r, Najv«fcji v Združenih driavak V Aim. za leto . . . $6.00 Za pol leta • • • -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 n i ° i J GLAS NARODA list. slovenskih ^delavcev ▼ Ameriki. The largett Slovenian Da3y the United States. Iaacad every day accept Sunday« and legal Holidays. 75,000 Reader*. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered at Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COETLANDT 2876. NO. 184. — fiTEY. 184. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 7, 1923. — TOREK, 7. AVGU STA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. v v AMERIŠKO STAUSCE NAPRAM EVROPI Državni tajnik Hughes še sedaj ne ve, kakšno politiko bo zasledoval novi predsednik. — Vse kaže, da se boj Amerika pridružila svetovnemu razsodišču. — Brez! dvoma je cilj novega predsednika, da bo jeseni pri-prihodnjega leta znova nominiran. — Dolgotrajne konference med Hughesom in Coolidgeom. Washington, D. C.. «». avgusta. — Državni tajniki Hughes je danes objavil, da ne ho tekom te<00. Policija jc njegov prostor že dalj časa opazovala. So-sedje so namreč izjavili, da prihajajo k njemu porw:či bele deklice. HIDROPI.AN -TE V07TT Z NA LICO 173 NA URO. NAJLEPŠA DEKLETA SO V DOMAČEM KRAJU". London, Anglija, 5. a v pust a. —. Delavski tajniik Davi« je obiskal skoraj vsa večja angleška mesta ter pri tem pose.til tudi svoj rojstni kraj Tredeiger v provinci Wales. Pri tej priliki je izjavil : Se nii-kjer na svetu nisem vklel tako lepih deklet kot so v mojem rojstnem kraju. Philadelphia Pa . (j. n\" AMER. JEKLARJEV Nemški dijak, ki je vrgel baje Centralni delavski odbor gre or HARDIN60V0 TRUPLO NA POTI V WASHINGTON ročno granato na franc, vojaške godbenike, je bil po prekem sodu obsojen na smrt. — Poli cijski načelnik mesta Duessel dorf tudi aretiran. ganizatorjem na roko. — Jeklarji navdušeno pozdravljajo organizatorje. — V Youngstownu je par sto delavcev dobilo osem-urni delavnik. Ob poti, kjer vozi vlak z mrtvim predsednikom, stoje nepregledne množice žalujočih ljudi. — Kjerkoli se vlak ustavi, založe mrtvaški voz s svežim cvetjem. Duesseldorf, Nemčija. 7. a v glista. — V nedeljo zvečer je bila vržena v te>m nit^tu med skupino franeoske vojaške godbe ročna ffrana-ta. Kazni, ki so jih naložile franeoske oblasti različnim Nem cem, bodo v veljavi, dokler ne izslede storilca. Restavracije, kavarne, gledišča in kinematografi morajo zapreti ob devetih zvečer svoja vrata, in istotako je prepovedano zbiranja ali Lzprehajanja je uLieah po enajsti uri zvečer. Neki nemški dijak, po imenih Rabt. ki je bil prijet v bližini po 7. o riše a bombnega napada, je bil obsojen na .smrt po prekem .sodi. in bo najbrž ustreljen. Franeoz-je so aretirali tudi policijskega načelnika mesta Duesseldorfa, — češ, da je on odgovoren za nemire: pridržali so v zaporu tuili mnogo drugih Nemcev kot priče. Rabt odločno zanika, da bi bu on vrgel bombo. Francozi pa * svoje strani trde. da imajo nem ške priče, ki so videle, kako je vrgel »ranato; nadalje tudi trde da so našli v dijakovih žepih kose granatneg^mehanizma. General Degoutte. poveljnik francoski Okupacijskih čet, je izdal povelje, naj francosko - bel gijski inženirji konfiscirajo ves premog in koks v Porurjn. kakor tudi ostalo lastnino ter hiše onih nemških delavcev, ki bi se branili delati za Francoze. Ako bo potrebno. bodo Franeozje importi-rali svoje lastne delavce iz Fran-eije. da nadaljujejo z delom v rovih in tovarnah. Seja. ki so jo sklicali voditelji Po renske republike, se je razšla, ne da bi priftla do kakega sklepa. Nav«o5Ui je bilo okoli pettlsoč o-seb, a večina teh je bilo radoved- Chicago, 111.. 6/-'avgusta. American Feal»or je sklenila, da lx> na vsak način Boone, Iowa, 7. avgusta. — Prebivalstvo prerij države Io\ve je položilo včeraj svoj tribut spo- Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Nemški državni zbor se bo v snedo sestal. To bo v vseh ozirih izredno pomemben dan, kajti Nemčija bo morala, hočeš, nočeš, pokazati svojo pravo barvo. Nemci so slednjič izprevideli, da samo z molkom in čakanjem ne morejo ničesar opraviti. Vse napeto pričakuje govora državnega kaneelar ja Cuna. Baje bo do zadnje podrobnosti pojasnil zunanjepolitični položaj ter svetoval Nemčiji, kaj ji je lti»eba storiti, da se bo rešila popolne propasti. Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Komunistično gibanje zadobiva z vsakim dnem večji vpliv. Sedaj se že tekstilni delavci pridružujejo tej organizaciji. Pri volitvah za unijske odbore tekstilnih delavcev so zmagali komunisti v Berlinu, Chemnitzu in drugih važnili industrijalnili središčih. Komunistični vpliv je na dalje povzročil, da so jeklarji znova zaštrajkali. Pred par dnevi se je posrečilo vladi in kapitalistom I pregovoriti jeklanje, da so se vrnili na delo. Dali so jim višje plače ter v splošnem izboljšali položaj. Jutri bodo pa jeklarji zopet zaštrajkali. Rim, Italija, 6. avgusta. — Italijanska vlada je odgovorila na zadnjo reparacijsko noto. V kolikor.se je moglo dosedaj dognati, je Mussolini odobril vse angleške predloge. Jako značilna točka v italijanskem 'odgovoru je naslednja1 — 4'Italija upa, da bo v splošni ureditvi reparacij vsebovana tudi rešitev mednarodnih dolgov." Nadalje zahteva italijanska vlada, naj Belgija in Francija takoj odpokličeta nekaj svojih čet, kajti navzočnost vojaštva ima skoraj uničujoč vpliv na nemško razpoloženje. Draidani, Nemčija, 6. avgusta. — Tukaj je prišlo do vročega spopada med brezposelnimi in policijo. Brezposelni so vprizorili demonstracijo in so postali tako nasilni, da je bila poklicana na pomoč. Demonstranti so pozdravili policiste s točo kamenja. Nekateri so se poslužili celo nožev in revolverjev. Sele po dolgotrajnem prizadevanju je bil ustanovljen mir. Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Po nemških' restavracijah in trgovinah je bila uvedena nova moda. Pri SV0-tah za jedila in druge predmete ne pišejo več ničel. Ce naprimer stane kaka stvar 85.000 markj enostavno zapišejo 85. Tujci, ki prvič vidi vse to, se zdi kot da bi se nahajal v Nemčiji v časih pred vojno. . - or" minu pokojnega, predsednika Har-ganizirala vse jeklarske delavce. | (j;n„a v deželi. Posledica njenih naporo\ so že lepi uspehi. Organizirani delavci po mestih, kjer so jeklarne, navdušeno pozdravljajo zastopnice narodnega izvrševalnega o«emtirni delavnik ravno toliko kot jim je plačevala prej za dvanajst urno delo. Prej ho dobivali po 40 centov, sedaj dobivajo pa po šestdeser centov na uro. RC JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. nežev. ki so se udeležili seje kol poslušalci. Glavni govornik na tej skupščini je bil Joseph Matthes, urednik lista "Prosta Porenjska", ki je pričel danes izhajati. ljeni mnogo milj. Kjerkoli se je vlak ustavil. f»o ponudili prebivalci sveže cvetje, tako da jepredsed-nikov katafalk okrašen vedno s svežim cvetjem. — Čudovito., čudovito! — je vzklikal George Christian, tajnik pokojnega predsednika. — Kdo bi bil pričakoval toliko simpatije in ljubezni ljudstva do svojega m rt ve«ra predsednika ! Nekateri ljudje, ki so stali ob , progi, so imeli biblije v svojih rokah. Ko je šel vlak skozi državo Oniaho, so bili tam veliki nalivi. vendar to ni moglo ustarviti ogromnih mnniie 1 juristva, ki so prihitele k progi. BC&rion, Ohio. 7. avgust«. — Priča/kuje se. da se bo v petek, ko bodo izročili tukaj zemeljske ostanke predsednika Hardinga materi zemlji, zbralo v Marionn preko 100.000 ljuda. Da bo mogoče vzdrževati red. je general Hen der>on mobiliziral tri tisoč vojakov Na tisoče in fisoee avtomobilov se je že odpeljaJo v Marion, in pričakuje se še večjega navala. K domu doktorja George T. Hardinga, očeta pokojnega predsednika. ne bo dovoljeno nikomur, ko se bodo tamkaj vršili pogrebni obredi. Dr. George T. Harding, brat pokojnega predsednika, in dr. Kari Sawyer, sin predsednikovega telesnega zdravnika, sta se odjelja^ la v pandeljek zvečer v Chicago, kjer upata srečati predsednikov vlak. Namen njunega potovanja v Chicago je, da se tam sestaneta z Mrs. Harding ter da od nje izvesta, kake želje ima glede pogreba. Ko dospe predsednikovo truplo v svoj rojstni kraj, Marion, bo ležalo na mrtvaškem odru najbrž v poslopju sodišča, kamor ga bodo hodili ljudje lahko kropit. — Washington, 1>. C. 7. avgusta — Tudi predsednik Coolidge je skleniJ, da se bo ofo času pogrebnih slovesnosti in obredov v vsem ravnal po željah Mrs. Hardin go { ve. Predsednikovo truplo bo- dospelo v zvezno glavno mesto v torek okoli pel d ne. Na kolodvoru bodo pričakali predsednikov vlak predsednik Coolidge ter člani kabineta. Iz vagona na mrtvaški vo>. bo bo neslo truplo mrtvega predsednika dvanajst vojakov, vojnih veteranov, zastopajočih mornarico in armado. Od postaje do Bele hiše bo korakal za mrtvaškim vozom oddelek vojaštva, ki bo tvoril častno stražo. Truplo bo ležalo v Beli hiši do prevod proti rotundi glavnega mesta, ker se bodo vršili zadnji pogrebni obredi. Izprevod bo vodil general Pershing, in igrala bo vojaška godba. Krsti bo sledila Mrs. Harding s sorodniki umrlega predsednika. V tej skupini bo t Ud i bivši predsednik \Vilwon, ki je iaprva re-kel, da se tu end a najbrž ne bo moget udeležiti pogrebnega izprevoda radi svojega, slabega zdravja. Tej skupini bo sledil predsednik Coolidge ft soprogo, elani kabineta, člani ■ najvišjega sodišča, senatorji, kongreanilti, govern er-ji držav ter diplomatic ni zbor. V sredo zvečer ob sedmih bo prepeljano truplo na Union postajo. nakar se bo pričela zadnja in zaključna vožnja proti Marion, Ohio, kjer bo pokojni predsednic pokopan. Pogreb s« bo vržil v petek. ? y . - i E. T. STOTEftBURY V VARŠAVI Varšava, Poljska, 5. avgusta. — Včeraj je dospel sem E. T. Stotes-bury član. velike ameriške tvrdk* J. P. Morgan & Go. Takoj prvi dan se je .posvetoval z ministrskim predsednikom Vrtošem in zunanjim ministrom Seydo. Finančni krogi, so prepričani, da gre pri tem za veliko posojilo. DEVETSTO JAPONSKIH ČASTNIKOV UPOKOJENIH. Tokio, Japonsko, €. avgusta. — Soglasno z novim vojaškim redom srede do desetih dopoldne, nakai I je bilo upokojenih $00 armadnih i ki bodo patruljirali po ulicah. —1 se bo začel pomikati mrtvaški iz-' častnikov. GLAS NAHODA, t. AV«! 1923 "GLAS NARODA" LVI OtM MM Ay ■sumit Tmbtt*Uaf OoBfHJ MMIfl MOm _ -r____ ^ ........... ^ [|1L , mam * M at Al»v l p m____ m C> rti MI— MNMt VtTMfh int Mmhattan, N vw Virk o nr, m. v* Novke !ž Slovenije. •t I. A« NAKOPA Zrn New v«rfc m laM MB OSEMURNI DELAVNIK Ena izmed najznačilnejših gospodarskih izprememb, lei so se završile med svetovno vojno oziroma po nji, je bilo postavno nveljavljenje osennirnega dela po raznih deželah. Delo je moralo izvojevati silno vojno, predno je to doseglo. Kapitalisti so nndili velikansko opozicijo. Njihova propaganda proti uvel javi jenjn osemurnega delavnika, je stala milijone in milijone. Svetovna vojna je pa naenkrat vse predrugaeila. Delavci so postali poglavitna opora vsake države. Kapitalisti so se morali ukloniti vseprevladujoei zahtevi po osemumem delavniku. Uvedli so ga, če so hoteli, da so delavci delali zanje. Znan ekonom profesor Lujo Brentano je pred kratkim objavil članek o tem zanimivem predmetu. V članku navaja dobo, ko je bil uveljavljen osemurni delavnik Vv tej ali oni deželi. 