj, katerega
je organizirala Ljudska univerza. Obi-
skovalo ga je 17 slušateljev. Verjetno
bodo tečaj prihodnje leto nadaljevali.
«
Na občinsiki mladinski konferenci v
Mozirju smo preteklo nedeljo slišali,
da je delo mladine v naši občini še kar
plodno. Dejavnost kmečke mladine so
lani predvsem razgibali aktivi mladih
zadružnikov, v katere je vključenih
pre-ko 350 kmečkih fantov in deklet. V
upravnih odborih KZ in v odborih po-
speševalnih cdscil^ov je*preko 50 mla-
dincev in mladinik. Tudi v organih
družbenega upravljanja se mladina kar
dobro uveljavlja. V oÌDCinskih svetih je
15 mladincev in mladink.
V lanskem letu je bilo v organizacijo
sprejetih okrog 100 novih članov — žal
pa je izven organizacije še kakih 200
kmečkih mladincev.
*
Organizacija ZB v mozirski občini je
v preteklem letu zelo skrbela za otroke
padlih borcev in žrtev fašističnega te-
rorja. Za štipendije in podpore je bilo
iz občinskega proračuna izplačanih 2
milijona 777.0CO din. Povprečje podpor,
odnosno štipendij je.znašalo 2.080 din
mesečno, kar pa je znatno prenizko. Da
se bo letos povprečje zvišalo, bodo v
občinskem proračunu zagotovili višji
znesek.
Šolski uspehi partizanskih otrok so
bili lani boljši od prejšnjih let, ker so
manj nadarjenim -otrokom preskrbeli
inštruktorje, na osnovnih šolah pa so
bili organizirani krožki.
Organizacija ZB NOV Mozirje bo le-
tos posvetila vso pozornost tudi ure-
ditvi partizanskih grobov in zbiranju
zgcdóvinskega materiala.

Okrajni komite ZKS Celje obve-
šča bivše borce in aktiviste NOV,
da sprejema prošnje za vpis v
izredno ekonomsko srednjo šolo,
kmetijsko srednjio šolo in gozdar-
sko srednjo šolo.
Prošnje je treba vložiti na
Okrajni komite ZKS Celje, Ka-
juhova l/I, najpozneje do 31.
marca 1957. — Vložene prošnje
po tem roku ne bomo upoštevali.
Okrajni komite ZKS Celje
Tudi terenskim obiskovalkam —
hvala in priznanje
Ko govorimo o socialno-zdravstveni
zaščiti otrok in družine, ko rešujemo
družinske probleme in se ustavljamo
pri mnogih kričečih primerih, ki so
skoroda nerešljivi, ko mnogokrat upra-
vičeno ali neupravičeno godrnjamo nad
paraziti človeške druzhe, in končno —
ko kritiziramo ali hvalimo ukrepe od-
delka za socialno zaščito pri naši ob-
čini in govorimo o težkih in odgovornih
nalogah socialnih delavcev, nikakor ne
moremo prezreti dela naših požrtvoval-
nih terenskih obiskovalk, ki pomenijo
oddelku desno roko, naši družbi pa
močno oporo.
3'2 terenskih obiskovalk imamo v naši
občini (na sipisku le-teh sem zasledila
tudi enega tovariša, Vltavski Bernarda,
ki ga Liš'ča.ni gotovo prav dobro po-
znajo). Večina obiskovalk so gos'podinje
z veččlaneko družino, nekaj pa je tudi
delavk, ki po osemurnem delu v pod-
jetju in vodenju zasebnega gospodinj-
stva še vedno najdejo časa za človeko-
ljubna dejanja na 'polju socialnega
skrbstva.
Mnoge današnje obiskovalke so nam
znane še izza narodnoosvobodilne bor-
be, ko so kot odlične aktivistke in so-
cialne delavke stale na strani trpečih
borcev in pregnanih družin in jim nu-
dile vsakovrstno oporo. Taako sem med
celjskimi terenskimi obislcovalkami za-
sledila ime iHermine Seničar, ki
jo celjska javnost ceni in prav dobro
pozna kot prvûborko I. Celjske čete,
kot »avšvicarko«, ki je ipo osvoboditvi
iz upravičenih razlogov stopila neko-
liko v ozadje, vendar se dalje, sicer
nekoliko tiše, toda vztrajno borila za
človeške pravice, predvsem pa za pra-
vice malega človeka.
Na Svetu za socialno skrbstvo so ve-
deli povedati, da so večina vse njihove
terenske obiskovalke dobre in izredno
požrtvovalne (izstopa pa še posebno L
četrt. Ga ber je, Spodnja iHudinja, Skofja
vas in Dobrava), da že vrsto let delajo
za skromni »hvala lepa«, da vztrajajo
v svoji vlogi, pa četudi si dostikrat na-
koipljejo sovražnDce, tako pri socialnih
podpirancih samih, še večkrat pa pri
neodgovornih starših, ko se bore za
njihove zanemarjene otroke.
Omenili smo že, da so terenske obi-
skovalke desna roka oddelku za social-
no skrbstvo. One mu dajejo vse infor-
macije, ki jih potrebuje, preverjajo
terenu stanje, v gotovih primerih pg
po direktivah oddelka tudi same pra-,
vilno :in hitro ukrepajo. Malo je pri nas
socialno ogroženih družin, ki bi se za«
vedale, da so ravno terenske obiskoval,
ke njihove najmočnejše zaščitnice
bridko je spoznanje, da dostikrat mesto
zahvale žanjejo grajo in prezir.
Ljudska oblast pa ve ceniti njihov«
delo. Hvaležne so za skromno priznan je,
ko jim predsednik občine za Dan žena
hvaležno stisne roko. Več te skromne
delavke ne pričakujejo.      _ ___     ^
ŽENE ZADRUZNÎCE V LAŠKEM
BODO PROSLAVILE PRAZNIK
ŽENA
Sekcija žena zadružnic pri Kmetij-
ski zadrugi iLaško je sklenila skupno
proslaviti praznik žena. Ker je v tem
času že težko zbrati žene in jih od-
tegniti od dela po vrtovih, so sklenile,
da bodo na ta dan imele tudi svoj
občni zbor. Odbornice so za to pro-
slavo zbrale tudi razna živila, da bodo
po proslavi priredile tudi manjšo dru-
žabno prireditev.
Okvirna stanovanjska tarifa
za vso državo
Sedanje socialne najemnine za
stanovanja ne zadostujejo za,
vzdrževanje obstoječega stano-
vanjskega sklada in še manj za
izgradnjo novih stanovanjskih ob-
jeiktov. Ta način zavira druž-
beno upravljanje s stanovanjskimi
zgradbami zaradi pomanjkanja
potrebne materi-alne baze. iRred-
vsem je težka situacija prr tistih
hišnih svetih, ki v svojih zgrad-
bah nimajo poslovnih prostorov.
V kolikor je odnos med zakup-
nino za stanovanja in poslovnimi
prostori v korist zakupnine za
stanovanja, so sredstva hišnih
svetov manjša. Medtem ko je v
Sloveniji odnos med zakupninami
za stanovanja in poslovnimi pro-
stori 54,8 napram 45,2, je v Srbi-
ji ta odnos 69,6 napram 30,4. V
Makedoniji znaša zakupnina po-
slovnih prostorov komaj 5,1 odst.
skupnega dohodka hišnih svetov.
Zaradi takšnega odnosa so do-
hodki hišnih svetov zelo nizki. V
Beogradu znaša povprečni letni
dohodek hišnega sveta • komaj
90 000 din. v Zagrebu 145.000 din,
v Novem Sadu 23.000 din, v Spli-
tu 113.000 din. v Sarajevu 110 394
din. v Mariboru 81.768 din itd.
Anketa, ki jo je izvedla Stalna
konferenca mest v 170 mestih in
industrijskih središčih, je poka-
zala, da niti lanskoletno povišanje
najemnine ne zadostuje za naj-
osnovne.iše stroške normalnega
vzdrževanja zgradb. Od 180,000
zgradb je bilo samo 10.3 odst. v
stanju kriti stroške vzdrževanja,
mani kot 20 odst. zgradb je z na-
jemnino lahko krilo te stroške v
viš'ni od 50 do 75 odst., medtem
ko je okoli 70 odst. zgradb lahko
krilo izdatke za vzdrževanje sa-
mo do 50 odst.
Nesorazmerje v najemnini med
posameznimi mesti še bolj otežko-
ča tako stanje. Kajti, medtem ko
povprečna cena za kvadratni me-
ter koristne površine v Beogra-
du znaša 21,4 din, znaša cena v
Zagrebu samo 12,7 din, v Banja
Luki 16 din, v Ljubljani 18,5 din,
v Kragujevcu 15,1 dm, v Krušev-
cu 13,8 din, na Reki 15,6 din, v
Celju 13,1 din, v Bitolju 16,3 din
in na Cetinju 16.8 dinarjev.
Ce bi hoteli zajamčiti vsaj naj-
nujnejše vzdrževanje zgradb, bi
bilo treba nujno zvišati povprečno
ceno za kvadratni meter koristne
površine vsaj na 42 din, kar bi
bilo dvakrat dražje od sedaj naj-
višje najemnine v Beogradu. Ta-
ko bi n. pr. v Ljubljani morali
najemnino povečati za 306%, v
Celju za 292 %, v Bjelovaru za
300 %, v Splitu za 400 % ter v
Beogradu še za 100 % in to celo
pod pogojem, če bi stanovanjski
sklad ne bil tako zapuščen kot
danes, kar je posledica slabega
vzdrževanja poslednjih 15 let.
Razumljivo je, da pod sedanji-
mi pogoji se ne da preiti s soci-
alne na ekonomsko najemnino.
Uvajanje ekonomske najemnine
je odvisno od rešitve plačnega si-
stema in cen, odnosa vas—mesto,
življenjskega standarda itd. Zara-
di tega se je pojavila nujna po-
treba, da se izenačijo velike raz-
like v stanovanjskih tarifah med
posameznimi mesti, kar že sedaj
resno vpliva na standard delov-
nih ljudi v mestih. S posebnimi
predpisi bi bilo treba predvsem
odrediti okvirne tarife za najem-
nino na vsem področju Jugosla-
vije. Na ta način bi imeli ljudski
odbori okvire, v katerih bi se gi-
bala najemnina. Tako bi popravi-
li sedanje tarife, kajti sedaj ima
vsaka lokalna skupnost svoja po-
sebna merila za odrejevanje na-
jemnine ter svoje posebne pred-
pise o višini najemnine, t«.ra џп<г
Zvezni predpisi o okvirnih sta-
novanjskih tarifah bi hkrati
ustvarili enake pogoje gospodar-
jenja s stanovanji v vsej državi,
kar bi bilo zelo važno za našo na-
daljnjo stanovanjsko izgradnjo,
saj bi tako ustvarili ugodnejše
možnosti za hitrejše reševanje te-
ga aktualnega in akutnega pro-,
blema.
L Stojiljković
Letošji občni zbori SZOL bollili od lanskih
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo treba skrbeti za kvalitetna preda-
vanja s podroSj, ki ljudi zanimajo. V Za-
vodni imajo dobro metodo dela, saj na
vsakem sestanku predvajajo tudi zani-
mive filme ali prirejajo poučna preda-
vanja. Podobnilx oblik se bodo morale
poslužiti tudi ostale organizacije v me-
stu in prav gotovo bo udeležba večja
kot je bila doslej.
Kljub pomanjkljivostim v delu orga-
nizacij SZDL lahko trdimo, da se je
njihovo delo iziboljšalo, kar so pokazali
tudi nedavni občni zbori. Nezadovolji-
vo pa je delo organizacije SZDL v Lo-
krovcu, kjer občnega zbora še niso
imeli, kljub temu, da so vabili član-
stvo na zbor s podpisi. Zakaj tam ljud-
je neradi hodijo na sestanke je zaen-
krat težko reči, vendar je to znak, da
tamkaj nekaj ne more biti v redu. V
Lokrovcu je precej delavcev, zaposle-
nih v celjskih industrijskih podjetjih,
naprednih kmetovalcev in voznikov, ki
jim prevoz daje dokaj lep vir dohodka,
ter je čudno, da ti ljudje ne najdejo
potrebe za sestanke, na katerih bi se
lahko marsikaj koristnega pogovorili.
„Stroga vika na vojnilva''
Izraelec: — No, bom pa šel, če se že tako derete... —
8. marca — Stev. 9

stran
ŽENA V BELEM
Deseto leto že poteka, odkar živi med
nami zdravnica dr. Slana Stravsova, ki
ie kot šef Transfuzijske postaje v Ce-
lju in kot glavni pobornik vseh krvo-
dajalskih akcij znana daleč naokrog.
Čeprav je rodom iz primorskih Cer-
Itelj, se nam zdi, da je v 10 letih služ-
bovanja v Celju postala že kar »akli-
matizirana« Celjanka.
Navada je, da se ob Prazniku žena —
8. marcu — spomnimo in radi sprego-
vorimo kaj več o najpomembnejših in
požrtvovalnih ženah — in pri tem naše
j^csto nikakor ni moglo prezreti pri-
ljubljene zdravnice dr. Stravsove. Tako
sem se znašla te dni na njenem oddel-
3{U m jo prosila za kratek razgovor.
»ker je vaša dejavnost na
polju krvodajalstva pozna-
na, bi prosila, da bi mi pove-
dali kaj VEC o svojem delu —
pa tudi o svojem Življenju.«
Drugemu delu vprašanja se je rahlo
nasmehnila in razumela sem, da ta že-
na nima dosti časa, niti interesa, go-
voriti o sebi. o svojem delu (tudi
tu me je popravila in ves čas poudar-
jala delo celotnega kolektiva) 'pa je po-
vedala naslednje:
»Lansko leto smo v akcijah prosto-
voljnega krvodajalstva dosegli prav le-
pe uspehe — dobili smo enkrat toliko
krvi, kot leto prej. Zajeti so bili malo-
dane vsi obrati v mestu, pa tudi na
terenu. Zal pa nam kljub temu krvi še
vedno primanjkuje in jo moramo še
kupovati. Mariboru je že uspelo, da je
zajel lako število prostovoljnih krvo-
dajalcev, da bolnišnici krvi ni treba več
kupovati. Tudi v Celju zelo težimo za
tem, da bi imeli samo prostovoljne
krvodajalce — to pa že iz razloga, ker
so le-ti pri anamnezah bolj odkriti,
prodajalci krvi pa bi nemara včasih le
znali zamolčati kaiko bolezen. Sicer so
naše preizkave dovolj natančne, vendar
se človek vselej ne more zanesti.
Naj izrabim obisk novinarja tudi za
to, da dam v imenu kolektiva, naše
bolnišnice in mnogih ozdravelih bolni-
kov ponovno priznanje mnogim kolek-
tivom, mestu Celju ter žalski in laški
občini, ki so tako razumevajoče podprli
krvodajalske akcije v preteklem letu.
Posebno priznanje bi zaslužili I. in III.
mestna četrt ter Zgornja Hudinja —
od kolektivov pa predvsem Kovinsko
podjetje in »Prevozništvo«, kjer se je
kolektiv sto odstotno odzval, nekateri
pa so dali kri tudi dvakrat.
»ALI SO IZGLEDI, DA LETOS NA-
SI BOLNIŠNICI NE BO PRIMANJ-
KOVALO KRVI?«
»Ce bo organizacija dobra in če bodo
podjetja in ustanove pokazale še več
dobre volje — predvsem pa, če se bo
število prostovoljcev pomnožilo — krvi
ne ibo primanjkovalo. Zaželeno bi bilo,
da bi naša postaja imela rezerve krvi
za daljšo dobo. Zato bo treba letos bolj
sistematično pristopiti k akcijam. Naši
poverjeniki bodo morali pravočasno na-
praviti spiske krvodajalcev. Zgodijo se
primeri, da se ljudje sicer javijo za od-
dajo krvi, ko pa jih pokličemo, se ne
odzovejo. To prakso bo treba prekiniti
in bi morali že poverjeniki zadostno
pojasniti krvodajalcem važnost in nuj-
nost akcije, da bodo ljudje takoj pri-
pravljeni odzvati se vabilu.
Nujno bi tudi bilo, da bi vsa podjetja
in ustanove članom svojega kolektiva
priznale dan oddaje krvi kot dela prost
dan. Brez dvoma bo na ta način število
prostovoljnih krvodajalcev znatno po-
raslo.«
»PA Se o TEŽAVAH KAKO BE-
SEDO — SAJ TEH TUDI GOTOVO NE
MANJKA.«
»Težave so bile vse do lanskega leta,
ker nismo imeli na raypolago prevoz-
nega sredstva. Zdaj pa smo dobili avto
in se ekipa lahko pelje ven, da odvze-
ma kri na licu mesta, ali pa pripelje
skupine na Transfuzijsko postajo. Zelo
bi potrebovali tudi prenosni rentgen —
na katerega pa, žal, za enkrat še ne mo-
remo računati.
Ne bi rada govorila o kritičnih tre-
nutkih, kadar nam krvi primanjkuje.
Zgodi se, da so kar na kupu težje ope-
racije, posamezni oddelki kličejo in
včasih prosijo ravno za tisto grupo kr-
vi, ki je trenutno nimamo. Bil je ne-
davno primer, da smo grupo A, ki je
najčešča, iskali 15 dni. Sicer pa v nuj-
nih primerih, kadar primanjkuje krvi,
priskoči na pomoč sam kolektiv po-
staje, v kolikor ne dobimo med bol-
niškimi pacienti prostovoljca.«
♦
Pravzaprav sem zvedela vse, kar me
je zanimalo. Spomnila pa sem se, da se
je delu mojega prvega vprašanja
skromna žena v belem plašču izognila
in mi ni povedala ničesar — o sebi. Na
ponovno prošnjo je v skopih besedah
izpovedala, da je doma iz Cerkelj, da je
študirala v Ljubljani, Zagrebu in Gra-
zu, prišla leta 1939 v Celje kot stažist
v bolnišnico, med okupacijo je bila iz-
gnana. Delala je nekaj časa na interni
kliniki v Insbrucku, po osvoboditvi je
bila 2 leti okrajni zdravnik v domačem
kraju, leta 1947 pa je prišla spet v Ce-
lje, delala na kirurgiji in internem od-
delku — leta 1949 pa je prevzela vod-
stvo novoustanovljene Transfuzijske
postaje.
Kako je Celjane pust obrcal
»o pustni čas, ti čas presneti.«
Predpustni čas v Celju že od nek-
daj prizadeja veliko skrbi ljudem, ki
se želijo zabavati. Vsakoletna dolga vr-
sta predpustnih prireditev, ki se začno
že kar v pozni jeseni in trajajo tja do
zelene pomladi, jih res lahko povzroča.