29. oktobra 3914 v Panami; 17. novembra 1915 v Urugauayu; 4. septembra 1916 v Ecuadoru; 17. januarja 1917 v Mehiki; 22. januarja 1917 na Portugalskem; 7. novembra 1917 v Rusiji; 27. novembra 1917 na Finskem; 14. avgusta 1918 na Norveškem; 15. novembra 1918 v Nemčiji; 29. novembra 1918 na Poljskem; 14. decembra 1918 v Luxemburgu. 19. decembra 1918 v Avstriji; 19. decembra 1918 v Čehoslovaški; 8. januarja 1919 v Jugoslaviji; 23. avgusta 1919 v Franciji; 27. januarja 1919 v fšvici; 1. oktobra 1919 na španskem; 17. oktobra 1919 na Švedskem. V Angliji delajo v jeklarski industriji po osem ur dnevno že izza leta 1916. V raznih drugih angleških tovarnah se pa ponavadi dela po sedem ur dnevno. V Zdru-t ženili državah raznierd še niso uravnane vsled ra-znili zveznih in državnih doloeb. katere je treba upoštevati v vseh takih slučajih. Mr. Oary, načelnik jeklarskega t rust a je svojim dela veem še vedno privoli dvanajst urn i delavnik. Kljub vsem protestom oerkve, delaveev in javnosti ni Se odpravil te sramote in je najbnže ne bo tako kmalu. V Brentanovem ugotovilu je značilna izjava, namreč, da ima delodajalce sorazmerno ver dobička od osemurnega kot pa od dvanajsturnega dela. Toda napočil bo dan, ko bodo tudi Mr. Garv-ja pregnali iz strelnih jarkov. Napočil bo dan, ko bodo tudi mezdni sužnji po jek-lamah deležni nekaj svežega zraka in solnčne svetlobe. In tistega dne bo jeklarskim magnatom odšeipnjen košček od njihovih mastnih dividend. Jitbilej. Dne 22. julija je praznoval Jernej IvOtru", strojnik Kranjske sfavhne družb«* v Ljubljani, t« 1-desetletnieo svojejra službovanja pri'omenjeni tvrckki. Kov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo višjega deieino-sodnega svetnika v pokoju Aleksandra Ravnikarja v Mariboru v imenik kazensikih zafrovarnikov sivoje^a okolica. Dvojni umor v Ljutomeru se vedno ni pojasnjem. Vedno ibolj pa se utrjuje prepričan je, da je misterijoeni umor <*xpro£e iisiiže-njerja Ganusova in njenega sinčka kvrf.il anženjerjev sluga. In-ženjerjevo ženo so naSli papohio-ma golo v s*obi na tleh, okoli watu pa je imela zadrgnjen kos srajce, s katero je bite. zadušena. Pred umorom se je brez dvoma vršila obupna borba, pri kalteri je bil sluga opraskali T*> dbriaxu in po prsih. Dorfej sluga ni mogel navesti verjetnega vzroka, kako so te ]>raske nastale. VVangiov kape-tan, na katerega je tudi l«t<4 sum, je dokazal svoj alflbi, in aeidaj skoraj z -gotovostjo tj*li,t da, je le sluga izvršil grozni zločin. Smrtna kosa. Na medicinski ktrniki v Zagrebu jr umr! dne 17. julija Prane Flažcji, ur ar in zlatar rt, Novega mesta, fitar 43 let. Pokojnik je bil v Nevero mestu splošno priljubljen. Sddeloval je pri naznih na-rocLnoh društvih in naeeval raznim (Strokovnim orgamzaaijam. Bill je tudi dz.bore h umor Ls t. Pred letom mu je umrla 'soproga, ki ji je sedaj sledil tudi sam, zapuščajoč 5 otrok. V Mcstaih pri Ljubljani je umrl dne 21. julija po dolgotrajni bolezni ravnatelj tamkajšnje kemične tovarne inženjer Ant-ou Turk. V Mariboru - je umrl notarju Sevniku 31etni sinček Bojan. gradi.-Tried deževja potoki in reke zopet naraščajo in nastane prav lahko večja SUi*'aj je povzročil po celem mestu govorico, da je v mrtvašnici na okoliškem pckcpalKeu vzbudil k življenju občinski revež Lastnak, ki ga je pri kopanju v nedeljo 15. julija zadala kap. L, j mlaka fantazija je ustvarila naravnost endo\'ite pri povedke o slučaju. 8e vidi, da so nastopili vroči dnevi. Smrtno se je ponesrečil v Smartnu ob Dreti posestnik Bo let. Peljal je z voli voz sena. Mi mo je pridrvel konj. katerega sta se vola ustrašila in vrgla moža ob skalo. Pobil se je smrtnonee Ijal v Maribor k sodišču. Vozil se je z breovlakom in se hotel ustaviti se prej doma. na Spodnjfi Pol j-skavi. Ker pa brzovlak na Prager->»kem ne stoji, je Soršak krat koma lo skočil iz v laika, ki je -vocsil z brzino kakih 70 km na uro. Sor-sak se je pri ^>arcu poškodoval na glavi ter obležal nezavesten. Po zdravniški pomoči so .ga prepeljali v mariborsko javno boilnko. Tam so ugotovili, da poškodbe niso težke in Sorsak je zapustil bol-niA>. Predrznež je po srečnem naključju odnesel zdravo kožo. Posledica zadnjega neurja. Iz raznih krajev Slovenije prihajajo poročila o veliki škodi, ka jo je povzročilo zadnje neurje po poljih, travnikih in gozdovih. V Mirni peči na Dolenjcem je med nevihto padala tudi debela toča. Vihar je ^bil tako siten, da je podrl mnogo kozolcev, lomil drevje in razkrrval strehe. Toča, debela kot otroška .peat, je v nekaj minutah uničila ves pridelek. Takega viharja in toee ljudje že dolg« ne pomnijo. Škoda je ogromna in občutna tembolj, ker Ijodje ae niša pospravili žita. Pomoč je nuj no potrebna. Po poročilih iz Celja so trpeli tflmkfcj posebno Svetina in kradli v gorajeaaviniu dolini. -Mnogo poljAih pridelkov je popolnoma uničenih, anatno po poškodovani ponekod tadi vino- Roparski napad v Beli. Regini Breg^antovi, ki je iz Si ska prispela v Tjjubljano, sta se •na glavne-m kolodvoru pridružila neki približno :i0 let stari mc«ki in nekoliko mlajša ženska, ki sta Bergantovo nagovarjala, naj bi šla ž njima na Koroško, kar je tudi storila. Ko so pri Beli na Koroškem hodili sikozi neki gozd, sta neznanea Bergantovo