So skrbi okoli toalet, bitke za vstop-
nice in vabila, skrbi, kako vskladiti
dohodke s požrešno postavko pred-
pustnih izdatkov...
Vsem tem skrbem navkljub pa se
Celjani nočejo odreči veselim uricam,
še manj pa tradicijam, kaj šele potem
jubilejem. Letos je bilo vse to na enem
kupu. Trideseta tradicionalna maSka-
rada v »režiji« Turističnega in olep-
ševalnega društva!
Kako je bilo? Večina Celjanov je
itak sama videla. Od nedelje dalje so
bile maškare vsakodnevni prizor na
celjskih ulicah. Otroška maškarada v
nedeljo je bila spet, kot po navadi, naj-
bolj prisrčna, lepa, pa tudi najbolj obi-
skana prireditev pustnih praznikov.
Tudi gneča je bila tradicionalna. Kaj
hočete, z malimi maškarami so prišli
poleg staršev še strici in tete, tako da
so bili mali našemljenci res stisnjeni
v dvorani Narodnega doma kot sardine.
V povprečju so bili malčki našemljeni
zelo dobro, tako da bi bilo vredno pri-
poročati starejšim, da si v bodoče pri-
dejo sposojati ideje na otroško maška-
rado. Jo pač tako, da jajce več od
pute ve.
Na pustni torek je Celje zajel val
norčij. Pri »Volni« so spuščali balon-
čke, po cestah so se podile maske, lju-
di pa je bilo več na ulicah kot ob sejm-
skih dneh. Zvečer so se začeli polniti
lokali. Maškarade so bile v Narodnem
domu, v hotelu »Savinja«, pa tudi v
ostalih gostinskih lokalih so do zgod-
njega jutra stregli gostom s pustnimi
krofi in pijačo.
Maškarada v Narodnem domu je bila
res tradicionalna, toda letos je ljudem
— izgleda — zmanjkalo idej. Razen ne-
katerih res originalnih in lepih, je bilo
veliko preveč površnih našemi j encev,
veliko veliko preveč »kavbojev«. Mask
je bilo manj kot prejšnja leta in od
teh so mnoge zaradi »presenetljive ay-
tokritičnosti« mrknile preden se je za-
čela izbirna promenada pred ocenj-C-
valno komisijo. Čudno je, da nihče od
običajnih našemljencev ni uporabil pri-
ložnosti jubileja maškarad za osnovno
idejo svoje maske?
Kot smo zvedeli, ker nismo bili po-
vabljeni seveda, so tudi razne druge
skupine imele maškarade. Tako so se
baje dobro našemili prosvetni delavci.
Prišepetali so nam na uho, da so ne-
kateri Celjani priredili privatne pust-
ne zabave, toda na žalost ničesar ne
vemo o njihovih maskah.
Pustne zabave so imeli tudi vsi otro-
ški vrtci skupaj v vrtcu v Aškerčevi
ulici, kjer so po končanem rajanju
malčki dali Celjanom lekcijo iz naro-
dopisja, ko so obnovili tradicijo zaži-
ganja slamnatega Pusta na dvorišču.
Čudno se nam pa le zdi, da Celjani
niso izkoristili stare navade, ki velja
še v drugih manjših krajih in bi lahko
na originalen način krstili nov celjski
most s tem, da bi čez njegovo ograjo
vrgli »mrtvega« Pusta v Savinjo.
O tem, kako izgleda po celjskih ura-
dih, izumrlih ulicah in v »bolniških po-
steljah« na popustno sredo, ko so glave
podobne čebelnjakom, ko se po izsu-
šenih ustnicah »sprehaja« grenak pri-
okus in ko žepi zevajo v svoji pošastni
praznini, ne bomo pisali, kajti to ne
spada več v veseli del.
Je že tako — vsakega je Pust po
svoje obrcal...
Opomba: To naj bi bila »zanimiva« re-
portaža o pustnih norčijah v Celju, pa
je, kot ste opažali, bila tudi pisana na
popustno sredo.
Nič bolj prikupnega in za oko razveseljivega ni, kot otroci v svoji preprostosti
in veselju, ki so ga imeli v nedeljo na otroški maškaradi
Tri deset!Bt¡Q na paptijshEin äelu
Tovarišica Zdenka Kidrič dela skoraj
že tri desetletja izključno na raznih
partijskih dolžnostih. Že 1930. leta v
Ljubljani je začela s svojo partijsko ak-
tivnostjo. Zbirala je rdečo pomoč, sode-
lovala je v naprednem levičarsko orien-
tiranem združenju žena, ki je bilo raz-
širjeno predvsem v industrijskih sre-
diščih Slovenije, ter izpolnjevala števil-
ne druge naloge. Pet let pozneje je od-
šla v Sovjetsko zvezo na šolanje, nato
pa je na Dunaju pomagala našim pro-
stovoljcem, ki so odhajali v Span'jo.
Po enem letu je odšla v Pariz. V Fran-
ciji je Zdenka Kidrič z ostalimi ilegalci
živela težko življenje emigranta. Od tu
je pošiljala marksistično literaturo v
Jugoslavijo in v druge kraje sveta, kjer
so živeli naši emigranti.
Ko je začela druga svetovna vojna, se
je vrn'la v domovino. Na meji so jo z
malo hčerko ujeli in jo zadržali en dan
v zaporu. V Ljubljani je nadaljevala
s partjskim delom vse do okupacije.
Ker so jo v Ljubljani vsi poznali, se je
povlekla v ilegalo. Da je ne bi odkrili,
je morala skoraj vsako noč iskati preno-
čišče v drugi hiši.
V drupem letu voine so tovariš'co Ki-
drič aretirali na ulici zaradi denuncia-
cije. Polna dva dni so si polic^'sti priza-
devali, da bi od jetnice izvedeli njeno
pravo ime. Policija ie s'cer vedela kdo
je ona, vendar zaradi sojenia so hoteli
izvedeti njeno pravo ime. PretUi so ii
z otrokom: pr'nesli bi ga v zapor, da bi
prepoznal mater. Pol''cMa ie odšla v sta-
novanje njenega moža Bo'-isa Kid^-iča.
Ker otroka ni b'lo doma, so policisti pri-
vedli s seboi hišno nomočn'co ki je za-
radi orpspnečenja, ko je v'de''a tovari-
š'co K'dričevo v zarooru. pr'znala, da jo
pozna. Tedaj so jo zaprli v celico. Hkra-
ti se je začela velika akcija, da bi jet-
nico osvobodili. Po 14 dneh, ki jih je
prebila v celici ji je uspelo s pomočjo
raznih zvez in preko italijanskega
zdravnka, da so jo poslali v boln šnico.
Po dveh dneh, v času, ko so bolniki
sprejemali ob-ske, so se vtihotapili v
bolnišn co trije oboroženi partizani. So-
bo, v kateri je ležala Zdenka K drič, je
stražil karabinjer. Preden je lahko za-
grab 1 za puško so ga ub li. Jetnica je
bila čez nekaj trenutkov že v avtomo-
bilu izven bolnišnice. Telefonske zveze
so blo presekane. Organizacijo pobega
so i7vedli takq natančno, da je šele čez
pol ure nastala hajka za begunci. Med-
tem pa je bila tovariš'ca Kdrič že na
varnem v n°kem bunkerju, ki j'h je
bilo v Ljubljani vse polno.      S. Korač
Pavla Rovanova
Zeni - delavki za 8. marec
Tiho hudi se dan iz teme,
hlzdnc se nočne .sence topijo,
delovni dan se rodi iz noči,
zvezde v rosni svetlobi medlijo.
V mraku zaslišim po tlaku korak,
k\ enako vsak dan odmeva.
Trd je, a hiter, nikoli lahak
kakor jasnina mladega dneva.     j
Zcna delavka stopa po poti,
kr^,alu zapela pred njo ho sirena
misel pa njena doma se zaloti,
tiho otroka v ziheli ohjema.
Ze je utihnil pod oknom korak,
v ušesih zvoni mi zveneča sirena.-,
Skoraj utonil poslednji je mrak
njena pa roka že niti zajema.
Predejo, predejo, tkejo roke ...
Sonce v tovarno svoj žarek pošilja.
Lep je spet dan in trud ni zaman
z delom otroka in sebe preživlja.
Daleč nekje za meglami je čas
(večkrat se trpko še kdo ga spominja),
ko je žena jokala na glas,
ker prazni hili sta miza in skrinja.
Se sta težavni delo in pot,
dolga, visoka pred ženo strmina
toda okove zdaj trgaš povsod,
ruši s teboj jih vsa domovina.
Ni ie sile, ki bi naju iztrgala
materi in Jugoslaviji
pravita posvo¡enhi LIdiia in Anica
Boženi Kenda, ženi drž. uradnika v
Celju, usoda ni bila naklonjena, da bi
postala mati. Zato se ji je zdelo, da se
njeno veliko, pravo materinsko srce ne
bo imelo komu prav razdati. Tihe želje
so postale vse glasnejše, dokler se vsa
njena notranjost ni zlila v en sam krik:
hočem imeti otroka, pa čeprav tujega!
Božena Kenda je takoj po osvobo-
ditvi začela aktivno delovati v organi-
zaciji AF2. Leta 1947 so celjske žene
obiskale Dom Vere Šlandrove na Pol-
zeli. Pridružila se jim je tudi Božena.
ptroci so jim pripravili prisrčen spre-
jem. Božena je bila posebno ganjena
ob pogledu na vzradoščeno otročad in
ni mogla prikriti plemenite solze, ki je
zaigrala v njenih očeh. Tu so otroci
brez matere — si je mislila na tihem
7- tu pa je tudi mati brez otroka. Bo-
žena se je kljub temu, da je bila v
življenju ogoljufana za materinstvo,
iniela vedno za mater, kajti ljubila je
otroke nad vse na svetu. Njene ylazne
oči so begale od otroka na otroka, opa-
zovala jih je v igri in mimiki in sku-
šala uganiti njihovo nrav. Skrita želja
dobila določeno obliko: posvojila
bom enega teh otrok!
Kot da bi devetletna Hilda uganila
skrite misli dobre žene, se je začela
sukati okrog nje, prijela jo je za roko
jn je ni več spustila. V Boženi je sklep
oozorel. Ko je negovalki izrazila svojo
^^ijo, je ta malce v zadregi pripomnila,
da je Hilda otrok pogrešanih kočevskih
Nemcev. Zavedna slovenska žena je že
zanihala v svoji odločitvi, toda Hilda
ni spustila njene tople roke. Iskrene
otroške oči so na glas prosile »vzemi
me« in Božena se je v trenutku odlo-
čila: vzamem jo in jo vzgojim v slo-
venskem duhu.
Teden dni za tem je Hilda že imela
svoj dom in roditelje. Zakonca Kenda
sta si pri oblasteh uredila vse potreb-
no za posvojitev. Malo Hildegard sta
preimenovala v svojo Lidijo.
Lidija se je kmalu oživela v svojo
okolico, toda skrbno oko matere Bo-
žene je takoj opazilo, da otroka nekaj
teži in da v njem ni prave sprošče-
nosti in otroške razigranosti. Pobarala
jo je, če je morda bolna, ali nemara
česa pogreša. Otrok se je razjokal v
njeno naročje: nekje ima še brata in
sestrico, pa bi rada, da bi živeli sku-
paj. Prosila je dobro mater Boženo, da
ju poišče.
Božena je res še začela iskati zgub-
ljenega bratca in sestrico male L'diie.
Anico ie našla pri nekem kmetu v Sliv-
nici. Otrok je bil drobcen in zan-^mar-
jen. Hudo se ji je zasmilil in takoj mu
je odprla svoje široko materins'-n чгс-^.
Pripeljala ga je na svoj dom v Sprdnji
Hudinii in posvoMln še niega. Yd-^] s+t
se sestrici brezskrbno igrali in v'deti
sta bili kar srečni, dokler se n'-ta
spomnili še ene odprte rane: bratec.
Božena je poiskala še njega, vendar
ga je ta čas že posvojila druga družina.
Sestrama jo zadostovalo, da sta ga več-
krat videli in se po'grali z njim (živel
je v bližini Kendove družine).
Svoji dekleti je Božena vzgojila v za-
vedni Slovenki in j'ma je v značaj
vklesala predvsem resnicoliubnost in
odkritost. V šoli sta obe dobro napre-
dovali. Leta 1952 je Božena Kenda po-
stala vdova in je morala pustiti služ-
bo (tudi na očeta Kendo imata dekleti
najlepše spomine). Po niegovi smrti
sta nekaj časa še obiskovali gimnazijo,
potem pa sta se samoiniciativno odlo-
čili za poklic: Lidijo je veselilo pletil-
stvo, Anico pa krojaška obrt.
V najlepši slogi je družina mirno in
srečno živela do lanskega leta. Lani
pa so začela od dekličinih sorodnikov
prihajati pisma iz Nemčije. Sprva samo
pismi, lepi pozdravi in dobre želje —
pozneje pa tudi paketi. Stricu in teti
se je obetala povrnitev premoženja, če
bi so dekleti vrnili v Nemčijo. Nekega
dno pa je prišlo pismo z odločno vse-
bino, da se dekleti morata vrniti k so-
rodnikom.
Miti Božena ie m ves glas zajokala
in ninno solze ni^o hotele usahniti ob
gćm'i'v'h ob^iubnh doklet. da je ne bo-
sta n'koli zapustili. Letala je iz urada
v ur ;d ter solznih oči rotila in prosila,
naj je ne ločijo od deklet. Jokala je
dva meseca in nobeni tolažbi ni mogla
verjc*;. Potem pa se je starejša, 16-let-
na I i di ja v-;ed1a in napisala odločno
svo'm sorodnikom:
Dragi, teta in strici
V-i'o pi-mo n-'m je prineslo žalostno
\- *■. n '-'^:7г'''Р'—n'-» ■'■'oč^m Vnm sama
odgovoriti nani, ^'^^¡■jia Vam bom se-
veda v slovenskem jeziku in upam, da
si boste že dobili koga, da Vam ga
bo prebral.
Lepo je z Vaše strani, da razmišljate
o najini bodočnosti. Želela pa bi, da bi
nam ne delali žalosti in nas po nepo-
trebnem vznemirjali z Vašimi nepo-
pustljivimi zahtevami za najino izse-
litev. Jasno Vam povem, da midve na-
jine mamice pod nobenim pogojem ne
bova zapustili. Zdi se mi.
da ni na svetu sile, ki Y
naju odvrnla od te odio
čifve. Pomislite samo, d
nama je ona nadomestil
pravo mamico v najini!
najhujših trenotkih. Delal
je za naju noč in dan ir
žrtvovala vse telesne in di
ševne sile. Zagotovila nam-
je dovolj lepo bodočnost. Ir
zdaj naj bi jo midve zapu-
stili? Kaka nehvaležnost L
bila to! Ne, tega midve
sestro ne bova napravili, p
naj bi to zahteval kdorko
Vi ste svojo dolžnost opr;
vili — vnaprej pa Vas pn
s mo, da nas ne nadlegi
jete več. Za najino bodoč-
nost je preskrbela najina mamica.
Smatram, da sva midve, čeprav mladi,
toliko razumni, da lahko odločava o
svoji bodočnosti in ne mislite, da bi
lahko z nama kdo napravil karkoli
berz najine privolitve. Prosim, ne mi-
slite, da pišem te besede pod kakšno
diktaturo (tudi mami ne omenjajte te-
ga), pišem sama, kot mi narekuje srce.
Z Vašimi obljubami glede našega
premoženja in lepe bodočnosti Vam ne,
bo uspelo pridobiti naju na Vašo stran.
Mislim, da je to dovolj lepo premože-
nje, da sva lepo vzgojeni in da imava
potrebno izobrazbo.
V Vašem pismu omenjate, da ste na-
ju iskali že leta 1945 in pozneje še
leta 1947. Meni se to Vaše iskanje zelo
čudno zdi. Midve sva bili posvojeni šele
konec leta 1948 —• torej sva do takrat
imeli še svoje ime in naju ne bi bilo
težko najti. Vem, da naša država ni
taka, kot pišete Vi, da bi se tako malo
zanimala, če je kdo iskal otroke, ki jih
je imela v svojem varstvu. Seveda, ta-
krat še niste imeli toliko interesa, da
bi se brigali za nas. V Jugoslaviji sva
našli domovino, mater in očeta in sva
našli svoj kruh. Zato naju pustite tu-
kaj živeti in nas ne vznemirjajte več.
Pozdravlja Vas
Lidija
Kulturni obzornik
Zen e v svetu umetnosti
Bolj kot kdajkoli poprej se uveljavlja-
jo pri nas (in drugod po svetu žene tudi
v umetnosti in znanosti. Dolga je bila
pot od brezpravnega položaja v družbi,
od dvomljivih zasmehovanj (češ, žen-
ska je lahko v okras le kuhinji____) do
danes, ko je njihovo delo priznano in
cenjeno, po vrednosti pač. Toda še ved-
no so redke ženske, ki so pvosvetile
umetnosti ali znanosti svoje življenje
in našle v njej svoj izraz. Ženi, ix>seb-
no materi, ni lahko izbirati: umetnost
ali družina, kajti tudi v ženah — umet-
nicah ostane vedno nekaj ženskega.
Prav je, da ob njihovem dnevu,
8. marcu, ix>gledamo v njihovo življe-
nje, prepleteno z vsakdanjimi drob-
nimi skrbmi in plemenitim ciljem: po-
dariti človeku, kar mora biti vse člo-
veško. Kakor drugod so tudi v Celju
žene, ki so se posvetile umetnosti.
Clan naše redakcije je imel razgovo-
re z akademsko slikarko DARINKO
PAVLETIC-LORENCAKOVO, s člam-
co CG MARIJO GORSICEVO ter pro-
fesorico glasbe MARENKO SANCI-
NOVO. O svojem delu so pripovedova-
le takole:
Darinka Pavletič-
Lorenčak
akademska slikarka.
Povabila me je v risarski kabinet, ki
ji (kot njenemu možu akademskemu
slikarju Milanu Lorenčaku) služi kot
atelje. Sicer pa sem videl takoj, da je
v tem prostoru nekaj, kar spominja na
atelje: vsevprek po stenah razobešene
бИке, delane z oljno tehniko, lesorezi,
na mizi ob oknu pa je stal nedokončan
model ženske glave. Potem je cačela
neprisiljeno in brez zadrege pripove-
dovati.
Darinka PavMic-Lorencakova je za-
čela študirati slikarstvo 1946. leta in je
v štirih letih končala Akademijo. Sli-
karstva se je učila pri akademskem
slikarju A. G. Kosu, grafike pa pri naj-
boljšem slovensikem portretistu Boži-
darju Jakcu. Po končani Akademiji je
nastopila prvo službeno mesto kot pro-
fesor risanja na I. gimnaziji v Celju.