naipadla. jo privezala na drevo ter jo popolnoma oropala. Slekla sita ji vso obleko in ji vzela tudi 2000 Din. Potem sta se izgubila v gozdu. Zločincev doslej še niso izcdedili. Vlomi pri belem dnevu v Ljubljani med široko publiko že ne vzbujajo nobene senzacije vet*, pat" pa precej skrbi pri ranih, ki v teli pasjih dneh pospravljajo šila ni kopita ter se odpravljajo na letovišče, stanovanja z inventarjem pa morajo prepustiti nadzorstvu božje-ga očesa in ljubljanske po lie i je. izkušnje učijo in previdnost je vedno potrebnejša. kajti ljubljanski tatovi znajo izkoriščati sezono. Dne 21. julija popoldne ie zopet gfrufpa štirih takih sezonskih tatov obiskala na OradišiMi št. 10 stanovanje dr. Mo-dica. ki »e nahaja na letovišču. Zadela pa ni povsem točne adre.se, temveč se je prikradla le v sobo Modicevega podnajemnika Otona lia.ska, ki se je ves dam mudil po službenih opravkih. In šlo je s ta tovi vse, kar se je dalo pobasati: 6 parov čevljev, nekaj peu-ila, po steljno pregrinjalo, rožnata odeja, mala budilka, brivski aparat, prazna denarnica, bronasti pepelnik, spodnje hlače in seveda tudi oripravni nahrbtnik. K umoru v Ljutomeru. Ruski kapetan Ovrečov, ki je bil osumljen, da je umoril ženo in otroka svojega rojaka, inžesijerja Ganusova, je dokatzal svoj alibi in, je bil zato izpuščen iz zapora. Slugo izroče okrožnemu sodriSeu Mariboru. Tntž. G-anusov se nahaja v holmšniai v Ljutomeru. V nedeljo je bil Slavcev izlet pri Revnem Lazarju. Usoda je hotela, da je majhna, nedolžna miška i preplašila nežni spol. Sreča da je bil navzoč znani pevec in druŠtve-nik Mr. Muc. Toliko v pojasnilo k temu sestavku: V nedeljo tam pri La*arju bil piknik lep je in vesel, in hvala večnemu Bo^u vsak se na psi je in najel, ta manj, ta več, kot bi smel. Veselje, petje, krik m smeh in zadovoljstvo v vseh očeh, ko je France raztegnil meh . . . Plešočih parov poln pod — vrteli so se vsepovsod, vrteli sem, vrteli tja, zdaj gori — doli — hopsasa. Na pikniku je zbran bil svet čaroben svet deklet in pol oblečen pol, napol pa gol. (Kaj hočete — vročina je kaj hočete — mladina je! Chnvečji že skomini so. temdaljši pač spomini so). Ko zadnji glas pognal je meh in vse obstalo je pri tleh ter čistilo si s cela pot. je prišla miška od nekod. (Nekdo je rekel, da mison je bil ta mišasti kajon . . .) "Smrt miši!" — pravi Nace in že miški je pretil pogin. (Če bil mišon je — še tem bolj.) Dekleta vsa — švrk — bumf — na stol . . . Ubogo miško smrtni znoj oblije, da je bilo joj . . . Pogleda sem, pogleda tja, armada pa sovražniška preti, pripravljena na boj. Kam gre naj, kam se zaleti, da si skrivalnico dobi. Pogleda v skupino devic izbere par si nogavic in v nogavicah par nožic — naprej po njih — lie bo žastonj 1 pomislil vražji je mišon. (Mišon je bil ne mišica — ker če bi bila mišica,-bi zlezla Remsu v hlačnico.) Oh. to je bilo žalostno. Preplašena devičica bi kmalu padla v nezavest, ni mogla stat, ni mogla sest . . . Oh, to je žalostna povest. Da bo škandal že kaže vse ko zraven Muc primaže se. Muc, v takile okolici nikdar lovil še miši n,i. In najbrž bi jo bil ujel, pa je naenkrat okamnel. ker za seboj zasliši glas: Le vstran moj. muc, le proč moj mož. ne boš je miške te, ne boš! Sel je skesan in ves potan ko ga je vlekla muca stran. Če se v past je vjela miš, povedal bi. a to je križ, ker razodeti vam ne smem. Kar tisto vprašajte dekle, ker ona sme in ona ve; jaz vam zaenkrat ne povem. S! ICatoi. Hphnnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odbornik): Presednlk: RUDOl.F PERDAX. 933 K. 1SS St., Cleveland. G. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Zataani blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Mian. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 11th Ave. Kaat, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldff., C00 Grant St. at Sixth Ave.. Plttaburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Room 206 Bakewell Bid*., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. HI. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E., Cleveland, O. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CRlARC, 638 Market Street. Waukegan. IU. ■ Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". - Vb« atvarl tikajoče se uradnih zadev fcakor tudi denarne pullljatv« naj ie poSiljnjo ha glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. T*roSn je - za. sprejem novih članov ln bolntika ■pričevala naj se pofiilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ieli postati flan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovt z 8 flani ali članicami. Iz Jugoslavije. S e v e m v c z d r a v i' a vzd'/u)(-io i d r d v i v druzinjh Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite Balzol o mu kruleč zdrobila desno roko. Nevihta na Hrvatskem. Dne 19. .julija je razsajala nad Zagrebom in okoliico Ntraihc*vita nevihta, ki je na poljih napravila velikansko š-kod-o. V mestu je lilo nifd grom t m Lil treskom ob 3. popoldne, nakar so se hudourni oblaki zanesli še nad okolico. Toča je pobila sadje in že dozorele pridelke na polju mestoma do radije bilke. — Tudi v Sa:v>Jd dolini Je raz*?ajalo hudo neurje, zlasti i okolici Brežic na Štajerskem. Strela v cerkvi. V Kovilju je udarila strela v »tolp ondotne oerkve. raztrgala raz njega bakrene plošče ter šla skozi stolp v cerkev, kjer je poškodovala kamnita tla in rezbari je na oltarju. Pc štirih letih v roki pravice. V noči 17. novembra 1918 sta bili v -MečtMičanih na Hrvatskem, blizu Kostajniee. v stanovanju zaklani in oiopani 801 etna starka vdova vdova liadlogarja Kai~a-vidiea in njena služkinja Janja Vidakovič. Kljub \Tsem pi^izvedo-vanjem zločincem pršili na sled. Sele te dni se je orožnikom posrečilo zaslediti in pol ovit i zločince: vojnega begiuica i dezei-terja) Vasa Nukiča in tri njegove pomočnike, ki l>ili takoj iz-rt.čeni sodišču v Petrin ji. Železniška policija v preiskavi. Iz Subotiee p<>r<.>ča.io: Alintsir-stvo notranjih zadev je odmlilo preiskavo proti tukajšnji železniški policiji, ker je v zadnjem ea.su prispelo mnogo pritožb gletle post finanja železniške poliaije. Med drugam je železniška polieija o-sumljena, da je pobirala < grromne pristojbine za vidiranje potnih listov. te pristojbine pa niso nikjer zaračunane. Preiskavo x<\Y\ inšpektor ministrstva notranjih za-ilev Madič. I^epa policija ! Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu4 4 Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" ADVERTItR IN »Ol AS NA MODA". Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer ▼ teku enega tedna, za kar računamo samo $100. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke sa v Europo ali iz Europe v Ameriko. Frank Sakser State Bank R Minit St., Ni« York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke^^^^ tmWmSmfit i .i i. Izjava min. predsednika Cankova. ** i' ii Pr*d kratkim je nastopil mini-st rs k i jtreiisHiinik 4'ankov pred zbranimi člani novega kabineta z1 obširnim ekvpoKejem o notranji ki zunanji politiki uradne Bolga-rije. Z orirom na važnost medsebojnih odnoiajev med našo državo in n**p**srednLm baikansitn so-ae<)om posi»-mamo iz tega govora na.jvmžnejt*»* vodilna* nusli. Ko je t običajnim jr<*v<«"niikimh patosom oertai |M*men državnega prevrata in splošni smoter nove vlade ter omenil njuic dolžnosti glede pre. ureditve MKlstva in armade, je »v preš«! na zunanjo pol it I-ter izvajal: "Z wmi našimi di breat izj*«tie lahko živimo v »teljadcih stikih. Pravim, to ne da iz neodkrkoarenofcti, tem-Z iskreno Željo, da sr to tudi »že. Kaj rmamo skupnega r unijo Niso li našli tam opo- I li na Cank< k< M pnya mor« več ; dose Rum To nekateri nam revolueijonarji: Mar nas n»- sili v mirno sosedstvo DoCkftvaf Kakšna naj bo naše razmerje . | »rotu joče si težnje. Grki, kot po mor »ki narod, teže za suho zemljo. Bolgari kot kontinentalen narod pa ie stoletja streme za svobodnim i7Judom na morje — V tem morda tiči vzrok neprestanega tekmovanja obeh držav v pro4Iosti. Toda čas je že, da naši sosedi spoznajo, da ni v interesu balkanskega polotoka. ak<» Bolgarija ostane ločena od fcvotoodnejya morja. Apeliramo na velesile, ki skrt>e za mir človeštva, naj nam dado to, kar nam pripada po pogrni bi — izhod na Egejsko morje. Bolparija mora priti do Egej«kega morja, on« mora s\*obodno rLrajo in- to. kar nam pripada po medna-, teresij delavstva. Ali Bolgarija r.Klnih pogodbah. ima mimpo uradni"tfva. To je nje- 7.*~\o kočljivo in mučno je vpra- ^ inteligenca, za ta sloj država šanje naših ml noša je v napram Sr- mora skrbeti. In v tem smislu je hiji. Xg«*krvin*ko sovraštvo se je r»olp-arska vlada storila prve ko-nakopičilo tako, da mržnja med rake. To. kar smo dali. morda ni obema narodoma, to moramo pri-' mnogo, toda verujte, da to. kar je znati, obstoji. Dadi je opažati.1 mogoče dati, smo dali. In jaz vm da ta mržnja pojema, tega še ne prosim, bodite zadovoljni in premorem imvedati. Toda intervsi o- pričani. da bo država še nadalje b«h narodov nas silijo da živimo skrbela za svoje uradniŠtvo. Toda v mirnih in lojalnih odnošajih. dajte tudi x\ državi mnogo, da Lo Bolgarija — majhna država z' mngla ona. kadar zaceli svoje ra-majhno armado, — ne more gro- n(»4 storiti še več za uradništvo. žiti nikomur. Njo lahko samo plašijo. Srbi morajo spoznati da Ijustvu, m o raznih drugih reformah na polju agrarne politike. Dotaknil se je tudi vprašanja na-cdjonalne industrije, delavstva, obrtništva', šolsrtva in končno razmerja vlade do strank. "V tako majhni državi, je dejal, imamo 12 političnih strank. Ti pomeni razcepljenost družabnih .sil, pomeni politično nezrelost, pomeni družabno onemoglost države. Zedinje-nuje ali spojitev sorodnih družabnih sil je bilo potrebno že prej. Danes je to neizprosna živijenska zahteva, ki mora biti izpolnjena za vsako ceno in vsebuje težko odgovornost za nesrečo, ki lahko doleti Bolgarijo. Ako more vlada. sest o ječa iz pripadnikov različnih strank, delati složno, zakaj še ne morejo stranke dvigniti nad ambicijo posamnih politikov, da si sežejo v roke in delajo za blagor Bolgarije Na proalost je treba postaviti križ in pozabiti na to, kar je balo. Zedinjenje sil pomeni uničiti stranke, uničiti ono. kar nas ovira, da ne moremo storiti nove, času primerne politične atmosfere. Zato želimo zedinjenja strank reda. želimo ko<*peracije tako, da se izbere in združi vse najboljše, kar hnajo stranke. Podpirajte vlado, da bo ona podpirala Bolgarijo. Prenehajte z raz-1 krajanjem družabnih sil, kajti to zahteva blagor Balgarije. Ako pa se kljub vsem nad a m ta narodna želja ne uresniči, bodite pripravljeni, da stopifte pod zastavo ponosa in časti Bolgarije". mi zanje ne predstavljamo nevarnosti. Ne želimo miloščine, pač pa uva4evanja in upoštevanja dostojanstva in pravic bolgarske države. Vemo da je še prezgodaj go-riti o bratstvu, kajti na zgodovinskem potu leži mržnja. ki pa ho polagoma izginila. Do tega bo prišlo 1 »»torn zgodovinskega razvoja. Toda državniki in t«k obeh držav