Slika največ z oljno tehniko in sicer
portrete, poleg teh pa tudi ekspresio-
nistične kompozicije ter obmorske po-
krajine. Posebno pri srcu ji je tudi
grafika, s katero najiskreneje izraža
notranja čustva. Najbolj čustveno glo-
boki in presenetljivi v svojskem izrazu
so njeni kolorirani lesorezi.
Darinka Pavletič-Loirenčakova raz-
stavlja vsako leto v Ljubljani skui>aj
z drugimi akademskimi slikarji. Ne-
kajkrat je sodelovala na razstavah v
Mariboru in Celju. Lansko leto sta sku-
paj z možem pripravila samostojno raz-
stavo v Celju. Lani se je s celjskim
društvom »France Prešeren« (ki je raz-
stavljalo prvič izvem države) udeležila
slikarske razstave v Belgiji. Doslej nje-
ni najboljši deh sta avtoportreta od ka-
terih je enega odkupila mariborska Ga-
lerija, drugi pa je v Ljubljani.
»To je vse o mojem dosedanjem de-
lu,« je rekla in za hip p>omolčala. »Pri
delu me poučevanje risanja na šoli ne
ovira preveč. Samo ko bi lahko prišla
do lastnega ateljeja... Čeprav tu ni
slabo, bi vendar rada dobila neikje so-
bico.«
Ko sem vprašal, kako je z rekviziti
za slikanje in kaj meni o sodobni li-
kovni vzgoji mladine, je rekla:
»Platno za slikanje je zelo drago. Jaz
pa ne morem dobro delati, če moram
paziti na vsak centimeter ... Rada de-
lam na široko, — se je nasmehnila, po-
tem pa nadaljevala: »Prav je, da smo
tudi pri nas začeli s sodobno likovno
vzgojo mladine od petega do šestnaj-
stega leta. Vendar mislim, da naj otroci
ršejo to, kar je v njihovih zmožnostih,
kar je realno za stopnjo njihove dušev-
nosti. Da skušajo najti pedagogi para-
lele med otrokovo čustveno primitiv-
nostjo in modernimi slikarji, po mojem
ni pametno.«
Začetek zadnje šolske ure se je po
kapljicah blžal. Zvonec bo monotono
zaigrgral, potem bo v razredu čisto tiho.i
Pogovor med tremi zrcali
Marija Goršič
članica CG
Njena sobica v gledališču je pre-
prosta. (Sicer pa ni samo njena.) Na
eni strani bela mizica, na steni zrcalo
in nekaj slik. Qb drugi steni še dve
mizici m zrcali, desno od vrat omara.
Ko sem vstopil, je sedela za mizo,
na kateri je ležal natipkan tekst (ver-
jetno razmišlja o kakšni novi vlogi, sem
pomisli). Prijazen, neteaterski nasmeh,
beseda dve in že sva bila sredi razgo-
vora. Sprva je rekla: »Ne vem, kaj naj
vam povem o sebi. Morda to, kaikšna
je bila moja pot h gledališču aU o
tem, da mi ix>klicno delo pri gledališču
ne pomeni samo službo, ampak me
predvsem notranje zadovoljuje.«
Marija Goršičeva je že zmlada ka-
zala nagnjenje k teatru. Ko ji je bilo
štiri leta, je prvič »nastopila«. V stari
Jugoslaviji ni imela možnosti, da bi
prišla h gledališču.. Tako se je njena
igralska pot pričela dokaj pozno (tako
pravi sama), vendar še dovolj zgodaj,
da ni šla mimo nje. Sama pripoveduje
takole: »Se ko sem bila čisto majhna,
sem si želela igrati v gledališču. To se
mi ni dolgo, dolgo uresničilo. Šele p>o
osvoboditvi me je na nekem mitingu
>-odkrila« Darinka Joštova. Nekaj dni
kasneje: avdicija in sprejem. Moja ve-
lika želja' ge je uresničila ... Prvič sem
naistiopila v Ognju in pepelu '(Mira
Pucova).«
Od tedaj je začela redno nastopati.
Njena igralska pot se je razmahnila,
osebe, ki jih je upodabljala, niansirajo
od komičnih preko umirjenih do tra-
gičnih. Takole pravi: »Najraje igram
živahne vloge. Veseli me, da se gleda-
liški repertoar naglo menjuje, ker se
rado zgodi, da se igralec, ki igra dalj
časa neko osebo, začne ponavljati. Imam
rada skrajnosti značaje oseb — seveda
vse ob svojem času.«
Ko je bilo v Celju ustanovljeno po-
klicno gledališče, je kot prva igralka
stopila v vrste poklicnih gledališčnikov.
Za ilustracijo naj naštejem samo ne-
kaj uprizoritev, v katerih je Goršičeva
odigrala večje, pomembnejše vloge: Ko-
varstsvo in ljubezen (Schiller), Pokoj-
nik (Nušič), Siromakovo jagnje (Zweig),
Pri Hrastovih (Meško), Desetnica Alen-
čica (Roš-Gorinšek), Šola za žene (Mo-
liere), Slepci (Kulundžić), Mladost pred
sodiščem (Tiemeyer), Veseli dan (Lin-
hart), Antuša (IClopčič) v letu 1952 naj-
boljše odigrana ženska vloga v Slove-
niji, je zapisala kritika: Od raja do
danes (Pristley), Izven družbe (Zmavc),
Namišljeni bolnik (Moliere), Zločin na
kozjem otoku (Betti), John ljubi Mary
(Krasna), Hanüet (Shakespeare, Ofe-
lija), Zakonska postelja (Hartog) in le-
tos, med drugimi vlogami seveda, tudi
Vido v komediji Petra Seme pozna po-
roka (Mikeln).
To je samo nekaj dramskih del, v
katerih je upodobila galerijo najrazlič-
nejših likov.
Ob neki priliki, ko so jo vprašali, kaj
bi izbrala, če bi morala izbirati med
gledališčem in družino, je rekla. »Gle-
dališča ne bi mogla zapustiti na ukaz,
preveč sem navezana nanj. Da bi pu-
stila dom in otroke — o tem nisem
nikoli niti pomislila. Dela je vedno do-
volj. Včasih moramo študirati tudi po
dve vlogi hkrati, toda to mi ne dela
težav. Prav te dneve vadimo Voračeve
Pernjakove, v katerih bom nastopila
kot Lena, mutica, in Volpona (Karina).«
»Kaj mislite o gledališkem občin-
stvu? In kritUci — jih upoštevate?«
»Celjani so hvaležno občinstvo. Po-
sebno sedaj, ko mnogokraat gostujemo
po raznih drugih krajih, lahko to z go-
tovostjo potrdim. Kritiki, ki bi znali
res kaj povedati, sedanes redki. Ven-
dar če uvidim, da je v njihovih vrsti-
cah prepričljivost, da se' da moj lik
bolje izkristalizirati, to tudi  priznam.
Slabe kritike nii ne gredo do živega.
Sploh je s kritiki težko: igralec da liku
nekaj svojstvenega, nekaj zahteva tudi
režiser. Kritik pa gleda na vse to po
navadi z očmi individualista.«
»Nekaj o vaši igri.« ^
»Pri vajah se naučim sikoraj ves
tekst, poleg drugih stvari seveda. To-
da to mi ne zadostuje. Največkrat še
doma ra2mišljam o svojem liku, kako
bi ga čim topleje prikazala. Nekateri
igralci opravijo vse to v teatru, meni
se zdi to mnogo premalo.«
Se nekaj besed o Vidi v Mikelnovi
komediji, potem sva se poslovila. Svet-
loba v zrcalih je ugasnila.
Marenka Sancivi
profesorica glasbe
Glasbeno šolo je obiskovala v Celju,
srednjo pa je dovršua kot privatistka
v Trstu. Leta 1931 je začela poučevati
klavir na Glasbeni šoli v Celju, kjer je
še danes. Po daljšem času, leta 1947,,
se je vpisala na glasbeno akademijo,]
katero je dovršila v petih letih pri prof.
Trostu. Kot pianistka nastopa z orke-
strom SKUD Ivana Cankarja že od le-
ta 1946. Z njim je gostovala na kon-
certih v Zagrebu, Beogradu ter še v
nekaterih ljudskih republikah. Na več
koncertih, sama pravi, da jih je brez
števila, je spremljala razne soliste.
Najbolj pri srcu mi je delo mladin-
skega pedagoga. Pri delu mi pomagata
izkustvo in praksa, vsake togosti se
izogibam. Moj cilj je vzgojiti človeka
esteta, umetniško ikultiviranega. Do-
seči hočem, da se v mladem človeku
razvija samostojna miselnost, da si zna
sam ustvariti lastno sodbo (in jo de-
finirati) o motiviki glasbenih stavkov.
Moja naloga je, da vzgajam dobro kon-
certno publiko, ljubitelje glasbe, je pri-
povedovala. O sebi ni marala mnogo
govoriti. Pravila je še o tem, da na-
daljuje študij glasbe mnogo učencev
celjske Glasbene šole v Ljubljani. Tudi
iz njene šole je šla že vrsta mladih
ljudi.
Nekaj trenutkov je pomolčala, jaz
pa sem izrabil to priliko za novo vpra-
šanje: »Kateri skladatelji vam največ
pomenijo?«
»Odgovor ni tako lahak. Vsak skla-
datelj, mislim na velike, ima nekaj spe-
cifično svojega, kar človeka prevzame.
Toda kljub temu imam najraje klasike,
novoromantike in zmerne moderniste,«
je rekla.
»Torej vam jazz ne pomeni nič? Ga
zanikate?«
»Vsaka glasba ob svojem času... se-
veda je vprašanje, kaj ostane. Jazza
ne zanikam, čeprav mi ni blizu. Go-
tovo da ima neke kvalitete, vendar bi
bili skupni koncerti n. pr. s klasiki in
jazz deli, nemogoči. Jazz glasba lahko
zadovlji le glasbeno skromno izobra-
ženega človeka ... meni pomeni za-
bavo ...«
»Kateri koncerti so vas v letošnji
koncertni sezoni najbolj zadovoljili?
Kako je v Celju s koncertnim občin-
stvom?«
»Spet ne preveč lahko vprašanje,« je
odgovorila in pričela razmišljati. Sele
čez čas je povedala, da se ni lahko
odločiti med tistim, kar je najboljše in
kar je zelo dobro, kajti: ...vsak pia-
nist, vsak interpretator da v neko glas-
beno delo del svojega temperamenta.
Brez dvoma pa sem bila najbolj na-
vdušena nad Slovenskim oktetom, nad
triom Ebbert z Dunaja in pianistko
Pino Bonomo. Tudi Breda Rajhova je
bila prijetno presenečenje. Koncertno
življenje se je zadnja leta v Celju zelo
razmahnilo, občinstvo je glasbeno iz-
obraženo, posebno razveseljivo pa je
to, da je na koncertih vedno več mla-
dih ljudi.«
Kadar je Sancinova povedala kasno
misel o glasbi, je vedno znova vpletala
vanjo mlade ljudi. To ni čudno, saj
dela kot glasbeni pedagog že 26 let.
»Od svojih učencev zahtevam vztraj-
no, zavestno in precizno delo, saj je
to osnovni in obenem najvažnejši pogoj
za dosego uspeha. Naučiti jih hočem,
da znajo ločiti bistveno od nebistvene-
ga. Predvsem pa se pri svojem delu
trudim, da je stik med učenci in med
menoj čim prdsrčnejši...« je dejala
^ia :Qhmollfniia    ^_________..... _______
Ob gostovanju Celjskega
gledališča v Kranju
Igralci Prešernovega gledališča v Kra-
nju so že trikrat nastopili na deskah
Celjskega gledališča. Zato je bil res že
čas, da so se tudi celjski igralci odzvali
ponovnemu vabilu svojih gorenjskih po-
klicnih tovarišev. V soboto, 2. marca,
in v nedeljo, 3. marca, obakrat popol-
dne in zvečer — je nastopilo CG na
odru Prešernovega gledališča v Kranju.
V soboto z »-Vremenarjem-«, v nedeljo z
«•Dezurno službo«. Kljub neugodnemu
datumu — saj je bilo vse prebivalstvo
na neštetih pustnih zabavah — se je na
vseh štirih predstavah zbralo neprimer-
no večje število gledalcev, kot bi bili
pričakovali. In tudi odziv je bil nena-
vadno živahen. Kdor pozna miselnost
gorenjskega občinstva, ta ve, da pome-
ni pri njih trikratni aplavz vsaj toliko
kot v Celju šestkratni — in že po tem
merilu so celjski gledališčniki lahko
presodili, kako zelo so dobrodošli. Se
bolj se je to pokazalo v pogovorih z
različnimi ljudmi iz kranjskega občin-
stva in s člani samega Prešernovega
gledališča. Enodušni pripev vseh ustno
izgovorjenih kritik je bil tak, kot ga je
izrazil dramaturg PG Rado Jan: »Po--;
kazali ste nam, da je prava umeta«||
samo tista, ki ljudem pomaga žive-
ti, ko jim kaže vrednost in lepoto člo,
veške svobode in svetlega čustvovanja.*
— Posebno odobravanje je žel po četrtj
predstavi upravnik CG Fedor Gradišnijj
z daljšim programatskim govorom o po,
menu in vlogi slovenskih pokrajinskili
gledališč. Dejal je med drugim: »Ravni
pokrajinska gledališča v največji meri
opravljajo poglavitno poslanstvo, da no-
sijo kulturo med najširše plasti prebK
valstva. Zato se morajo kar se da zbli,
zevati in povezovati. A še nekaj: nihčc
ne sme misliti, da so finančna bremena,
ki jih ta gledališča nalagajo skupnosti^
zapravljena investicija. Ta investicija g«
morda ne rentira zelo hitro, zato pa to~
liko intenzivneje. — Najpomembnejši
poslanstvo malih gledališč pa je skrk
za novo, izvirno slovensko dramatiko..
— Občinstvo je govornikovim besedaa
živahno pritrdilo. — V prijetnem tovari«
škem sestanku po četrti predstavi ц
celjski in kranjski igralci izmenjali
mnogo koristnih misli. Celje pričakuje,
da bodo igralci PG kmalu vrnili obirtc
s kako uspelo in prikupno uprizoritTij«
Dramatika celfskih difakov se
ustavi oh problemu dvorane
Eden članov igralske skupine, ki je
lani v aprilu uprizorila Niccodemijevo
igro v treh dejanjih »Scampolo«, mi je
pripovedoval:
»Novembra smo začeli z bralnimi va-
jami. Če bi bUe počitnice v dnigi po-
lovici januarja, bi še pred počitnicami
igrali. Tako pa se je učenje zavleklo
do začetka marca. Ko pa smo hoteli
igrati, se je pa pojavilo vprašanje, kje
bomo dobili prostor. V Celju je šest
dvoran, ki imajo oder. Kino Union in
kino Dom nista primerna za gledališke
predstave. Ljudski oder so preurejali
v kinematograf, Betonova dvorana je
premajhna in prezasedena, Mestno gle-
dališče je podjetje zase in ni na raz-
polago za amaterske odre, tako nam je
preostal le še Narodni dom, kjer pa je
oder fKDpoln invalid brez škripcev j a,
kulis in zaves. Poleg tega je bil že od
začetka februarja zaseden za dva me-
seca vnaprej. Tam so se vrstili plesi,
koncerti, zborovanja. Naši maturantje
so že obuipavali. Cas mature se je ne-
zadržno bližal, mi pa nismo mogli »a-
stopiti.«
Pozanimal sem se, kako je z vpraša-
njem dvorane letos in, če tudi letos кв|
študirajo. »O, da, delamo. Studiramo tro-
dejanko iz modernega ameriškega žIt-
Ijenja: .Zbogom sanje'. Dobra stvar..
Toda ... Narodni dom razširjajo. Dru-
go leto bo na razpolago Delavski oder
Drugo leto... Takrat nas ne bo več na
šoli. Ne vem, kje bomo igrali V Celj«
ni dvorane... « »Kaj res ni izhoda?«
»Ce se nas ne usmili Mestno gledališče,
smo propadli.« »Pa ste že prosili?« Do-
kler nimamo kaj pokazati, nočemo nad-
legovati. Zdaj enkrat ibomo šli tja.
Končno se prav v takšnih krožkih prič-
ne marsikdo zanimati za igralsiko vimetr
nost, ki bo kasneje v amaterskih ii
poklicnih gledališčih lahko še mnogi
napravil za čim več j i razvoj te umet-
nosti pri nas, budi pa se tudi zanimanje
za gledališče sploh, utrjuje se p>otreibe
po stalnem obiskovanju gledališča sko-
zi vse življenje. К4.
Namen sodobne likovne vzgoje
Zadnje čase se vse toolj uveljavlja
skrb za sodotmo likovno vzgojo pri
mladini od petega do šestnajstega leta
starostL V glavnem gre za to, da se
mladina udejstvuje in uveljavlja po
svoj.ih željah ter da s svojim gleda-
njem, čustvovanjem, s svo(jimi predsta-
vami in mnenjem ustvarja barvne po-
dobe, zgovorne risibe in graifike (pa
tudi druge likovne izraze z najrazlič-
nejišim materialom.)
Pri vsem tem se v mladih ljudeh raz--j
vijajo psihofizične sile, ker s svojin
delom zavestno pridobivajo nešteto le-
pih vtisov za rast svoje duševnosti. Ob-
enem pa se mladina tudi življeinjskB
razvija in izobražuje. Gre za smotei
ter uveljavljanjje novih metod peda-
goškega vodstva pri učno-vzgojnem de-
lu, pri čemer se upoštevajo vsi otrod
po indivi'duaindh zmožnostih.
O namenu sodobne likovne vzgoje ai
raizpravljali v tečaju, katerega se je
udebežilo 90 učiteljev. Tečaj, ki je bi
v Celju, so obiskovali tudi vsi šoMd
inšpektorjii in upravitelòi šol. iF^rof. Ger-
lovičeva iz Ljubljane je predavala •
reforma in razvoju likovne vzgoje m
osnovi najnovejših psiholoških in pe-
dagoških dognanj. Na tečaju sta pre-
davala še prof. Alenka Geirlovdč te
znani likovni pedagog Ivo Jančič i
Maribora.
Jerim
Izšla je 123. številka
„Naših razgledov''
Iz vsebine:
Zimanjepolitični pregled: -"bed.: Po-
slovilni ekspoze Sepilova, bp.: Izraelski
vozel; M. O.: Španske uverture in re-
alnost; J. P.: Vrhovni sovjiet in narod-
nostno vprašanje; P.: Kongres sociali-
stov v Benetkah; M. S.: Vzhodnoberlin-
ske epizode; bp: Dokumenti; — Franc
Čeme: Kapitalizem in socializem na
preizkušnji (nadaljevanje in konec); Fr.
Pediček: Eden novih metodičnih pogle-
dov na moralno vzgojo v višji gimna-
ziji; Katja Vodopivec: O študiju na
pravnih fakultetah; F. Cerne: Pismo
Našim razgledom; Dr. Ante Štefančič:
Viateitnarsko šolstvo na Slovensikem;
Drago Potočnik: Evropska plačilna uni-
ja v letu 19.57; Dr. D. Savnik: Zgodovi-
na druge svetovne vojne (recenzija —
nadaljevanje prihodnjič); —: A. Mun-
de: Učbenik kazenskega postopka FLRJ;
Dušan Grabrijan: Lik Plečnikove Ljub-
ljane; Lojze Mlinair: Orkestrion; Zlata
Pirnat: Le monde du süence (ipisano iz
Pariza); Raj ko Nahtigal: Dve pripombi
k razpravljanju (o Linhartu, o Plečni-
ku); Rudi Šeligo: Sonce, ki sije teimno;
Jože Javoršek: Dva obraza eksperimen-
talnega gledališča; Veno Täufer: 3
pesmi — Oda v elegičnem talitu, Orient
express, Zimski večer; Jože Snoj: H.
Sienkiev^icz: Potop (recenzija); E. S.:
Milan Klemenčič; —: Ljuibljaniski želez-
nišk vozel; Marijan Mušič: Maks Fa-
biani; M. Dolgan: Stritarjeva zvezda
(recenzija); Marija Vogelnik ova: Se en-
krat o Steklenih čeveljčkih; bp: Ob
Ljubljanskem vodniku; E. Adamič: Ne-
kaj zlatih drcbcev o filmu; Kulturne
vesti; Nove knjige v tujim; Knjižme no-
vosti.
Na Naše razglede se laMco naročite
v upravi lista: Ljubljana. Cankarjeva
5/III, tel. 20-508. Letna nairočnina 600
din, poUetna 300 din, četrtletna 150 din
in mesečna 50 din.
Mozirska batadai
— Ko rečem: tri, štiri zakrulimo,
lajajmo, zamijavka¿nu> in zakikirikaj'
mo... Morda pa le zbudimo one
kmetijski zadrugi, da se bodo spomnil
da ne spadamo ▼ dvorano prosvetne^
doma... —
8. MARCA — Stev. 9

Življenje na naši vasi
ŽENA NA VASI...
Ojstrškova domačija v Jagočah pri
laškem se je kopala v soncu...
Doma sta bili samo hčerki, ko sem
ie oglasil. Gk)spodinja je šla po oprav-
ilih v mesto, zato sem čas čakanja na-
njo izkoristil, da sem nemoteno pro-
dajal svojo poklicno radovednost. Pod
hišo sem hitro opazil vzorno urejen vrt
J še popolnoma novo ograjo, pod hle-
vom pa se je v soncu belilo zidovje
in ploščad popolnoma novega gnojišča.
î>îa kolovozu nad skednjem je stal
vprežni voz in na njem vreče semen-
skega krompirja. Ni mi bilo treba dol-
go ugibati, da nisem na dvorišču ve-
Uke kmetije, niti tega, da tu drži va-
jeti napreden kmetovalec ...
Medtem je prišla ... Marija Ojstr-
iek je predsednica sekcije žena za-
družnic v laški kmetijski zadrugi. V
mesfu se je zamudila zato, ker je s
predsednikom zadruge razpravljala o
bližnji proslavi Dneva žena v okviru
zadruge.
»Res je,« je odgovarjala na moja
vprašanja, »niste se obrnili na pravo
kmetico, kajti naše posestvo meri ko-
maj pet hektarjev zemlje, od tega ko-
maj 60 arov obdelovalne, vse ostalo
pe je ,obešeno' v strme grvine in ne-
dorastel gozd na pobočju Huma.«
Potem je pripovedovala o tem, da
se kot predsednica sekcije ne »vme-
šava« v veliko gospodarstvo na vasi,
temveč je predvsem njena želja, da bi
» pomočjo ostalih zainteresirala žene
xa sodobnejše gospodinjstvo od prehra-
ne v kmečkih družinah do ureditve so-
dobnih vrtov, kokošjereje in končno
tudi za gojenje cvetlic itd.
To sem zvedel že drugje, da ima
Ojstrškova vedno na razpolago razne
sadike in da rade volje vsaki kmečki
ženi nudi pomoč z nasveti.
Ojstrškova gospodari na svojem ma-
lem posestvu odkar je prišla na to
domačijo. Njen mož, gradbeni delo-
vodja, ji je prepustil skrb za posestvo,
ki ga je podedoval in mu prav gotovo
ni žal. Zemljo obdeluje s pomočjo svo-
jih otrok, najstarejša med njimi je lani
končala kmetijsko šolo v Šentjurju.
Pripovedovala mi je, kako je bilo, ko
je prišla in v kakšni zadregi je bila,
ko se je znašla v črni kmečki kuhinji
in si ni znala pomagati s pečjo, v ka-
teri so kuhale vse prejšnje gospodinje.
z možem sta vložila veliko truda, da
sta malo krpo zemlje pripravila do
večje rodovitnosti, da sta uredila dom,
napeljala elektriko, vodovod, povečala
átevilo goveda v hlevu, uredila vrt,
gnojišče itd. Take investicije za tako
majhno gospodarstvo res niso šala.
Na Ojstrškovi domačiji se ne držijo
tradicij za vsako ceno. Povedala mi je,
da se ne izplača sejati pšenice na tistih
krpah zemlje, pač pa bo posadila več
krompirja, celo na njivi, kjer po »iz-
'ročilu« baje nikoli ni bil posajen. Po-
sadila bo tudi več zelenjave, čeprav
jo po malem skrbi, kje jo bo prodala.
Zelo si prizadeva, da bi v Laškem bila
trgovina, ki bi odkupovala in prodajala
zelenjavo, da bi tudi druge kmečke že-
ne lahko kaj odprodale. Letos bodo pr-
vič gnojili tudi z umetnim gnojem, po
travnikih pa so posuli že nad 500 kg
tomaževe žlindre.
»Z naprednim kmetovanjem se da
marsikaj narediti. Ko se človek enkrat
spusti v to pa ima vedno večje želje.
Zelo bi rada uredila tople grede, toda
zaenkrat še ne bo mogoče,« je nada-
ljevala.
Ojstrškova pa ne dela samo v sek-
ciji zadružnic. V Jagočah so jo izvo-
lili za tajnico krajevnega odbora. Ker
so me na okrajni zvezi opozorili, da
ima precej zaslug za popravilo vaške
ceste, sem tudi to omenil. Pa sem sla-
bo naletel, kajti odločno je zanikala
kakšne posebne zasluge. Cesta je bila
nujno potrebna popravila, zato so vsi
vaščani složno prijeli za krampe in
lopate, zravnali luknje, na mehke dele
poti nasuli kamenja, tako da jo je že
zdaj dober del urejen. Spomladi pa bo-
do nadaljevali, seveda če bo občina
res nudila obljubljeno pomoč.
Ker je bil lep dan, zunaj pa je ča-
kalo delo sem se zavedal nepravega
dneva in časa svojega obiska, sem se
poslovil od nje. Ko sem se potem vozil
mimo pravih gruntarskih domačij, sem
pomislil, koliko lažje bi ti močnejši
gospodarji uredili svoja dvorišča in po-
sestva, pa vendar jim še manjka ne-
česa". Brez dvoma bo Ojstrškova imela
tudi nekaj zaslug, če se bodo, tako kot
ona in vsa njena družina, odločili za
umnejše gospodarjenje.
Naš vri
in naše cvetje
Načrt vrta je razdeljen na 12 ze-
len jadnih, 120 cm širokih gredic z
vmesnimi 25 cm širokimi stezicami. Za-
radi pravilnega izkoriščanja zemlje
uvajamo v vsakem vrtu načrtno kolo-
bar j en je.
Grede od 1 do 6 so bile močno gno-
jene v jeseni s hlevskim gnojem, zato
uvrščamo vanje le vrtnine, ki uspe-
vajo na hlevskem gnoju in dušičnatih
gnojilih: kapusnice, kumare, paradniž-
nik in drugo.
Grede od 7 do 12 pognojimo s kom-
postom ali umetnimi gnojili. Tu hva-
ležno uspevajo: korenje, redkev, rdeča
pesa, čebula in druge korenčnice. Fižol
in grah (gredi 9 in 10) sta stročnici, ki
se sami oskrbita z dušikom iz zraka
in s pomočjo koreninskih bakterij.
Vsak vrtnar naj grede izkorišča tako,
da zasadi prostor med glavnimi kul-
turami s kratkotrajnimi vmesnimi rast-
linami.
1. Cvetača, vmesni sadež: glavnata
solata, naknadni sadež: špinača.
2. Koleraba, naknadni sadež: pol
grede pozno zelje, pol grede pozni
ohrovt.
3. Zelena.
4. Paradižnik.
5. Kumare, robne kulture; zgodnje
zelje ali cvetača.
6. Paprika.
7. Korenje, naknadni sadež: zimska,
glavnata solata.
8. Rdeča pesa, naknadni sadež: red-
kev.
9. Grah, naknadni sadež: zimska
cvetača.
10. Visok fižol.
11. Zgodnji krompir, naknadni sadež:
radič.
12. Čebula, naknadni sadež: endivija.
KMETIJSKA
ZADRUGA
POLJE
OB SOTLI,
pošta Buče
proda
2 kompletni
osovini
z gumami
in zračnicami,
ki so zelo
primerne
za gumi voz.
Interesenti
naj se pismeno
zglasijo na
gornji naslov.
Od rodUelishih sestankov do sole
za starše na I. osnovni soli v Celja
Na roditeljskem sestanku I. osnovne
šole smo izvedeli marsikaj novega. Ve-
lika udeležba je pričala, kako je na-
raslo zanimanje za vzgojo naše mladi-
ne. Pozorno smo posliišali poročilo
šolskega upravitelja tov. Marijana
Jer ina, v katerem je najprej obja-
vil rezultate učnih uspehov od I. do IV.
razreda. Bolj kakor številke v odstot-
kih učnih uspehov, ki se gibljejo med
84,06 in 91,7%, je zanimivo to, da je
povprečna ocena v vseh razredih ena-
ka — 3,5 — do česar so privedli neka-
teri smotrni ukrepi. Ze v začetk,u šol-
skega leta so bili učenci v vseh oddel-
kih razdeljeni po enakem socialnem se-
stavu otrok iz družin delavcev, kmetov
in nameščencev. Tudi povprečje zmog-
ljivosti posameznih razredov se je s
tem izenačilo. Razredniki so bili enako
obremenjeni. Na posebni konferenci so
se učitelji domenili za enotno mero ali
kriterij ocenjevanja, pri čemer so za-
vzeli srednjo pot. Opozoril je pa starše,
da bo ta mera na koncu leta nekoliko
ostrejša. Od vseh 897 učencev je ob
I. polletju izdelalo 88,55%, kar sma-
tramo za dober uspeh.
Zanimive so tudi naslednje ugotovi-
tve. Po daljšem zimskem odmoru so za-
čeli nekateri učenci ix)puščati pri uče-
nju, kar je svarilo pred kampanjskim
učenjem. Nekateri starši še vedno šte-
jejo telovadbo, petje in ročno delo za
manjvredne predmete, kar škoduje pri
vsestranski vzgoji otroka. Učitelji opa-
žajo, da nekateri učenci premalo bere-
jo, čeprav je dovolj mladinskega tiska.
Zanimanje z^a delo v internih krožkih
je začelo pojemati. Starši naj ne ovira-
jo otrok pri tem delu. Otrokom naj ne
branijo obiska šolskega in mladinskega
filma. Pri nekaterih učencih se opaža
utrujenost, kar opozarja na prenapor-
no delo in pomanjkanje spanja. Mladi-
no je treba navajati k lepemu vedenju.
Med učenci so bile najbolj razširjene
vodene koze v 78 primerih, škrlatinika
v 22, oslovski kašelj v 14, mumps v 6
primerih, pojavile pa so se še zlateni-
ca, gripa in rdečke. Opaža se precej-
šnja podhranjenost. Slabo zobovje ima
57%. Posebno pa opozarja na pravilno
telesno držo in čistočo.
Po dve in pol urnem roditeljskem
sestanku so starši navdušeno sprejeli
upraviteljev predlog, da bodo v jeseni
ustanovili šolo za .starše.
O delu veterinarske službe
v Šentjurju
Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo
pri občini Šentjur so te dni razprav-
ljali predvsem o veterinarski in ose-
menjevalni službi na področju šent-
jurske občine. Zgleda, da bo odslej ve-
terinarska služba pri nas uspešnejša,
saj je edini, preobremenjeni veterinar
pred kratkim dobil pomoč v drugem
veterinarju.
Kužna malokrvnost konj v naši ob-
čini postaja problem, pojavlja pa se
tudi bela griža piščancev. Veterinar je
posvetil veliko pozornosti zatiranju ja-
lovosti pri živini. Umetno osemenjeva-
nje opravljajo na področju občine na
treh osemenjevalnih postajah — v
Šentjurju, Ponikvi in Drami j ah.
V preteklem letu so bile izvedene na-
slednje veterinarske akcije: cepljenje
proti kokošji kugi, proti svinjski rde-
čici, množični pregledi jalovih krav in
tuberkulinizacij a govedi. Proti kokoèja
kugi je bilo cepljenih 2400 kokoši, proM
svinjski rdečici pa 4664 prašičev.
Veterinar je imel težave predvsem
v tem, ker so se nekateri kmetje upi-
rali cepljenju kokoši. Delo na obsež-
nem terenu pa je bilo tudi težko, ker
veterinarska služba v Šentjurju nima
na razpolago prevoznega sredstva.
V letu 1957 bo glavna naloga občin-
ske veterinarske službe, da se osamo-
svoji in razširi osemenjevalna mreža.
V načrtu imajo novo osemenjevalne
postajo v Selah in Slivnici. Prav take
pa se bo tudi v bodoče skrbno prouče-
vala in zatirala metiljavost govedi im
kužna malokrvnost konj.
Svet je razpravljal tudi o pospeše-
valni akciji, ki v šentjurski občini še
ni končana.
L. M.
V Konjieati bodo letos
mnogro gradili
V kreditni sklad za gradnjo stano-
vanjskih hiš pri ObLO Konjice je bilo
lansko leto zbranih 36 milijonov 400.000
dinarjev — kar je za 3 milijone več
kot je bilo predvideno. V obliki posojil
je bilo razdeljenih nad 27 milijonov.
Od zasebnih graditeljev se je 17 že
vselilo v lastne hiše — letos pa bo svo-
je hiše dogradilo še 26 graditeljev. Vidi
se, da se bo sčasoma le omilila sta-
novaniska kriza v Konjicah.
Za tekoče leto je predvideno, da bo
sklad za gradnjo stanovanjskih hiš zna-
šal okrog 50 milijonov. Iz njega boste v
prvi vrsti dobili posojUa občina in to-
varna usnja, ki bosta letos zgradila 2
bloka in eno družinsko hišo s skupno
nad 35 stanovanji. Ostali znesek bo
razdeljen med zasebnike.
Gradbeno podjetje Beton iz Celja, ki
je v Konjicah prevzelo gradnjo 16 sta-
novanjskega bloka, bo te dni pričelo z
delom. Predvideno je, da bo gradnja
končana do srede septembra. V krat-
kem bo dala razpis za gradnjo 6 sta-
novanjskega bloka tudi Tovarna usnja.
Razen tega pa bo občina gradila še dve
stanovanji na Stranicah za učiteljstvo.
ZDRAVA MATI — ZDRAV OTROK
Pričakovanje otroka je zmeraj pove-
zano s strahom pred porodom in z bo-
jaznijo, ali morda otrok ne bo normal-
no razvit. Vzlic temu pa marsikatera
žena, čel.udi si otroka zelo želi, ne stori
vsega, da bi si olajšala 'porod in zago-
tovila otroku zdravje. Mimo poč tka,
rednega gibanja in vsestransko zmer-
nega življenj.a je v času nosečnosti po-
trebna tudi praviina prehrana, od ka-
tere sta v veliki meri odvisna počutje
bodoče matere in otrokov razvoj.
Kaj pomaga, če nosečnica jé za dva,
če pa v hrani ni na primer dovolj be-
ljakovin, kalcija, vitaminov itd., kar
nujno potrebuje zase. Še bolj pa za svo-
jega nerojenega otroka. Samo debele-
nje nosečnici še ne .za!?otavlja, da bo
otrok čvrst in zd'^av! Kaj menite, za-
kaj je toliko nosečh žena tik pred po-
rodom slabokrvnih, zakaj tožijo, da jih
bolijo zobje, z.akaj splavi in prezgodnji
porodi, čeprav so nosečnice živele
zmerno in se niso preobremenjevale z
delom, zaHîaj velika nervoznost, ne-
spečnost in razne bolečine? Mnogo teh
težav lahko prepišemo prav nepravilni
prehrani.
Seveda se brezbrižnost do prehrane
lahko maščuje tudi nad otrokom: rahi-
tis, visok odstotek umrljivosti v prvem
letu starosti, neodpornost proti raznim
boleznim — vse to kaže, da naše no-
sečnice ne uživajo dovolj mleka in me-
sa (predvsem drobovine) ter sadja in
zelenjave, v čemer je največ snovi, ki
jih nujno potrebujejo.
Več o vsem tem boste zvedele v
knjižici »Prehrana nosečnic«, ki jo je
pravkar izdal Centralni zavod za na-
predek gospodinjstva. Poleg splošnih
navodil glede prehrane in opozoril na
neljube poeledice zaradi pomanjkanja
te ali one življenjsko važne hranilne
snovi, je v knjižici še 10 celodnevnih
jediln kov in več kot 60 preizkušenih re-
ceptov za preproste jedi, narejene iz
živil, ki jih kmečkim ženam po večini
ni treiba kupovati, vse druge pa jih do-
bijo razmeroma poceni. Knjižica sta-
ne samo 150 din.
Kje in kako pleše naša mladina
Pred dnevi sva s prijateljem zašla na
mladinski ples v Domu OF. Stopnice
so vodile v teman piostor. Znašla sva
se v neprijetnem ix>ložaju, ko je Janko
zadel ob postavo, ki je bila naslonjena
ob zid. Sledil sem mu v F>odzemlje, saj
sem mislil, da pozna Janko skrivnosten
prehod v dvorano. Šlo mi je na smeh,
ko je ob zid prislonjeno osebo vljudno
'vprašal, če je v Domu OF ples. Vpra-
šani je odgovoril: »Ne delaj se neum-
nega, saj vidiš, da ne pleševa«. S pri-
jateljem sva iskala vhod v plesno dvo-
rano. Proti vstopnini 50 din sva vsto-
pila v zadimljen prostor. Voščila na ste-
nah so kazala, kct da praznujejo silve-
strovanje. Sedla sva v skrajni kot dvo-
rane, da sva bUa varna pred ukan jem
harmonikarja in pred temperamentni-
mi piesalci polke. Opazovala sva pri-
zore v dvorani. Videla sva gručo pija-
nih, starejših ljudi, ki so se obnašali,
kot bi bil. ves svet njihov. Očividno
so iskali prepir, zato sva se z Jan-
kom umaknila proti izhodu. Še sva
opazovala razposajenost mladih ljudi,
ki so bUi brez vzgojitelja ali plesnega
učitelja.