mora zavzeti stališče razuma in lojaltv-sti. Žali bog je jxistal srbski tirtk v zadnjem času odmev napačnih poročil sovražnikov Bolgarije in eelo sovražnik v vrati njenih sinov in hoče doseči nekak obračun z nami. Toda pri srbskih državnikih je zmagala miroljubnont in razum w dane« lahko rečeno, da m> rešeni prijateljski odnoaaji med obc«na drža-Vaba. V bodoče pa zavisi od nas in naše sosadtaje, da z vao resnostjo presodimo naše odnošaje, da ne zabredemo v zmoto, ki bi mogla omajat« tako usodo našega naroda, kakor gotovo tudi vsega Balkanskega poltcfta. Vlada bo napela Vse »Be, da ohrani poglobi baše prijateljsko razmerje do 4rtoakn~hrvatsko slovenske kraljevine. Naši odnošaoi napram velesilam •o jasni in izraženi v razmerah, v katerih se nahajamo kot majhna hiiroljubna drifarvs. Mi želimo od njfh trezne projekcije, da bi mo-gU dvigniti drla v o v gospodar- Gospodanska politika je neraz-družno zvezana s finančno. Ona je faktor ki bo omogočil miren in produktiven razvoj dela. Bolgarija je agrarna država. Teanelj njene družabne stavbe je kmet in te-1 mdj njene gospodarske strukture je poljedelstvo. Bolgarija mora uvaževati in ščititi bolgarskega kmeta. Bolgarska vlada stoji na stališču d« ni ra«like med kmetom in meščanom, da je bolgarski narod ena nedeljiva celota, da so naša mesta vaškega izvora in da je imel v prejšnih pokol en jih vsakdo izmed nas v sebi kmei&ko kri. Mi moramo ščititi bolgarskega kmeta, moramo pa biti tudi pametni in dostojni voditelji tega naroda, ki so ga do sedaj pitali z magostvom. Narod, ki je okušal demagogijo, ki nadeenjuje kakovost in zatira njegove dobrotnike ter razburja njegove instinkte, nima bodočnosti. Taka politika nam je tuja. Mi hočemo negovati plemenite lastnosti bolgarskega naroda. Naš narod ni brez njih, potrebuje samo značajnih voditeljev. Kaj smo dolžni vasem f V prvi vrsti moramo dati zemljo onim, ki jo obdelujejo. K sreči v Bolgariji ni lat if unij. Toda tam, kjer so m kjer kneteko prebivalstvo nima zemlje, naj se nihče ne jezi, ako bomo temu prebivalstvu dali Morijo. > Dalje je govoril Carikov o zaščiti narodnega imetja, o agronomski in medicinski pomoči kmetskemu Kako nasedajo... Na Rlli-s Lslandu se je primeril •bledeči »liscaj: Neki jugoslovanski držaivljan. ki je imel potili list za Fraoioijo, je hotel pniti v Združene države. Ael je k neki agent uri v Havru, kjer so mu svetovali, naj si pribil v i meliLkanski vizum, da bi izgledalo, kakor da mu je Mehiko cilj potovanja bodo na Ellis; Islandu videli, da mislite iti v Me- j hiko, vas bodo (pustili, vi pa lahko j greste, kamor hočete", so mu de-j jali. Agentufra je bila še talko 4*pri-jaizna", da mu je preskrbela me-liikanski vizum in amerikanski vizum 'for traai-sit". Človek je prišel v New York in je bil točno pridržan ua Ellis Lslandu. Special Board of Inquiry je odločili, da ima biti deportiran; Assistant Secretary ol" I^abor je potrdil odlok. In bil je deportiran. Mož ima v Pennsylvaniji brata in v Californiji dva strica. Če bij bil izbral legalno pot, si preskrbe! affidavit, prosil v domovini za iz-.seljeniški pasport in za pravilni; amerikanski vizum, bi bil sicer! moral .počakati, da bi prišel po številu že prej vloženih prošenj na vrsto, ne bi se pa bil izpostavil ne- j varnosti deportaeije, ki ga je do-1 kaj drago veljala. Toda rajši je j poslušal agenturo, kateri je le 11a: tem ležeče, da proda eno karto j več; verjel je, da ni težko priti j okoli zakona, in zabredel je v ne-j zgodo. Tako jili je zabredlo že več J pred njim in zabredli bodo še dru-1 gi. če bodo lahkoverno poslešalL "modre svete" brezvestnih špe ' kulantov. Orientalski humort Kadarkoli je poslal Nasradin-hodža svojega vajenca po vodo, vselej ga je popreje nabil, šele potem mu je dal Vnč, naj prinese vode. Ljudje so se temu čudili. Končno ga vpraša neki prijatelj: Povej mi, hodža, zakaj nabiješ najprej svojega vajeinaa in mu daš šele potem vrč v roke?" "Natepem ga zato, da mi ne razbije vrča. Kakšno korist pa imam. ee ga nabijem pozneje, kadar je vrč že razbil!" Neko noč leži Nasradin-hodžd pri ženi v postelji, a ona mu rree: "Prosim te, dragi, odmakni se stran!" Nasradin bodža vstane, se Obleče, gre iz hiše in hodi dva dni. Ko tako potuje, sreča nekega soseda in mu reče: "Prosim te, brate, stoji v mojo hišo ki vprašaj leno, ali hoče, da se mtsvim, ali naj grem še bolj daleč stran." AN \ 'f, devate v steklenico vašega otroka? Če ne morete dojiti svojega otroka, izberite hrano, ki je redilna ter tako lahko prebavljiva kot vaše mleko. Dajte svojemu otroku Bordenovo Eagle Mleko, najboljšo hrano za otroke, ki ga uporablja v zadnjih petinšestdesetih letih na milijone mater po vsem svetu. Narodni sloves Eag-le Mleka za hrano otrok temelji na milijonih slučajev, ko matere niso mogle dojiti svojih otrok. Ena mati, ki ga je pronašla pravilnim, ga je priporočila drugi. Če je enega otroka ž njim uspešno redila, ga je uporabila tudi pri drugih otrocih. Če je bila v svoji otroški dobi sama hranjena z Eagle Mlekom, ga je z veseljem dala tudi svojim otrokom. V petinšestdesetih letih, odkar je Eagle Mleko na trgn, so se zredila ž njim pokolenja otrok, milijone mater je spoznalo njega vrednost, tisočeri zdravniki so ga predpisovali ter priporočali. Danes se ga uporabi več kot vse druge hrane za otroke skupaj. Eagle mleko je posebno prebavljiva hrana. To je mleko — čisto mleko z dežele — zmešano s čistim trsnim sladkorjem po posebnem lBordeno-vem načinu. Eagle Mleko se lahko ohrani ves čas v neodprtih kanah. Na ta način imate lahko zalogo doma in nikdar ne rizkirate, da bi ne imeli sveže zaloge za svojega otroka. In če morate potovati s svojim otrokom, nonte lahko Eagle Mleko seboj ali ga kupite, kjerkoli hočete. Mi smo natisnili v vašem lastnem jeziku navodila kako pripravljati Eagle Mleko za otrcke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite kupon ter ca nam pošljite danes. THE BORDEN COMPANY Borden Building* New York KUPON - Označite kakšno knjižico hočete. NAVODILA OBEDI ZA HRANJENJE * ZA OTROKE KNJIGA ZA OTROKE IME ....................... NASLOV ............................ (Slovenian) The ;Bosden Co*«*3* BOR! ^onrvro MOI ^J *orden co YOUR. V. »• Razne te«ti# Mussolinijeva akcija proti socija- kalnimi organizacijami delavcev listom. ! na faškstovski podlagi. V to svf- Sedaj ko je Mussolini ukrotil ho je stanovi! konfederacijo dela ? klerikalce, se je lotil svpjih dru-j ter pridobil zase nekatere zelo gih nasprotnikov, socijalistov. vplivne delavske voditeljev polegr Tem hoče povezati krila s sindi-' drugih Aragono in Bakleskija. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■OINI SLOVINtK« SOVORlCl ZDRAVNIK IkCIJALIIT MOŠKIM BOLEZNI. RHJa Mi aha Js ■tfrsvfjMijs akutaf* in kronlinlfi MM. Jas Mm i• zdravim nad ti M ttr Imam akuSnJ« v «wh bolvnlh t, . mksr znam slovanske, aato vas morem po#oln*ma ruutsittl m saosnatl *mmm Mapo, da vaa ozdravim In vrnam moC in adravj«. UtimI tt lat m •rWsbll poMbno skuinje pri ssdrsvljanju moiklh bolaznJ. Zato a« marata popolnoma sanaatl na man«, moja akrb p« JS* da vaa popolnoma satu-vlm. No odlaiajto, ampak prldlta ilmprojo, S "»trupljono kri, m«3uij« In Itoa po toloow. bo lasni « |r|s. fa. padanj« to«, botodin« v kootoh, star« rano; ootaboloat« Slvfino In boiosnl iul«dlcahk lotrah, žolodcu^ rmanlco r«vmstlz«mj katar; tista ill«j naduha IM, ▼ Ponodoljak: arodo in potok od *. dopoldno do f. poaoldsol v torok. »otrtok ta sobota o« a dopoMa« do «. srodari v sadalfli ta pramnfblb o« M. dopoldno da C. Nastop Čefaoslonrakov proti dšarskL Vse čehoslovaško časopisje se obširno bavi z zadnjim govorom madžarskega zunanjega ministra Daruvarvja ter odločno zavrača . očitke proti Mali antamti v tem govoru. "Venkov" piše, da ho-2e madžarska vlada odvrniti pozornost političnih krogov od hrea- ian- nanje-poditičnega džaj-ske. .70 .60 ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni« Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo"448 strani, fl.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z yso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, \ Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, .66 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. \ V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, \ .46 Malo življenj6. Spisal D. Fr. Detela. * \ Kmečka povest, ki posega do dna v življenje \ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po N x živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, \ .66 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista v " Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- ^ ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani Vk .60 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. • Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in ^ trpljenja. Vsebuje 123 strani, .46 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. , » Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .26 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- ^ je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- ^ ^ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, ^^ nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali muceniške smrti. . Vsebuje 378 strani, / 1 \ ^ .76 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York \ o- \ \ * M * M M -k Nuža-Tone Uspehi v dvajsetih dneh aliv se vaa f vrne denar. 6 problema Ma- Orof Karoly ▼ Španiji. Grof Mihael Karodv, bi\^ši ministrski predsednik Madžarske, ki je do pred kratkim bival v Dal maciji, je te dni dopotoval v Madrid in se nastanil v mestu Vigo. Vzroki Karoly j evega prihoda na Špansko niso politični. . Prolzval* bogato rdečo kri, mo. tee stanovitne živce, žtvlleala polne možke In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam" spomin mrači in vaše telo mrači, te ste se že nave- pomirljiTa in n&rkoUin«. sredstva, potem poiku- tajt. Noga-Tone, m izprevideli best«. lutko hitro ae bost« iutili druKacneea človek«! n«v«t desetin <» tablet, poba »nate. zdravljenje. VI lahko TSSjirrl/^Sf'i^T?1^?* " ** (»«-«» aoiarjev. jemajte Nuga- Tm dvsjMt (20) jfaL £a aiste zadovoljni z napaknm, vmHe »rasstansfc »eno a Akatljo Tafli dmmt. ViMtm. da na morete iz rub i ti »iti W ris&o. NUga-Tone j« na predaj pri vaib dobrih kkarjih caranciji. __ KO NAROČATE. SA POSLUŽ1TE TEGA KUPONA__ NATIONAL LABORATORY. S-2Q . 101» S. Wabash Ave-, Chicago, 111. Coapodje:—Prosim, debit* prUofteno. Nuga-Ton«. .za kar mi poiljUe. ............. Casts in itv. all R. P. D. Driavn S GIAS NARODA, 7. 