Skupina deklet je slonela ob klavir-
ju, na katerem so bili križem nametani
plašči. Dvorana nima zrač3nja, zaradi
tega je bil zrak nasičen z vsakovrstni-
mi parfumi in cigaretnim dimom. Ne-
daleč je globoko dekoltirana plavola-
ska obkrožena od občudovalcev spretno
izvajala plesne figure 2iamorskih ple-
sov. Zanima nas, kaj pravi celjska jav-
nost k temu? Ali je organizator plesa
slep, ali pa noče videti, kaj se dogaja
vsako nedeljo zvečer v Domu OF! Naj
bi to bil »mladinski ples« — če pa s*
med plesalci tudi starejši ljudje! Me-
nim, da gre samo za dobiček na račai»
mladine, ne pa, da bi se tu mladina
vzgajala v družbenih plesih in lepem
vedenju ter se pravilno zabavala. Ce
bomo mladirl'o vabili na take prireditve,
bo delo v mladinsiki organizaciji zastonj.
Iz celja in zaledja
Odbor za gradnjo Ljudskega kopališča v Celju
vabi člane sind, organizacij, mladinskih aktivov, terenskih organizacij
SZDL in uprave gospodarskih organizacij mesta Celja k prostovoljnemu
delu na gradnji kopališča.
Otvoritvena delovna akcija bo v nedeljo, 10. marca, nakar bomo nada-
ljevali z vsakodnevnim delom prostovoljcev.
Formirajte v organizacijah in podjetjih štabe, ki bodo skrbeli za to ko-
ristno delovno akcijo!
Pozivamo vse celjske športnike, da se polnoštevilno udeleže otvoritvene
akcije!
Vse sile z« zdravje mladine in napredek našega mesta!
Odbor za gradnjo ljudskega
kopališča v Celju
KDO BO PLAČEVAL
NAJEMNIiTO?
Od Sernečeve, lastnice stanovanja na
Slandrovem trgu št. 1, je naše ured-
ništvo prejelo pripombe k članku »Pet
ljudi v vlažni sobi brez luči«, objav-
ljenem v osmi številki našega lista.
V hiši, kjer stanujejo Artvigovi, je
bila prvotno električna napeljava pri-
ključena na omrežje 110 voltov. Med-
tem, ko so si druge stranke v hiši dale
leta 1954 preurediti napeljavo na 220
voltov, Artvigovi tega niso želeli. Tako
so si tudi svetili kar s petrolejko.
Ob poplavi je šla Sernečeva takoj
pogledati pritlična stanovanja, da bi
ugotovila škodo. Artviga je rekel, da
so znosili pohištvo v prvo nadstropje
in da je zidovje mokro. O preperelih
deskah ni omenil niti besedice. Sele
kasneje, ko sem dala popraviti sosed-
nji stranki parket v sobi, se je oglasil.
Toda tedaj je bil fond, določen za po-
moč poplavljencem, že izčrpan.
Zaradi vsega tega so se Artvigovi
odločili, da ne bodo več plačevali na-
jemnine za stanovanje. Tako dolgujejo
Sernečevi najemnino že od avgusta leta
1954, nekaj mesecev kasneje pa so pre-
nehali plačevati tudi vodarino.
Za popravilo stanovanj v hiši je po-
treben denar, in sicer trideset odstot-
kov od mesečne najemnine. Ker Art-
vigovi že dalj časa niso plačevali za
stanovanje, pravi Sernečeva, da ne mo-
re stanovanja preurediti in popraviti.
Vsekakor bo treba stvar urediti na
pristojnem mestu. Krivda, da je pri-
šlo do takšnih kritičnih razmer, je na
obeh strankah. Sedaj se bo moral najti
nekdo, ki bo stvar dokončno uredil.
PIONIRSKA MASKARADA NA
II. GIMNAZIJI V CELJU
Pionirski odred Anice Cernejeve na
II. gimnaziji je brez dvoma eden izmed
najaktivnejših v pionirski organizaciji.
S svojo prireditvijo pionirske maška-
rade dne 2. t. m. je dosegel nov uspeh.
V okrašeni telovadnici se je zbralo
okrog 150 mask. Dostojne, idejno ori-
ginalne pa okusno opremljene maske
so predstavljale tipične značilnosti rast-
linstva, živalstva in človeške družbe.
Poleg otroško zabavnega je imela ma-
škarada tudi močan vzgojen pomen.
Ob vzornem vodstvu profesorjev Vol-
ferl Marice, Toneta Zorka, prof. I^ode-
ta in drugih, se je mladina naužila pri-
jetnega razvedrila in ob lastni godbi
tudi malce zaplesala. Med pustnim ra-
janjem je deloval posrečeno improvi-
ziran srečolov. Posebna komisija vzgo-
jiteljev je podelila nagrade najboljšim
maskam.
Maškarado so obiskali starši in gostje
in izrekli pionirjem in organizatorjem
svoje priznanje.
TUDI V CELJU BOMO IMELI
STOLPNE HI SE
V zazidalnih načrtih za Otok, katere
je napravil inž. arh. Janušič, je pred-
videnih tudi nekaj stolpnih hiš (nebo-
tičnikov). Tako predvidevajo na tem
mestu v bližnji bodočnosti gradnjo
8 nadstropne hiše, ki bo imela 32 dvo-
sobnih stanovanj.
Po idejnem načrtu bo cena za eno
stanovanje znašala 1,300.000 din. Na-
črti so že v izdelavi pri celjskem Pro-
jektivnem biroju. ^
Gibanje prebivalstva
v ČBsn od 23. 2. do 3. 5. 1957 je bilo rojenih
28 dečkov in 22 deklic.
Poročili so se:
Stanko Dimec. kmet in Terezija Dimec, roj.
Speplič, gospodinja, oba iz Brezove-Smartno v
R. d.. Janez Ograjenšek, tapetnik iz Celja in
Marija Grilc, invalid, upokojenka iz Maribora.
Bernard Jeršič, delavec iz Štor in Neža Mag-
dalene, poljska delavka iz Zegrn. Feliks Obre-
za, upokojenec in Marija Lešnik, kmetica, oba
Iz Gorice pri Smartnem. Jožef Sever, oseb.
upokojenec in Jožefa Koštomaj, gospodinja, oba
iz Ljnbečne pri Celju. Vladimir Dobrave, sli-
kar, pomočnik iz Celja in Katarina Jelen, trg.
pomočnica iz Creta p. Hočah, Anton Spes, po-
ljedelec in Ana Petelinšek, delavka, oba iz
Trnovelj p. Celju. Vincenc Kladnik, učitelj iz
Celja in Ljndmila-Marija Sussinger, šiviljska
pomočnica iz Šentjurja pri Celju. Franc Kri-
stan, delavec in Angela Košnjek, šiviljska po-
močnica, oba iz Celja. Viktor Knder, rndar
iz Kotredeža prj Zagorju in Ljudmila Janežič,
frizerska pomočnica iz Celja. Stanislav Gaber,
vodovod, instalater in Nada, Marija Božič, ad-
ministratorka, oba iz Celja. Mihajlo Djurišič,
poručnik JLA iz Maribora in Vanda, Adela Je-
zovšek, uslužbenka iz Ptuja.
Umrli so:
Jiirij Kores, upokojenec Iz Celja, star 79 let.
Ljudmila Javornik. pnljedelka iz Zbelovega,
Rtnra 7i let. Terezija Stante, gospodinja iz Ce-
lja, stara 60 let. Ana Nivak, gospodinja iz Ce-
lja, stara >• let. Rozalija Repin. gosnodinja
Iz .^marjcte, stara Á let. Frančiška Medved,
upokojenka iz Stor. stara 48 let. Branko Jug,
otrok iz Šentjurja p. Celju, star 2 leti. Jožef
Tiirniiki, otrok iz Celja, star 1 dan. Alojzija
Pepelnik, gospodinja iz Bodrišne vasi, stara
43 let. M«r»in Velenšek, posestnik iz Ostrož-
пс-ч p. c'^'în. star let. Franc Lipovšek,
•seb. mpokojeaec M сец«^ jur *8 let.
PISMO IZ NOVEGA CELJA
Nedelja. Rahla jutranja glasba me je
predramila — zvonček na hodniku je
vabil k zajtrku. Sedel sem na posteljo,
opazoval prve jutranje žarke, ki so se
prikradli skozi okno in pričel razmi-
šljati o svojem in o našem življenju v
bolnišnici.
Oče bolnikov je dr. Kopač. Nimamo
mu kaj očitati. Za vse bolnike je enako
dober. Razume nas in če le more, ugo-
di našim željam. Marsikateri že iskori-
ščajo njegovo dobroto.
Žalostno Pa je, da bolnik dostikrat
ne najde razumevanja v družbi. Povem
vam kar svoj primer: Nekega dne sem
šel domov, kjer mi živijo še mati, se-
stre in brat. Prisopihal sem na vzpeti-
no. Ko sem povedal, da sem bolan, sem
moral požreti opazke: »Ti bolan — saj
si tako rdeč in debel — ni ti videti
sile.« Kar kmalu so me začeli siliti,
naj pomagam pri težaškem delu. Hudo
mi je bilo, da niti pri domačih nisem
našel razumevanja. Pa sem obiskal še
svoje podjetje. »No, kdaj boš začel de-
lati? Mar še nisi zdrav? Ti ga pa res
dolgo vlečeš — dobro se ti godi!« Nisem
jim hotel razlagati, vzel sem otroške
doklade in žalosten odšel.
Kako prijetno se počuti bolnik, če
podjetje kaže razumevanje za njegovo
bolezen. Spomnil sem se lepega pri-
mera, ki so ga dale Trbovlje, ki imajo
v Novem Celju kakih 40 bolnikov. Za
novo leto je prišla delegacija in voščila
svojim bolnikom v imenu trboveljskih
občanov srečno novo leto in vsakemu so
dali še 2000 din kot novoletno darilo.
Tudi marsikatera druga ipodjetja so po-
slala svojim bolnikom novoletna darila
in enak del dobička, kot so ga dobili
zdravi sodelavci v podjetju. Kako vesel
je bolnik v takem primeru — počuti se
kljub svoji onemoglosti enakovrednega
člana kolektiva in človeške družbe.
To sem vam hotel napisati, ker mi je
bilo hudo... D. I.
PISMO UREDNIŠTVU
V Selcah smo nedavno doživeli ža-
losten primer nečloveškega ravnanja s
sočlovekom od strani Neže Bezenšek,
Selce štev. 35. Ta je nedavno vrgla
družino Franca Guček z dojenčkoma
vred na cesto. Brezdomci niso imeli
kam, pa se jih je usmilila sestra —
vdova, ki živi tudi v stiski, saj ima 7
otrok. Ponudila jim je svojo kuhinjo,
kjer vsa družina spi na tleh. Poleg
tega žena Franca Guček pričakuje tret-
jega otroka in je skrajni čas, da ji sta-
novanjski urad preskrbi stanovanje.
Neža Bezenšek je bila omenjenega
dne, ko je vrgla družino Gučka na ce-
sto, močno vinjena — in ko so dru-
gi spravljali pohištvo pregnanca skozi
okno, je ležala v travi ob glavni cesti.
Ko je bilo delo opravljeno, so jo njeni
pomagači naložili na voz ter odpeljali
na dom njene hčerke.
Bilo bi prav, da bi v to zadevo po-
segli pristojni organi ter naredili v hi-
ši mir, saj se Neža Bezenšek prepira
z vsemi strankami, sicer bo ta hiša z
12 člani postala prava umobolnica.
O. B.
celjska bolnišnica bo
gradila stanovanjski blok
Znano je, da celjski bolnišnici zelo
primanjkuje zdravstvenih delavcev, ki
pa jih ne more namestiti zaradi po-
manjkanja stanovanj. Ze lansko leto je
nekaj zdravnikov zapustilo službeno
mesto v Celju, ker niso našli primer-
nih stanovanj. Mnogi zdravniki in ostali
zdravstveni kader pa sicer vztraja v
Celju, toda živi v skrajno neprimer-
nih stanovanjih, ali pa zavzema že tako
pičle prostore bolnišničnih oddelkov.
Skrajni čas je torej bil, da se je
celjska bolnišnica odločila za gradnjo
stanovanjskega bloka. Gradili bodo 2
stanovanjska bloka na vogalu Kersni-
kove ulice. Osnutke, ki so zelo ekono-
mični, je po izkušnjah Stanovanjskega
zavoda v Ljubljani izdelal Projektivni
biro v Celju. Trisobno konfortno sta-
novanje bo stalo okrog 1,800.000 din.
SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE
ČLANOV SINDIKATA
Sindikalna podružnica Železarne Sto-
re posveča letos posebno skrb politič-
no ideološkemu izobraževanju svojega
članstva. Posebna komisija skrbi za si-
stematično izobrazbo med člani in je
določila poseben program rednih pre-
davanj. Predavanja bodo vsakih 14 dni,
obiskovali pa jih bodo obvezno vsi čla-
ni delavskega sveta, člani ZKS, sindi-
kalni in mladinski aktivisti ter obra-
te vod j e in mojstri obratov. Začeli smo
s predavanjem tov. Vučajnika »o raz-
voju gospodarstva v FLRJ«. Poslušalci
so bili s predavanjem zelo zadovoljnu
ZAZIDAVA ULICE XIV. DIVIZIJE SE
NI DOLOCNEA
Na skupni seji Sveta za gradnje in
komunalne z'adeve so te dni obravna-
vali obstoječe štiri variante, ki vsaka
zase predvidevajo zazidavo Ulice XIV.
divizije na svoj način. Med člani sveta
je prevladovalo mnenje, da se reizer-
vira ogelna lokacija za hotel. Polog te-
ga so bili tudi mnenja, da 'bo treba
omenijeni prostor kar najbolj raoional-
no izkoristiti, ker so tu dragocena pod-
ročja.
Po eni izmed variant bo mogoče zgra-
diti v tem prostoru poleg hotela še 80
stanovanj in še nekaj poslovnih pro-
storov. Dokončne odločitve še ni bilo.
Svet bo zadevo pono'vno obravnaval,
ko bo izdelana maketa celotnega prede-
la Ulice XIV. divizije in ko bodo iz-
delali še nekatere dopolnilne študije.
22 NOVIH ČLANOV ZKS V
ŽELEZARNI Store
Te dni je bila v Storah slavnostna
konferenca organizacije ZKS Železar-
ne, ki i e bila posvečena sprejemu 22
novih članov v organizacijo.
Sekretar tovarniškega komiteja ZKS
tov, Markovič je prečital življenjepise
predlaganih članov, iz katerih je bilo
razvidno, da so to mladi ljudje, ki so s
svojim zgledom dokazali, da so upra-
vičeni uvrstiti se v avantgardo delav-
skega razreda. Vseh 22 članov, od ka-
terih je 19 mladincev, 2 mladinki in 1
starejši, so bili spreleti v članstvo.
Sprejetju novih članov je prisostvo-
val tudi predsednik celjske občine, tov.
Andrej Svetek.
NASi VOJAKI IZ BOSNE
POZDRAVLJAJO
Dragi bralci Celjskega tednika! Vsi
fantje iz Celja in okolice, ki služimo
rek v Banji Luki, se spominjamo svo-
jih staršev, prijateljev, deklet in vseh
znancev in jim pošiljamo lepe po-
zdrave.
Ni še dolgo, kar smo stopili v JLA,
a smo že pridobili precej znanja za
obrambo naše domovine, saj z zanima-
njem poslušamo naše starešine. Talîo
tudi naše mlajše fante pozivamo, da
pogumno stopijo v naše vrste.
Pozdravljamo vas: Rudi Hren. Kari
Polegek, Franc Jurkovnik, Drago Kolar,
Anton Jazbinšek, Ivan Hribernik, Stan-
ko Furlan in Kramer Peter.
Občni zbor PD Luče
v nedeljo je bil v Lučah občni zbor
Planinskega društva Luče. Zbralo se je
kakih 60 Lučanov in okoličanov v go-
stilni Ojstrica. Poročilo upravnega od-
bora je podal agilni predsednik tov.
Peter Jež. Lučko planinsko društvo je
najmlajše tovrstno društvo v Sloveni-
ji. Do lanskega leta so bili Lucani
združeni s Solčavani, preteklo poslovno
leto pa so že delovali samostojno, in
to v turističnem, markacijskem in go-
spodarskem odseku društva. Najagil-
nejši je turistični odsek, ki deluje sa-
mostojno. To je razumljivo, saj so Luče
ena naših najzanimivejših in najlepših
gorskih vasi, v kateri so tujce spreje-
mali že pred 90 leti, posameznike pa
že prej.
Turistični odsek bi rad olepšal vas,
popravil ceste in steze, zgradil kopali,'
šče na Lučnici, ki je mnogo toplejša
Qđ Savinje, uredil vodovod in obnovi]
nekdaj cvetoči domači turizem, skratka,
24 članov tega odseka bi rado Lučam
dalo tisti turistični pomen, kakršnega
so nekoč že imele. Težave so predvsem
v pomanjkanju turističnih postelj, v
stanovanjski stiski, v pomanjkanju pri-
mernih gostišč in slabih prometnih
zvezah z Ljubljano in s Celjem, ki so
mnogo slabše kakor pa pred vojno.
Gospodarski odsek je lepo skrbel za
prelepo postojanko na Loki pod Radu^-
ho, ki pa žal ni imela takega obiska,
kot ga zaradi svoje slikovitosti in po-
sebnosti zasluži. Koča pa je bila kljub
temu aktivna, kar pomeni, da so od-
borniki požrtvovalno delali. Prihodnje
leto nameravajo Lucani kočo še pove-
čati. Markacisti so skupaj s Celjani
markirali pot iz Podvolovjeka na Ve-
liko planino, nekaj manjših nalog pa
je ostalo za prihodnje leto.
VESTI IZ PODČETRTKA
Pred dnevi je bil pri nas ustanovni
občni zbor strelske družine, v katero
je vstopilo mnogo mla^dine in starejših.
Ustanov li so tudi pionirska pododseka
v Podčetrtku in Olimju. Družina j&
dobila ime po tragičnem dogodku, ko
so ob svitu svobode — 10. maja 1945 —
bežeče nemške enote v svojem one-
moglem besu ustrelile in zverinsko mu-
čile talce, šolskega upravitelja Karla
-Cemigoija, ob&inskega sdugo Maotina
Kneza in gluhonemega hlapca Leopolda
Novaka. Tako nosi družina ime SD
»Tiicih talcev«.
Pri Emi so v nedeljo odigrali igrico
»Piskrovez Tine«, ki je dobro uspela.
Požrtovalni učiteljici sta vadiM kmečke
l;¡udi pozno v noč. Čeprav je bila pri-
reditev skromna, vendar so bili prebi-
valci hvaležni, saj v tako odmaknjenih
krajih drugega razvedrila skoraj ni.
Prebivalci olirajskega predela so si
že dolgo želeli v svojem kraju trgovske
poslovalriioH', saj je bilo za hribovite
predele težko hc-diti v oddaljeni Pod-
četrtek. Končno so dočakali, da bo KZ
v Podčelirtku preselila iz trga eno po-
slovalnico v Olimje.
IZ RIMSKIH TOPLIC ^
Delo Planinskega društva Rimske To-_
plice, ki je im£do te dni letni občni
zbor, je bilo preteklo leto zelo uspeš-
no. Na novo so pokrili postojanko na
Kopitniku, uredili sobo v mali hiši, po- [
pravili vodnjak in markirali poti na
Lisco, Kozje. Kopitnik in Kal. Upravni
odbor je v ta dela vložil ogromno truda
— opravljenih je bilo nad lOOO prosto-
vol-nih delovnih ur. Na hrbtih so no-
sili droben material — kot žičnike in
podobno — na Kopitnik. Zvezi borcev
Rimske Toplice se zahvaljujejo, ker jim
je s posojilom priskočila na pomoč.
A. P.
LEPI USPEHI STRELSKE DRUŽINE |
KOZJE
V Kozjem je bil preteklo nedeljo
redni letni občni zbor Strelske druži-
ne. Iz poročila je bilo razvidno, da se je
odbor zavedal svoje naloge, saj je bilo
organiziranih več družinskih in med-
družinskih tekmovanj z zračno in vo-
jaško puško. Družina je tudi organizi-
rala nagradno streljanje. Posebno skrb
je posvečala družina pionirjem in mla-
dincem. Izved3nih je bilo več tekmo-
vanj na šolah ter predavanj o strelstvu
in o ravnanju z orožjem.
Največja skrb novoizvoljenega odbo-
ra bo, da usposobi mladince in pionirje
za dobre 'strelce.
IZ MOZIRJA IN OKOLICE        ^
Kmetijske zadruge v mozirski občini
vršijo že nekaj dni med kmeti — za-
družniki široko akcijo za. naročitev
umetnih gnojil. Tako so na področju
KZ Radmirje zbrali že za okoli 35.000 kg
umetnih gnojil, v Rečici za 30.000 kg,
v Smihelu nad Mozirjem pa za 20.000
kilogramov.
Precej kmetov bo za umetna gnojila
najelo kredit pri Zadružni hranilnici v
Celju. Tako bo letos v mozirski občini
porabljeno mnogo več umetnih gnojil
kot preteklo leto. Kmetijski strokov-
njaki bodo skrbeli, da bodo gnojila
pravilno uporabljena.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE
V BRASLOVCAH DELA
V Braslovčah sfo pred kratkim usta-
novili Društvo prijateljev mladine, ki
aleje 150 članov in je zelo delavno.
Sekcija za izobraževanje staršev bo v
februarju organizirala vrsto vzgojnih
predavanj. Prav tako je društvo orga-
niziralo tudi dvomesečni p-ik^-o.^ e valni
in šivalni tečaj, za katerega se je pri-
javilo 40 deklet.
Društvo bo poskrbelo za letovanje
vseh otrok osemletke Braslovče. Preoeg
sredstey bodo dobili z akcijo čiščenja
divjega hmelja. Očisi'ili bedo področje
od Gomilskega do Letuša.
Žene, vključene v društvo, eo posve-
tile mnogo skrbi prehrani socialno šib-
kih šolarjev. Za šolsko kuhinjo so na-
brale prostovoljnih priispevkov v vred-
nosti 60.000 dinarjev.
S. D.
vesti IZ vranskega
Občnega zbora RK na Vranskem se
je letos udeležilo le 8 oseb. Od celo-
kupnega učiteljstva gimnazije kakor
osnovne šole je bila prisotna le ena
oseba. Od številnih nameščencev zdrav-
stvene postaje in lekarne, ki so v prvi
vrsti za to poklicani, ni bilo nikogar.
Tudi km.etijska zadruga in občinski
ljudski odbor sta z odsotnostjo doka-
zala, da jima ni mar te humanitarne,
organizacije.
Brez komentarja!
VESTI IZ ŠOŠTANIA
v gasilski zvezi Šoštanj je včlanjenih
15 društev. K najboljšim spadajo Ve-
lenje, Topolšica in Šoštanj. Na ne-
davnem letnem občnem zboru pa je.
fcilo ugotovljeno, da z ma'o' izjemami
vsa gasilska društva premalo store za
sprejem novih članov, p-edvsem iz vrst
rnladine in pionirjev. Tudi žene so vse
premalo zastopane v druš'v'h. Na zbo-
ru so si zato delegati zadali nalogo, da
ibodo v bodoče bolj skrbeli za naraščaj
in pritegnili v svoje vrste predvsem
mladino.
*
Pretekli teden je bila letna konferen-
ca OO ZKS Šoštanj, levi breg. Obrav-
navali so p-^edvsem mlad nska vpraša-
nja. Terenski mladini se je posvečalo
premalo pozornosti, saj je terenski ak-
tiv popolnoma razpuščen in ga bo treba
ponovno organizirati. Obravnavali so
Ludi ideološko vzgojo članov komuni-
stov. Mnogi člani v društvenih organi-
zacijah slabo ali pa sploh nič ne delajo.
OO ZKS bo na svoji prvi seji zadevo
temeljito obravnaval.
Pretekli to^ek je bi občni zbor Dru-
štva prijateljev mladine. Društvo že
dve leti ni imelo občnega zbora, ker so
se nekateri odborniki kakor tudi pred-
sednik odselili in je ostalo vse delo na
enem samem človeku. Z izvolitvijo no-
vega odbora, v katerega so prišli dobri
delovni ljudje, je upati, da bo delo
društva ponovno zaživelo. Zadali so si
nalogo, da bodo tesno sodelovali z vse-
mi množičnimi organizacijami.
Na zboru so mnogo razpravljali o
problemih šolske in vajenske mladine,
o mlečni restavraciji, ureditvi otroške-
ga igrišča, o mladinski knjižnici in
drugo. Člani društva so sklenili, da bo-
do vse te predloge iznesli na prvem
zboru volivcev, na ljudski odbor pa
apelirali, da jih uresniči.
10 LET AVTO-MOTO DRUSTVA
V KONJICAH
Avto-moto društvo v Slovenskih Ko-
njicah je ie dni slavilo 10. obletnico
svojega delovanja. S svojim aktivnim
delom pri usposabljanju vozačev mo-
tornih vozil je v tem času doseglo prav
lepe uspehe, saj je usposobilo kar 295
šoferjev in nekateri od njih so postali
poklicni vozači.
Društvo šteje danes 120 članov, vod-
stvo pa upa, da se bo letos število
dvignilo na 150 članov.
Težak problem za društvo predstav-
ljajo motorna vozila. Na razpolago ima
sicer dva osebna avtomobla starej-
šega tipa, od katerih prvi služi za učne
vožnje, drugi pa je samo za izučene
šoferje. Pri obeh so potrebna stalna po-
pravila, kar zahteva mnogo denarnih
sredstev.
P-imeme p-ostore za garažo je dru-
štvu odstopilo kmetijsko gospodars'vo.
Ureditev garaže je s'ala okrog lOOOOO
dinarjev — velka večina tega zneska
odpnd-^ m proîtcvol'no delo članov.
Društvo kaže torej dovolj zanimanja
za svoj razvoj.
Kronika nesreč
' spet smrtna žrtev
Pred nedavnim se je na Ljubljanski
cesti pripetila težja prometna nezgoda.
Voznik tovornjaka F. S. iz Vrhnike je
vozil proti Celju po skrajni desni stra-
ni v smeri vožnje. Nasproti mu je pri-
peljal voznik konjske vprege. Medtem
ko se je tovornjak približeval vozu, je
pripeljal iz smeri Celja kolesar M. V.
Vozil je vinjen po skrajni levi strani.
Voznik tovornega avtomobila se mu je
izogibal, toda kolesar je tik pred sre-
čanjem zavozil proti svoji desni. Ne-
sreča je bila neizogibna. Kolesar je s
težkimi poškodbami obležal na brani-
ku avtomoibila. Zaradi zloma noge in
pretresa možganov so ga odpeljali v
celjsko bolnišnico.
Pred dnevi je ob pol enajstih do-
poldne prišlo do prometne nesreče v
Žalcu. Pri trčenju je izgubil življenje
kolesar A. H. iz Megojnic pri Grižah.
Proti Celju je vozil voznik tovornega
avtomobila iz Ljubljane. Kolesar je za-
vozil v levo preko ceste tako, da ga
je tovornjak zadel. Naslednji dan je
A. H. umrl za poškodbami v celjski
bolnišnici.
Pri rezanju sena je stroj poškodoval
glavo Karlu Vrzdovniku iz Bukovja
pri Frankolovem.
Posestnik Anton Holotoar iz Megoj-
nic pri Grižah se je s kolesom peljal
skozi Žalec. Nasproti mu je pri vozil
tovarni avtomobil. Holobar se je za-
letel v avto. Pri tem je dobil težke po-
škodbe na glavi in prsnem košu. Ne-
zavestnega so prepeljali v bolnišnico.
Na državnem posestvu Zovnek pri
Braslovčah so postavljali žične hmelj-
ske drogove. Pri tem se je podrl drog
in poškodoval Vinka Tomer j a na prs-
nem košu.
V neki gostilni v Slivnici so se stepli.
V pretepu je dobil s kozarcem po glavi
kmet Milan Selič in je bil težje po-
škodovan.
V pretepu je bil z nažem zaboden v
prsi in hrbet Rok Zupane iz Drenskega
rebra. V težkem stanju so ga prepe-
ljali v celjsko bolnšnico.
Pri podiranju drevja je padlo drevo
na Ivaџa Jagra iz Cmreške gorce. Utr-
pel je poškodbo na glavi in hrbtenici.
Pri delu je dobil poškodbo na glavi
Franc Turnšek iz Trnovca pri Dram-
Ijah.
Trile'ni Fran Pajškruh iz Tiroseka
pri Gornjem gradu se je poparil z vre-
lim mlekom. Utrpel je težje opekline
po levi roki.
KZ Mozirje ima v letošnjem progra-
mu gradnjo nove zadružne hmeljske
sušilnice. Za novo sušilnico bo del
sredstev prisipeval tudi Hmezad.
iz Šentjurja pri celju
s poukom v kmetijsko-gospodarski
šoli so v Šentjurju pričeli decembra fn
bo trajal do marca. Pouk na šoli je
povezan s praktičnim delom. Poleg te-
ga se kmečka mladina udejstvuje tudi
v pevskem zboru. V kratkem bodo pri-
pravili Sentjurčanom samostojen na-
stop, i
8. MARCA — Stev. 9

.«5TRAN 7
Dogodki zadnje športne nedelje
p,va nedelja v marcu je zaposlila lepo šte-
vilo  športnikov,   izredno   lepo   sončno   vreme
je zvabilo zlasti na nogometna igrišča tudi
večje  število  ljubiteljev  športa.  Kako  so  se
odrezali tekmovalci  na tekmah?
LOKGEK.   VIPOTNIK,  LEŠEK   -   DRŽAVNI
PRVAKI, KLADIVAR DRUGI V DRŽAVI!
To je bilanca celjskih atletov na nedeljskem
državnem atletskem prvenstvu v pokritih pro-
storih, ki je bilo v Zagrebu. Lorger je postal
državni prvak na 60 m in 60 z ovirami, Vipot-
na 1-000 m, kjer je dosegel celo nov držav-
ni rekord v pokritih prostorih (2:35,0), Lešek
v skoku s- palico z odlično znamko 4.00 m. Tudi
-stali zastopniki Kladivarja so se prav dobro
odrezali — Male je bil drugi na 5.000 m, Ko-
vač tretji na ovirah, Cajhen četrti na 600 m,
¿elesnikova druga v metu krogle, Kačeva tret-
ja v skoku v višino, Sikovec četrta na 60 m
in Naraks pri mladincih drugi na 1000 m. V
ffloštvenem prvenstvu je ekipa Kladivarja osvo-
jila 2. mesto v državi, vsega le 3 točke za
beograj*''''" Partizanom. Ce bi Kladivar na-
stopil i večjim številom tekmovalcev in bi v
njihovih vrstah nastopil Važič Simo, ki je
trenutno na treningu v Kranjski gori, bi na-
slov ekipnega prvaka FLRJ tokrat brez težav
romal v Celje. Lepa prilika je šla po vodi . . .
MLADI  TEKAÒ  VERK  SE  VEDNO  BOL>
UVELJAVLJA
Na republiškem smučarskem prvenstvm, ki je
t,ilo v Bohinju, so celjske smučarje zastopali
(e tekači. Mladi Verk Emil se je pri st. mla-
dincih odlično uveljavil. Dosegel je častno
drugo mesto! Njegov uspeh je vsekakor rezul-
tat železne volje in marljivega večmesečnega
treninga, saj je v pripravah za letošnjo zim-
sko sezono pretekel in presmučal preko 1200
kilometrov!!! Ali se lahko pohvali s takšno
marljivostjo še kakšen športnik т Celju? —
Amalija Belaj je morala zopet priznati i. me-
sto Rekarjevi, saj je zaostala za njo več kot
3 minute. Brez solidne vadbe ne moremo pri-
čakovati pri Belajevi napredka! In zakaj so
ostali alpski smučarji doma? Udeležba na dr-
žavnem in republiškem prvenstvu je častna
dolžnost vseh kvalitetnih smučarjev! Ali mor-
da ni bilo sredstev?! — Na republiškem prven-
stvu Partizana so se iz celjskega okraja od-
lično uveljavili Arzenšek (Partizan Celje-mesto)
v veleslalomu na 2. mesto, Rom pri mladincih
na 4. mesto, v skokih pri mladincih B pa
Hanžič iz Braslovč na 1. mesto.
ODLIČEN USPEH KEGLJACEV BETONA
V nadaljevanju prvenstva Slovenije so keg-
Ijači Betona v nedeljo dosegli v Ljubljani na
kegljišču Gradisa odličen uspeh. Podrli so
5.03? kegljev! Celotna ekipa je bila odlična.
Kar poglejmo si rezultate — Marinček 878, Va-
novšek 865, Lubej 852, Tome 840, Zagore 805
in Cafuta 79?. Celjani so premagali v tem kolu
Lokomotivo in Maribor ¡z MariboVa ter Rudarja
iz Trbovelj. Kegljači Betona so s tem zaklju-
čili letošnje tekmovanje т slovenski ligi. Konč-
nih rezultatov vseh ekip še nimamo, priča-
kujemo pa lahko, da bo Beton na 3.—4. me-
«tu v lestvici, kar zadostuje za udeležbo na
državnem prvenstvu in nadaljnje tekmovanje
v slovenske ligi.
Kegljači Kladivarja so nastopili doma proti
KK Pošte iz Maribora. Zmagal je Kladivar s
skromnim rezultatom 4501:44?4. Rezultati so
bili povprečni, saj nihče od nastopajočih ni
podrl 800 kegljev. Vse kaže. da bo Kladivar še
nndaljc moral ostati med člani vzhodne conske
lige.
STRELCI ZA »ZLATO PUŠČICO« IN NASLOVE
OKRAJNIH  PRVAKOV
V telovadnici 1. gimnazije so т nedeljo ves
<lan^ tekmovali, strelci iz celjskega okraja z
ггаспо puško. Udeležba je bila zadovoljiva, or-
ganizacija tekmovanja odlična, pa tudi rezul-
tati so bili dobri. Poleg že znanih celjskih
strelcev moramo še posebej pohvaliti strelce
ÎZ Štor in Slovenskih Konjic. Sicer pa poglejmo
rezultate:
PIONIRJI: 1. Brečko (Kovinar) 124. 2. Rud-
nik (Tempo) 122, 3. Mrzdovšek (SI. Konjice) 122.
Ekipe: 1. Kovinar (Št.) 5?8, 2. Konjice 555.
MLADINCI: 1. Vehovar (Kov.) 275, 2. Jager
(Tempo) 261, 3. Vcdeb (Tempo) 260. Ekipe:
1. Temro 1.288, 2. Slovenske Ko^jjice 1086.
ÇLANI: 1. Polde Tržnn (Tempo) 279, 2. Štraj-
han (Tempo) 273, 3. Ludvik Tržan (Kovinar) 271,
4. Supek (Cinkarna) 271, 5. Ciril Tržan (Tem-
po) 270. Ekipe: 1. Tempo 1338, 2. Kovinar 1319.
3. Cinkarne 1306.
ČLANICE: 1. Vrabclj (Tempo) 260, 2. Obreza
(Cinkarna) 256, 3. Malee (Kovinar) 24S. Ekipe:
1. Kovinar 1130.
KAKO  JE  BILO  NA  NOGOMETNIH
IGRIŠČIH?
Kladivar je imel v gosteh Odred iz Ljub-
ljane. Preko 1000 gledalcev pa prikazani nogo-
met^ ni navdušil. Domačini so deloma zado-
voljili le v I. polčasu, v drugem pa smo videli
na delu le enajstorico Odreda. Poraz 5:1 (2:1)
še ni tako hud za Kladivarja, bolj obupani smo
nad znanjem, ki so ga nogometaši pokazali.
Časten gol za domače je že т prvi minuti dni
Pere. Velenjski nogometaši so se odlično od-
rezali v Trbovljah proti Rudarju, kjer so imeli
več od igre in so dosegli neodločen rezultat
JîL — V Šoštanju so Štorjani doživeli pravo
katastrofo — poraz z Usnjarjem z 0:7, zra-
ven pa moramo pripisati, da je bila tekma
predčasno zaključena zaradi nešportnega ve-
denja nekaterih članov Kovinarja. — Tudi
■gl'alci ŽNK Celje so morali kloniti pred mo-
štvom Olimpa z 2:5 (1:1)! Mladinski nogomet
je dal naslednja izida: Kladivar : Olimp 4:1
<<:l), Celje : Olimp H. 4:2.
MLADINKE I GIMNAZIJE - PRVAKINJE
V ODBOJKI
Na medzavodnem prvenstvu srednjih in stro-
kovnih šol celjskega бкгаја so mladinke L
Bimnazije premagale vse nasprotnice in osvo-
J'ie poleg naslova prvaka okraja še prehodni
P<;kal SPK OLO Celje, za njimi pa so se zvr-
stile   - učiteljišče, ESŠ in 11. gimnazij«.
Iz  skupščine AD  Kladivar
ATLETI ODLIČNO, FUNKCIONARJI KOMAJ
DOBRO!
Tako bi ocenili ;>šolsko« celotno delo atlet-
skega kolektiva Kladivar v preteklem poslov-
nem letu. Ocena bo realna, utemeljena po
spremljanju življenja v doslej vzornem šport-
nem društvu v naši domovini, po uspehih in
napakah, ki so bili več ali manj tudi samo-
kritično objavljeni na zadnji skupščini Kladi-
varja. Zakaj atleti »odlično«? Kladivar je v
ekipnem seniorskem prvenstvu še vedno na
5. mestu v FLRJ (moški in ženske), mladinci
so osvojili celo naslov ekipnega državnega pr-
vaka, moška in ženska ekipa naslov prvaka
LRS v množičnem ekipnem tekmovanju. Na-
prej: atleti in atletinje so osvojili na prven-
stvu LRS 25 prvih, 21 drugih in 20 tretjih mest,
na   državnem   prvenstvu   posameznikov  pa   15
Slavka Venkova se opravičeno smeje
— naslov republiškega prvaka ni kar
tako
prvih, 8 drugih in 9 tretjih! Izboljšali so 7
državnih in 23 republiških rekordov. V državni
reprezentanci je nastopalo 7 članov in članic
društva, ki so povsod z velikim uspehom za-
stopali barve naše države. Skupno so se udele-
žili 72 tekmovanj, od tega 18 mednarodnih (Za-
greb, Beograd, Niš, Dunaj, London, Budimpešta,
Sofija, Praga, Bukarešta, Dortmund, Kiel, Ca-
rigrad, Bruxelles, Helsinki in Melbourne). Brez
dvoma je atlet št. 1 bil Stanko Lorger s svo-
jimi velikimi uspehi, še posebej na XVI. olim-
pijskih igrah v Melbournu z doseženim 5. me-
stom na 110 m čez ovire. Tudi na Celje in
bližnjo okolico niso pozabili atleti, saj so več-
krat nastopili doma,* pa tudi v Velenju, Go-
milskem in Žalcu. Rezultat teh velikih uspe-
hov jé bila vestna in marljiva vadba skozi vse
leto!
In funkcionarji — zakaj komaj »dobro«?
Kljub velikemu številu sej ni bilo pravega de-
lovnega učinka! Najbolj je šepalo delo tehnič-
nega odbora, ki je med letom kar trikrat me-
njal svoj sestav. S tem v zvezi so bile velike
pomanjkljivosti pri administraciji, vodenju tek-
movalnih in rekordnih zapisnikov. Upravičena
je jeza večjega števila atletov, ki so na tek-
movanjih postavili rekorde in odlične rezul-
tate, ki pa niso registrirani in vodeni v jugo-
slovanskih in slovenskih atletskih tablicah. Za
tak malomaren način poslovanja je ADK med
letom celo dobil акЛ- od AZS! Tudi gospodar-
ski odbor je povsem izčrpal društvena sred-
stva. Danes je ADK V težkem materialnem
stanju pa tudi brez trenerja. V vzdrževanje
športnih naprav in doma je v preteklem letu
bilo vloženih okrog 800.000 din! — Obisk sej
je bil slab, med funkcionarji in trenerji ni
bilo prave koordinacije dela, še bolj boleča
pa je ugotovitev, da med društvenimi delavci
ni pravega športnega tovarištva in sožitja. Ta
bolezen je bila vidna tudi na sami skupščini,
ki je bila ob drugem sklicanju slabo obiskana
in razen osebne polemike ni prinesla nobenih
zaključkov in smernic za delo v letošnjem letu.
Tov. Ančik, zastopnik Obč. komiteja ZÍÍS Celje
je ob tem stanju dobro dejal: »Odbor je zao-
stajal za uspehi atletov. Slabo roko ste imeli
pri izbiri trenerja, morda pravtako tudi_ pri
sestavi atletskega sveta. Rešitve za trenja т
drušvu boste morali najti sami. Niti AZS niti
AZJ niti celjske družbene organizacije vam ne
bodo mogle pomagati, če sami ne boste našli
pot do tovariškega sodelovanja, k¡ je pogoj
za delo v vsaki organizaciji!« Ali naj pri tem
citiramo še stari in še vedno sveži pregovor:
»V slogi je meč!« Tega se naj zaveda 11 članski
novoizvoljeni odbor ADK in z njim vsi tisti
člani, ki se čutijo užaljene in prizadete, upra-
vičeno ali neupravičeno. Atletom in atletinjam
je treba ustvariti pogoje za premagovanje te-
žav na atletski stezi, da bo atletski kolektiv
tudi v bodoče v ponos Celju, Sloveniji in vsej
državL Ob tako visokem smotru se morajo
razbliniti v nič vsa osebna nasprotja, ki kalijo
pravilno društveno delo.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: celje.
TITOV trg 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — tel. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — let-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, Četrtletna
125 DIN   —    ROKOPISOV   ne
VRAČAMO  — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
KORESPONDENTA
z znanjem stenografije in srbo-
hrvatskega jezika sprejme takoj
večje trgovsko podjetje v Celju.
♦
Plača po dogovoru. Nastop služ-
be takoj. Ponudbe pod »Kores-
pondent« je poslati upravi Celj-
skega tednika.
Nekaj drobnih iz naših krajev ...
Pri urbanistični ureditvi Rogaške Slatine
bodo sodelovali najboljši strokovnjaki
Občinski ljudski odbor Rogaška Sla-
tina se je odločil, da idejne urbani-
stične osnutke za Rogaško Slatino pre-
dela z najiboljšimi urbanističnimi stro-
kovnjaki Slovenije, Hrvaške in Srbije
in je v ta namen že v decembru pre-
teklega leta sklical p>03vetovanje inže-
nirjev-arhitetotov za pripravo na razpis
natečaja za lulbanastično ureditev Ro-
gaške Slatine.
Za zibiranjie potrebnih podatkov so
določili tričlansko komisijo, ki je zbi-
rala malterial za sestavo 'p>otrebnih do-
kumentacij in ga dala na razipolago viš-
jim urbanisitičnim strokovnjakom.
Ker ima Rogaška Slatina vse pogoje,
da postane zdravuišče svetovnega me-
rila — in ker je kompdeksnost zdravi-
lišča velika, niso hoteli idejnega osnut-
ka naročiti samo pri enem projektantu
ali enem projieiktivnem podjetju, ker ga
programsko ne bi mogel dovolj pro-
učiti. Zato so naprosili višje urbani-
stične strokovnjake, da bi formirali svo-
je urbanistične skupine za izdelavo idej-
nih osnutkov za ureditev Rogaške Sla-
tine. Seveda pa bodo ti strokovnjaki
delali po smernicah, ki sio jih dali do-
mači strokovnjaki in domačini.
Tako so te dni v Rogaški Slatini skli-
cali ponovno posvetovanje urbanistov
po vprašanju priprave urbanističnih
idejnih osnutkov za Rogaško Slatino.
Poleg domačih strokovnjakov, zastop-
nika celjskega Proj¡ektivnega biroja ter
predstavnika Društva inženirjev in
tehnikiov Slovenije, so se posvetovanja
udeležili še univerzitetni profesor inž.
Ravnikar iz Ljubljane, profesor beo-
grajske fakultete inž. arh. dr. Maksi-
movič ter direktor Urbanističnega in-
štituta LR Hrvatske, inž. arh. Petrovič.
Obdelovali so posamič problem©, ki
so bili po domačinih nakazani in se
nanašajo 'predvsem na urediitev zdra-
vdtliškega dela, ureditev turistično dru-
žabnega središča, industrijski del ter
sosedna naselja Ratenska vas. in Trži-
šče II. Strokovnjaki so tudi predlaga-
li, da bi se uredila depandansa v rajo-
nu Zgornjega Gabemika in Kostrivnd-
ce, kjer oibeto j ajo izvirki zdraviliške vo-
de. Ta kraj, ki je od Rogaške Slatine
oddaljen jedva 7 km bi bil zelo ugoden
za (gosite, ki iščejo v tišini odpočitka.
Poleg tega so tu znana lovišča in zle-
tišča na Boč. Predlog so vsi navzoči
odobravali.
Nadalje so predlagali, da bo pri pro-
gramu treba nujno upoštevati, da tran-
zitna cesta ne bo vodila skozi zdravi-
lišče in jo bodo po vsej verjetnosti pre-
stavili zahodno od železnice ter na ta
način izibegnili dvakratno prečkanje že-
lezniške proge. Zelja domačinov je tu-
di, da se naj v bodočem načrtu pred-
vidi odstranitev železniškega tira, ki
pelje skozi zdravilišče mimo hotelov
do nalivalnice'.
Podatki za urbanistično ureditev Ro-
gaške Slatine so v glavnem zbrani,
do konca letošnjega aprua bodo pred-
vidoma izdelane koncepcije, natečaj za
izdelavo idejnega osnutka urbanistič-
nega načrta bo razpisan do konec maja
1.1., osnutke pa bodo morali natečajniki
predelati do 31. decembra 1957.
Komisija 'bo morala tudi preskrbeti
mnenje pristojnih republiških organov
glede ureditve cest, železnice in vseh
ostalih komunalnih naprav repiubliške-
ga značaja.
Mladina V Rimskih Toplicah
Mladinska organizacija v Rimskih
Toplicah, ki šteje 60 članov, je zajela
dijake, delavce, nameščence in kmečko
mladino. Tesno so p>ovezani s KZ in
mladimi zadružniki. Z rednimi vajami
je začel 40 članski mladinski pevski
zbor, ustanovili pa bodo še dramatske
in šahovsko sekcijo. Ko bo KZ začela
graditi novo staVbo, bodo mlade moči
izdatno pomagale.
Ali za invalida
ne velja vljudnost?
Človek z vedenjem kaže svojo srčno
kulturo. Lepo priložnost, da jo izkaže,
ima vsakdo v družbi. Tudi v avto-
busu spoznamo različne ljudi, prijazne,
vljudne in dostojne — žal pa tudi su-
rove, brezobzirne ljudi.
Na avtobusni postaji v Zabukovci je
onega dne čakalo več ljudi. Le s težavo
smo se vsi zbasali vanj. Zrak v vozilu
je bil težak in soparen. Pa bi še kar
šlo, če ne bi imeli v zadnjem delu avto-
busa nekaj »zelo obzirnih« potnikov, ki
so vneto kadili cigarete. Na pripombe
drugih, da v avtobusu ni dovoljeno ka-
diti, se je oglasil mrki možakar s ciga-
reto v ustih in nas nahrulil s takimi
besedami, da se jih sramujem napisatL
Med drugim je poudaril, da mu nobe-
den ne bo likazoval, kje sme kaditi,
da je nekdanji borec in invalid itd.
Vsi smo bili prepadeni nad takim
»zgledom«. Mi, mladina, zelo spoštujemo
njegovo udejstvovanje v vojni in ga
nismo mislili niti najmanj žaliti, toda
če je invalid, ali potem napis »Kaditi
prepovedano« zanj ne velja? Nič bi
mu še ne zamerili, če bi nam z lepimi
besedami opisal svoj položaj, saj bi ga
razumeli.
Mož,si je nalašč še enkrat prižgal
cigareto in zopet smo morali vdihavati
zrak, poln dima. Večkrat je prekinil
svoje kajenje z vzdihom, kakšna je
današnja mladina. Molčali smo in ko-
maj čakali, da smo prispeli na cilj.
Upamo, da se v bodoče taki primeri ne
bodo ponavljali in da bodo s takimi
»originali« opravili šoferji in sprevod-
niki, saj je končno to njihova dolžnost.
. Dijaki — vozači
PREDAVANJE
O HOLANDIJI
Društvo esperantistov je nameravalo
prirediti 13. februarja predavanje o
Holandiji, katerega bi imel nizozem-
ski esperantist, grafik Maningen,; ki
se trenutno nahaja na praksi v grafični
šoli v Zagrebu. Ker pa je iz tehničnih
razlogov to predavanje bilo preloženo
bo isto predavanje dne 13. marca ob
19. uri v sindikalni dvorani OSS, Šlan-
drov trg 5. Predavanje bo povezano s
predvajanjem 3 barvnih filmov o Ho-
landiji in prevajano v slovenščino. Dru-
štvo esperantistov vabi vse k obilni
udeležbi.
M. D.
Kar je Črno ni belo   .
Brezsroni voznîlcî
Preteklo soboto proti poldnevu sta
vozila dva težko obložena voza po
Ljjulbljan'ski cesti proti Levcu. Bfiilai
s:ta last posestnika R. Prvi voznik je
vozil mimo Glazije še dokaj zmerno
čeprav v lahnem diru, voznik na dru-
gem vozu pa je divje udarjal po ko-
njih, tako da so morali dirjati v galopu
po trdi asfaltni cesti. V MediiO'gu je pri
gostilni »Kostanjevica« ustavil in šel
pit, konji pa so, premoč.eni in težko
hropeoi, morali čakati na njegovo »mi-
lost.«
Čudno in obsojanja vredno je takšno
surovo ravnanje s konji, ker če neka-
terim voznikom ne gre že ravno za
etične vrednote, za sočutje z dobro ži-
valijo, bi ise naj vsaj vprašali, ali je
primemo na tako lahkomiseln način
uničevati kapital, ki ga vprežna žival
prav gotovo predstavlja.
Vendar to ni edini primer brezsrč-
nosti nekaterih voznikov. V kasni je-
seni so odvažali ziemljo z bodočega ljud-
skega kopališča s tovom jaki, pa tudi
s konjsko vprego. Pot do ceste je vo-
dila po mehki, zvoženi zemlji, a vozovi
so bili težko naloženi. ^Vozniki so med
vpitjem vihteli biče nad ubogimi konji,
iki so komajda zvlekli voz prek njive.
Na zaledeneli vzpetini jim je drselo in
marsikateri je tudi padel. Čeprav je bi-
lo več voznikov, se jim ni zdelo vred-
nn Hi o:i rünrnapali S TJredivDireffo.
V drugih državah imajo društva za
zaščito živali. Tam je odnos človeka do
živali povsem drugačen in je znak srč-
ne kulture. Mar pri nas še nismo zreli
za kaj takšnega?
. .. .       . ,.„. ^M..IMaa,Rudpli ^^^^
IZ  SMARTNEGA  ob  раш
Pred dnevi so se zbrali naši mladi
zadružniki na svoj občni zbor in pre-
gledali delo v preteklem letu ter spre-
jeli nov program dela za letos. Med
drugim so sklenili, da se bodo kolek-
tivno udeleževali vseh ' predavanj in
tečajev, ki jih prireja KZ. Aktiv bo
sodeloval pri izvajanju osuševalnih del
na področju Slatine—Paške vasi. Vsak
član bo opravil 2 delovna dneva. Na
dodeljeni parceli bodo delali sortne po-
izkuse. Doma bodo prebelili hleve in
skrbeli za pravilno ravnanje z gno-
jem. Članice bodo vzrejale čisto šta-
jersko kokoš, člani pa se bodo začeli
baviti tudi s čebelarstvom.
Cesta od postajnega poslopja, ki pelje
mimo nakladalnih prostorov, je v ta-
kem stanju, da je v sramoto železni-
škemu transportnemu F>odjetju. V dež-
ju je na njej do 30 cm blata. Res je,
da je cesta zaradi blata že močno dvig-
njena nad železniškimi tiri, vendar bi
se dala obnoviti, če bi bilo na pristoj-
nem mestu dovolj dobre volje. Vsa pod-
jetja, ki imajo tu svoje ležarinske pro-
store so pripravljena prispevati za po-
pravilo ceste.
ŽALOSTNO VASOVANJE
Pred kratkim je bilo pri Stokovni-
kovih v Pepelnem (Šmartno v Rožni
dolini) ženitovanje. Zvečer so se zbrali
fantje iz Smartnega in Galicije »na
podoknico«.
Prišlo je do prepira in pretepa, pri
čemer je bil hudo poškodovan po glavi
Ivan Površnik iz Hramš. Morali so ga
prepeljati v celjsko bolnišnico.
RAZGLAS
Zaradi gradbenih del na cesti Store—Svetina
od km 0.800 t. j. od naselja Korapolj do km 2.000
naselje Šentjanž je ta sektor za prevoze pod
zaporo. Mesto tega dela ceste je določena ob-
vozna cesta, ki poteka skozi Laško vas.
AMBULANTA ZA KONTRACEPCIJO V CELJU
Mestni zdravstveni dom Celje sporoča, da bo
z dnem 11. 3. 1957 začela poslovati ambulanta
za kontracepcijo. Ambulanta bo poslovala vsak
ponedeljek od 16. do 18. ure v prostorih gine-
kološke ordinacije, Zdravstveni dom, Gregor-
čičeva ul. 4-1. Za nadaljnja pojasnila naj se
žene obrnejo v navedeno ambulanto.
ZAMENJAM sončno onosobno stanovanje v Ce-
lju za enako ali za garsoniero v Celju. Na-
slov  v  upravi  lista.
UPOKOJENEC z lastno hišo želi spoznati upo-
kojenko v starosti od 50 do 57 let v svrho
skupnega gospodinjstva. Zenitev ni izključe-
na. Samo resne ponudbe na upravo lista pod
šifro »Resno«.
IZJAVA
Izjavljam, da nisem plačnik nikakih dolgov,
ki bi jih napravila moja žena Viktorija Vrenko.
Vrenko Lado, Kovinska 4-a, Celje
POZDRAV IZ BOLNIŠNICE
Iskreno   se   zahvaljujem   tovarišici   učiteljici,
součenkam   in   součenccm   3. c   razreda   na   I.
osnovni šoli za darilo, ki sem ga bila zelo ve-
sela. Zahvaljujem se tudi za vso prejeto pošto.
Milena Košenina      i
FOTOGRAFSKO vajenko sprejme »Foto Pajk«,
Velenje. Stanovanje in hrana v hiši.
BRIVSKI POMOČNIK išče zaposlitev v Celju
ali v bližnji okolici. Vprašati na upravi lista.
PISARNIŠKO mlajšo moško moč s srednjo ali
trgovsko šolo sprejme takoj trgovsko podjetje
v Celju. Pismene ponudbe na upravo lista
pod  »Trpovina«.
UPOKOJENKA išče honorarno zaposlitev. (Stro-
jepis). Naslov v upravi lista.
TSCEMO skladiščnika — železninarja in 3 vodo-
vodne instalaterje. Ponudbe sprejemamo do
15. 3. 1975.
Uprava Plinarna-vodovod-razsvetljava Celje
FR'oDAM stavbno parcelo 1000 m2 v Kersnikovi
ulici v Celju. Naslov v upravi lista.
PRODAM kozolec (14x10), vitelj (gepelj), dve
stiskalnici in sode. Potočnik Ivan, Kasaze št.
71. Petrovce.
PRODAM uRodno stavbno parcelo (gradnja do-
voljena), 20 minut iz Celja. Franc Potočnik.
Celje, Ložnica 7.
PRODAM dobro ohranjen krojaški šivalni stroj
»Singer«. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno kozolec štiri okenski. Naslov
v upravi  lista.
PRODAM (na dvoje) stanovanjsko hišo — no-
vejšo, vrt in sadovnjak. Ponudbe na upravo
lista pod »Blizu Celja«.
PRODAJAM na trgu od 6. do 11. ure dopoldne
pristno ncgotinsko vino in žganje po ugodni
ceni.
PRODAM novo, popolnoma nerabljeno, kuhinj-
sko pohištvo. Naslov v upravi lista.
VRTICKARJI. zemljo oddam ali prodam. Infor-
macije: Reboušok, Celje, Aškerčeva nI. i.
500 NOVIH HMELJEVK proda Mikuš v Vojniku
štev. 60.
PREVZAMEM manjše posestvo s prevžitkom ali
stanovanje v okolici Celja, zakar bi oprav-
ljal poljska dela v popoldanskih urah. Naslov
v upravi lista.
Nedelja,  10. marca
11,15   Izbrali ste — prisluhnite!
11,50   Zabavna glasba, vmes objave
Ponedeljek, 11. marca
17,00   Domače novice in objave
17.t5   Koncertni valčki
17,30  Športni komentar
17,40   V plesnem ritmu
17.45   Igra  tamburaški orkester »Fr.  Prešeren«
p. v. Janka Hočevarja
Torek,  12.  marca
17,00   Domače   novice,   kmetijske   problemi   in
objave
17,15   Izbrali ste — prisluhnite!
17,30  Radijski feljton
17,35   Popevke in ritmi
17,45   Polke in  valčke igra Celjski instrumen-
talni kvintet
Sreda, 13. marca
17,00   Domače novice in objave
17,15   Plesne melodije izvaja Celjski pljesni
orkester p. v. Vendija Videča
17,30  Kulturni obzornik
17,40   Glasbena medigra
17,45   Filmske melodije
Četrtek, 14. marca
17,00   Domače novice in objave
17,15   Izbrali ste — prisluhnite!
17,50  5 minut za naše gospodinje
17,35   Poje Bing Crosby
17,45   Klavir igra pianistka Breda Rajhova
Petek, 15. marca
17,00   Domače novice in objave
17,15   Poje  Komorni moški zbor p.  v.  Egona
Kuneja
17,30   Gospodarske vesti
17,35   Promenadni koncert
Sobota, 16. marca
17,00   Domače novice in objave
17,15   Izbrali ste — prisluhnite!
CELJSKO   GLEDALIŠČE
Nedelja, 17. marca ob 15,30 — Miloš Mikeln:
Petra Seme pozna poroka — nedeljski abon-
ma in izven
Sreda. 20. marca ob 20 — Stefan Zweig: Volpone
— premiera — premierski abonma in izven
Četrtek, 21. marca ob 20 — Stefan Zweig:
Volpone "  red četrtek  in izven
Petek. 22. marca ob 16 — Miloš Mikeln: Petra
Seme pozna poroka —  prvi srednješolski
abonma
Sobota, 23. marca ob 20 — Stefan Zweig: Volpo-
ne — red sobota in izven
Nedelja, 24. marca ob 15,30 — Stefan Zweig:
Volpone — red nedelja in izven
KINO UNION, CELJE
Od 9. do 12. III.: »Ne obračaj se sinko«,
jugoslovanski film
Od  13.  do 16. III.: »Plaža«, italijanski barvni
film
KINO METROPOL, CELJE
Od 7. do 10. III.: »Marty«, ameriški film
Od 11. do 14. IIL: »Rdeče podveznice«,
ameriški barvni film
Od 15. do 18. III.: »Tri korake do vislic«,
angleški film
Fritz Malcke
Ladislav Groma:
Soba je bila tesna in mračna, kakih
šest, sedem korakov v dolžino in kakih
pet v širino; razsvetljevala jo je bleda
oranžna luč in prav tako bleda svet-
loiba jutra, ki je prodirala vanjo pošev,
skozi železno mrežo srednjevelikega
okna. Ozračje je bilo zatohlo in ni iz-
ključeno, da je k temu v precejšnji
meri prispevala prisotnost miši in pod-
gan ali vsaj, prisotnost njihovih pro-
duktov. Podgane ljubijo smrad, kakor
ljubijo ljudje dišave. Tu je bilo oboje
v vzajemnem skladu. (Zgradba jo bla
stara, jetnišnica, ki je, kakor nekoč,
tudi zdaj služUa plemeniti vzvišenosti
politične pregrehe, ix>d geslom: nov duh
v starem telesu. Pripomikov je bilo tu
mnogo, toda nikdar dovolj. Celice so se
polnile in praznile v nenehnem ravno-
vesju.)
v kotu je za mizo sedel policijski
prefekt, Fritz Molcke po imenu. Nje-
gova plešasta glava je močno sijala nad
črno uniformo. Imel je krvave zabuhle
oči in obraz zločinca — grobe prostaš;ke
poteze z brazgotino od levega ušesa do
levega kota ust in jekleno zobovje, kar
je lahko pričalo prav toliko o posledi-
cah kakega krčmarskoga pretepa koli-
kor o deležu, ki ga je kje na fronti
sprejel za domovino. Ker jo je zvesto
in vdano ljubil, ji zvesto in vdano slu-
žil, je nemara vse, kar je kdaj napra-
vil, napravil iz zvestobe in vdanosti, ki
mu jo je narekovala ona, njegova do-
movina, kakor jo zaljubljencu vdihuje
ona, njegova izvoljenka. V tem bi lahko
malone veljal za reklamni izvesek tvrd-
ke Vzor.
Kako je prišel na položaj iwlicijskega
prefekta pri mestni jetnišnici okupira-
nega mesta N, ni znano. Dejstvo je, da
se je nekega dne v jeseni 1943 pojavil
z dekretom notranjega ministrstva, v
ikaterem je bilo rečeno, da se Fritza
iHolokeja, »bivšega izvedenca krimina-
lističnih poslov pri Pokrajinskem sodi-
šču v Niirnbergu, bivšega višjega vod-
nika nemške Wehrmacht, bivšega za-
služnega« in tako dalje, kratkomalo,
pošilja na novo službeno mesto, kjer
»bo po navedbi vseh dosedanjih polo-
žajev brez dvoma .izpopolnil vrzeli, ki
so nastale,« in tako dalje, in da se je
še istega dne uveljavil ter si pridobil
ugled z akcijo, s katero je v dokaz in
obrambo svoje moči žrtvoval okrog sto
talcev.
Fritz Molcke je ibil neprizanesljiv in
brezobziren, bolj brezobziren kakor ne-
prizanesljiv, je bil mehanični robot, ki
ga je gnala struja edinega načela, ki
ga je kdajkoli imeli ali bolje, ki ga je
kdajkoli osvojil, na katerem, se mu je
zdelo, je počivala vesoljna modrost, za
katerim je gledal vesoljno državo v
vsej njeni vesoljni razsežnosti in ki se
je glasilo: Die Räder müssen rollen für
den Sieg. Kakor vsi uniformirani Nem-
ci, je bil tudi on na moč častihlepen in
domišljav, pri čemer, za razliko od ne-
katerih Nemcev, ni prav nič izbiral
sredstev, ki bi mu utegnila prinesti, če
že ne lovorjeve vejice, vsaj lovorjev
list. V strahu pred dolgočasnostjo svo-
jega bivanja v poklicu, ki ga je oprav-
ljal, si je izmišljal najrazličnejše in
najraznovrstnejše avanture, ki so vse
imele za cilj obogatitev posebnega po-
glavlja obče znanosti in zgodovine, za
posledico pa zmanjšanje števila živih
in kako vzpodbudno ipohvalo ali pri-
znanje. Tako je še zadnjikrat rešil svo-
jo slavo škrlatnega zatona:
V sobi sta bila še dva esesovska čast-
nika — prvi dolg, suhljat in usločen,
drugi majhen, čokat in raven. Prvi se
je naslanjal na zid in je bil zato še
bolj usločen, drugi je v pomenljivi pozi
— z rokami na hrbtu — slonel na oma-
ri in od časa do časa, pač v skladu s
posvetom, naredil kak korak sem ali
tja.
»Akcija je torej sijajno uspela,« je
smehljaje rekel prefekt. »To me ve-
seli. To je lepo. Triinsedemdeset. Lahko
bi jih bilo vsaj sto. Popolna številka.
Imam rad popolne številke.« Znova se
je nasmehnil in pokazal dve vrsti je-
klenih zob.
»Ne bi bilo slabo,« je menil drugi
častnik.
»Najbolj v skladu z duhom in dejav-
nostjo,« je dodal prvi častnik.
»Lepa čustva,« je zadovoljno rekel
Moldke. Gledal je v seznam nekakih
imen. »Takih čustev sem bil zmerom
vesel. V njih se kaže globoka patri-
otična ljubezen. Pol uspeha.«
Nastal je premor. Častnika sta čutila,
kako jima je po vsem telesu prijetno
zagomazelo.
»Človek mora biti zmerom zvest stva-
ri, za ikatero dela,« je povzel prefekt.
»Stvari, ki si jo je izbral, da bo zanjo
delal. Izneveriti se, pomeni, izdati, iz-
dati pa, delati zoper sebe. To je naredil
Ecker. Dolžnost nam narekuje, da ga
izsledimo. In to čimprej.«
»Ne bo več potrebno,« je samozado-
voljno dejal prvi častnik.
»Kako? Kaj so ga ubili?« je rado-
vedno vzkliknil Molcke.
»Da.«
»Kdaj?«
»Pred dnevi.«
»Kakor sem pač zvedel,« je dejal
prvi častnik. »In kakor znam. Zanimala
me je njegova usoda.«
»Dajte že,« je rekel prefekt.
»Ecker je imel navado, da je zsuhajal
k Črnemu orlu,« je povzel prvi častnik.
»To ni nič neverjetnega.«
»Pustite pripombe,« je vpadel Molcke,
»Bil je (bavarski veseljak in rad je
pil žganje,« je povzel častnik. »Tistega
večera okrog enajste, ali, mislim, dva-
najste ure, kakor je povedal hotelir ... «
»Tak zaijoga! Povejte že vendar.«
»... Razumem, je Ecker sedel v Čr-
nem orlu pri žganju...« je povzel
častnik. -
»Sto hudičev!« je kriknil Molcke, ki
ga je potrpežljivost minila, »kolikokrat
boste še povedali to isto. Tak kaj je
bilo? Govorite, kakor da bi se vam iz
ust vlekla kurja čreva.«
(Dalje prihodnjič)
Pogled nazaj v ledeno dobo
Narava se spreminja iz stoletja v
stoletje, iz tisočletja v tisočletje; po-
časi toda nezadržno gre razvoj svojo
pot. Bolj gremo nazaj v. preteklost,
bolj so rastline in živali čudne po obli-
ki in zgradbi. Ogromne geološke dobe
so za nami, koliko različnih živalskih
vrst je izumrlo — kako bogato je mo-
ralo biti življenje v naši preteklosti!
Poglejmo si le skromen delček pre-
teklosti, čas ledene dobe. Ce bi govorili
v prispodobi, bi lanKO primerjali to
dobo z dobo, ko je nastalo prvo življe-
nje na zemlji, tako, da bi primerjali
1 mm s približno 4 m. Čeprav je to na
videz kratka doba, jo vendar znan-
stveniki cenijo na okoli 600.000 let.
Pred to dobo je v Evropi bilo pravo
tropsko podnebje, gosti pragozdovi so
bili zavetišče raznim živalim, med nji-
mi so bili nosorogi, sloni, tigrom in
levom podobne zveri pa žirafe, gazele
in velike kače. Ledena doba je pred-
stavljala za ta svet pravo katastrofo.
Mraz, ki je nastal, je mnoge živali pri-
silil, da so se umaknile bolj proti jugu,
mnoge pa so se prilagodile za živ-
ljenje pod drugačnimi pogoji in so
ostale na naših tleh. Mraz je bolj oster.
povprečna letna temperatura je bila
za 8 stopinj nižja od današnje. Ledeni-
ki so prekrili večino naših gora, saj
je bila meja večnega snega tudi dr
1800 m nižja kot je danes. Bila je to-
rej na višini 100 m nad morjem in
Mrzlica, Kum, Plešivec in Pohorje so.
bili gotovo pod debelo ledeno plastjo.
Taki so bili pogoji, ko je pri nas pre-
bival pračlovek, ko se je boril za svoj
obstoj z drugimi plemeni in z mnogimi
nevarnimi živalmi. Največ teh živali je
bilo večjih kot so danes, pokrite so
bile z gosto in dolgo dlako, kar jih je
varovalo pred mrazom. Mnoge so ži-
vele v jamah, kjer je bilo toplo, med
njimi jamski medved, jamska hijena in
jamski lev. Jamski medved, čigar ostan-
ke so našli tudi v Potočki zi j alki, jf
bil za več kot enkrat večji od današ-
njega medveda. Človek sc ga je ver-
jetno le s težavo lotil, še manj pa njt -
govega sorodnika sivega medveda, k^
je živel severneje in je bil še večji od
jamskega. Bil je verjetno najkrvoloč-
nejša žival ledene dobe. Tudi jamski
lev je bil nevarna zver, njegova šte-
vilna okostja so našli predvsem v
Franciji. Sklepajo, da je bil podoben
obema velikima danes živečima mač-
kama — tigru in levu. Jamska hijena
menda ni bila roparska žival; verjetno
se je že takrat raje hranila z mrhovino,
kot to delajo njene potomke danes.
Od parkljarjev so živeli v ledeni dobi
še bizon, zober in tur. Le prva dva
sta se ohranila do današnjih časov,
medtem ko je tur izumrl. Bile so to
močne živali, s kratkimi, toda močnimi
rogovi. Človek jih je lovil na različne
načine, z orožjem težje, toda večkrat
jih je žive ujel v izkopane jame, ali
pa jih je prisilil, da so poskakale v
kako brezno, kjer jih je nato pobil.
v kolikor so bile še žive.
Severneje in tudi v naših krajih je
živel mamut. Od njegovih ostankov
niso našli samo okostja, temveč so v
Sibiriji našli cele živali s kožo in me-
som. Sneg in led sta ogromno žiral
konzervirala in ohranila pred razpa-
dom. Mamut je bil večji od današnjega
slona, po vsem telesu je bil porasel z
nekaj decimetrov dolgo dlako, 4—5 m
dolga okla je imel močno zavihana na-
zaj. Z njima je kopal po snegu in iskal
hrano. Mamuta štejemo k slonom, ven-
dar pa ga smatramo kot slepo, iz-
umrlo vejo, ki ni bila prednik današ-
njim slonom.
Živali ledene dobe so bile mogočne,
človek pa, posebno sam, nemočen; toda
jesti je moral. Zato jih je napadal" in
ubijal, s tem pa je nehote pripomogel
k njihovemu izumrtju.
ESKIMI SE BODO SELILI NA
JUŽNI TECAJ ...
V okviru geofizičnega leta razisku-
jejo področje Antartike med drugim
tudi zato, da bi ugotovili, če lahko tu
živijo ljudje brez posebnih priprav. Gre
namreč za preselitev nekaterih eskim-
skih plemen s severnega na južni te-
čaj, ker je na severu že skoraj zmanj-
kalo tjulnov, ki so glavni lov za Eski-
me. Ce bodo ugotovili, da je to mo-
goče — kajti južni tečaj je precej bolj
mrzel od severnega — se bo začelo
prostovoljno preseljevanje.
NAFTA IN ZEMELJSKI PLIN
V SAHARI...
Sahara ne bo več v zemljevidih eko-
nomskega značaja narisana kot velika
bela lisa; od nje ni nobene ekonomske
koristi. iPri nedavnih poizkusnih vrta-
njih so naleteli na velike količine ze-
meljskega plina, ki napoveduje ogrom-
ne količine nafte. Ta leži milijone let
v svojih prirodnih bazenih globoko pod
puščavskim peskom. Računajo, da je
med Sredozemskim morjem in Cen-
tralno Afriko več nafte kot so jo našli
v Texasu.
Vedno vec domačih filmov
Kljub težavam se jugoslovanska film-
ska proizvodnja tudi kvantitetno dobro
razvija. Pred kinoobiskovalci vrtijo po
Jugoslavii:- vedno več domačih umet-
niških filmov, pa tudi v inozemstvo so
si utrli pot, — Gornja slika kaže dva
prikupna obraza iz domačesra filma
»Zenica«, in stcer nosilca glavnih vlog
Rade Markovića in Cordano Miletić.
Bert Sotler in Zlatko Lukman v filmu
»•Ne obračaj se sinko-«, ki je lani na
filmskem festivalu bil ocenjen za naj-
boljši jugoslovanski film lanske proiz-
vodnje. S svojo vlogo v njem je Bert
dobil nagrado za najboljšo moško
vlogo leta 1956. ,
Homerjev Odisej na platnuj
Tudi v filmski produkciji poznamo
serijsko proizvodnjo. Italijanska družba
LUX je izdelala celo vrsto zgodovin-
skih filmov od antike do zgodnjega
srednjega veka, kot so: Kleopatra, Odi-
sej, Atila, Teodora Bizantinska in Lu-
krecija Borggia. Tri od teh smo v Celju
že videli.
Zadnji iz te serije, ki smo ga v Celju
pred dnevi gledali, je »Odisej« in je
dosedaj najboljši med temi, ki jih po-
znamo. Verjetno so k uspehu pripo-
mogli dobri igralci glavnih vlog, ne-
kaj pa tudi zanimiva klasična staro-
grška pesnitev, ki jo pripisujejo Ho-
merju. Tako smo spoznali vsaj vse-
bino te stare epske pesnitve, ki se je
ohranila po ustnem izročilu do dni, ko
so jo zapisali s črkami.
Režiser Mario Camerini je zbral za
svoj film znane igralce, med temi Kirka
Duglasa (Odisej), Silvano Mangano
(Kirka in Penelopa) ter Rosano Po-
desta (Nausika) poleg drugih tudi pre-
cej znanih in dobrih igralcev. Ker je
imela tehnična plat v teh filmih glav-
ni pomen, je ob dobri igri in režiji film
dosegel svoj smoter, kot ga nekateri
iz te zvrsti pred njim niso. Iz ome-
njene serije bomo v Celju videli še
A tilo in verjetno tudi lOeopatro.
Kako kaj živiš?
Taiko pač, po tarifnem pravilniku