1928 rv KAJN. Francoski spisal; Stanislas Mennier. I 11 Za "CHa» Naroda" priredil O. P. (Nadaljevanje.) Fr. t: Nekoliko važnih podatkov. ROYAL MAIL NilliMu ti junitm Bita, direktna Unite New Tark-Ckorbnri- Huburg ! a MftaU. vsllttmi. vsttisstaiaa "O" S precejšnim trudom se mi je posrečilo prepričati uradnike. Tako naravno sem se začudil, da me hočejo sedaj še kaznovati, ko me je vendar zadel tako strašen udarec, ko sem vendar izgubil ljubljenega brata. Zdravnik se ni izrazil, kaj je pravzraprav varok bratove smrti. ^Znamenja, ki so mu jih opisali, so bila podbna srčnemu krču, ki pa ne povzroči tako hitro smrti kot je nastopila pri mojem bratu. Tudi na truplu mrtveca nI bilo iiebene rane. V moji sobi so našli prazne oblate, katere sem bil kupil v Parizu. Bog ve, zakaj jih nisem sežgal ? Zakaj nisem uničil fenecatin-tdcega praška, katerega sem bil nadomestil s strihninom ? Ali semo morda jaz eden onih zločincev, ki natančno zasnujejo umor in ga izvrie, pri tem pa ustrelijo takega kozla, da jih lahko vsako otroee izsledi? Treba je biLo izvanredne pozornosti. Odvrnil sem, da sem nervozen in da moram večkrat rabiti zdravila. - — Ali ste sami napravili fenecatinski prašek? Hotel se že pritrditi, ko seir se spomnit, da je bilo praška premalo za tako veliko tableto. — Ne — kupil sem ga — sem odvrnil. — Tablete oziroma oblate sem kupil v Parizu pri nekem kemiku. -— Pri katerem kemiku! — Se pa ne spominjam več. Morda sem jih kupil sam, morda mi j in je preskrbel imoj služabnik. Vprašali so me. zakaj nisem bil sel spat dotičnega večera. Povedal sem jim, da me je vznemirjala bolezen mojega brata. Hotel sem že pristaviti, da legam jako pozno k počitku, pa sem se spomnil, da bi moj služabnik pričal drugače. On bi ilahko dokazal, da Jzvanredno malo izdam za petrolej in za sveče. — V kaminu ste sežgali nekaj papirjev. — Da, sežgal sem jih? — Kakšne papirje? < l t i* — Ljubavna pisma. Ko so me vprašali, kaj sm delal zadnji dan, sem odvrnil, da sem napravil majhen izlet v Pariz. , j — Kaj ste iskali v Parizu? ir Tedaj sem se pa razjezil. ( — Kaj pa imate pravzaprev proti mein? — sem protestiral. — j£akaj me tako nesremuo zaslišujete? Ali se vam ne smili človek, k! je pred kratkim izgubil svojega brata? Izprašali so še druge stanovalce graščine. 1 Usmiljenka je izpovedala, da sem jo prosil naj meni prepusti stražo pri bolniku. Bila je pa le malo časa izven bolniške sobe. Ko je ona govorila, sem se nehote stresel, kajti na preprog: sera opazil nekaj majhnih delcev strihnina. Zaškripal se z zobmi, kar naj bi bilo posledica moje nestrpno sti, zgrabil skodelico sladkorja, ki je bila slučajno na mizi ter jr z v »o silo treščil ob tla. Sladkor je ]>okril ostanke strupa. Toda oči drugega so istočasno opazile ono, kar sem bil opazil jaz. Imel sem opravka s preiskovalnim sodnikom ki je imel hlader. in oster pogled kot je noževa ostrina. Za poved al je pustili vse tako na tleh kot je, dokler ne bo preiskati vsebine sodnijski kemik. .Služabnik je pripovedoval, da je opazil na moji obleki madeže, ki naj bi izvirali od padca. Ob žepnem robu na mojem suknjiču je zapazil neko belo tvarmo. Preiskovalni sdravnik je vzel v roko suknjič ter pokazal na bel prašek. f — Kaj je to? — Ne vem. jZdi se mi, da je bromova kislina. Kot da bi hotel pokusiti, sem se dotaknil s prstom dotičnega mesta. Malo bi bil pot r esej, pa bi prašek izginil. Prije4i so me za roko ter me potisnili vstran. — V imenu postave vas moram aretirati — je rekel preisko , vaini sodnik. Našli niso sieer ničesar pa kljub temu ... Rekli so mi, da me vdova obtožuje in da sem vrgei skodelico sladkorja na tla. — Torej zastran te skodelice me boste zaprli? * Na glas sem s* zakrohotal, toda, ko sen* opazil v ogledalu mo> spačeni rmetti obraz, moje blede ozke ustnice, sem se prvič v življenju prepričal, koliko energije in »vljenske sile je treba, da izgleda pri človeku prisiljen smeh got naraven. \ Jako uljudno so me spremili z vozom v jestnišnlco kjer so mS od kazali eelico. pusto kakor pasja bajta. Dali so mi dobro jed. Dani ravno mi ni dišala, sem pojedel vse vedoe, da človek praznega želodca lahko oslabi terd izgubi enerzijo. K*> sem se slekel, sem naglas izjavil: — Osebna svoboda y Franciji igra jako stransko ulogo. Ker sem bH jako utrujen, sem masia, da bom hitro zaspal. Tekom več ur nisem čutil ničesar in niti sanjalo se mi ni. Potem sem se polagoma prebudil. Pavel je mrtev! Pomirjen sem bal in skoraj vesel tega dejstva. Nič več cue ne bo bolela njegova lepota, njegova dobrota, njegovo razkošje, njegova žena. Potem se mi je pojavila misel: — Tebe dolže krivde. ' % Preplašil sem se in planil kvišku. Čuden duh mi je udaril 4t nos. — 1 V L • ..... • I J t 1 Nahajam se v jetnwniei ... f Kot uničen sem se zgrudil n*zaj n* leiiče. Ker ni bilo luei, sem be toliko laije zatopil v svoja opazovanj*. TV*!* vst to ni bilo tako grozno, da bi se moral bati. Najpboij Me je jezilo Lavrino sovraštvo. Izpolnil se je le en del mojilt želja: Pavla ni več med živimi . . . Toda njegova žena ne bo nilr«^«- noja. Obtožba mi ni povzročala nobenih. Skrbi. Sodišče je imelo ir malo obtežiinega materijala in tega ae hom lahko iznabil. Skoraj nevrjetno se mi je adelo, rne desetice, kakršne smo imeli v mojih mlajših letih. Moja- mladost >v sanjah je jako dosledna v vseh podrobnost ih. Novci so po ho jen i v tla in jih moram s prsti luščiti iz strjenega blata in je denar pobirati s tal jako prijeten občutek za človeka, ki je vse dni vajen si ga zaslužiti s težkimi žulji v možganih in na peresniku. Neprijetne sanje ae mi pa ponavljajo te-le: Prvič, da mi je gospod direktor Rcter I^ajoš dolžan 10 goldinarjev. Seveda v sanjah gospod direktor ni direktor, ampak je še vsran-lisčnik iif sva oba mlada. Pa bodi pre udarjend. da je imenovani gospod jako dostojen (gospod in mi ni bil m mi ni in mi ne bo nikdar nič dolžan, rajši jaz njemu, in če bi mi bil dolžan, ne bi bilo povoda za žalost, ampak bi bilo onih 10 goldinarjev jako varno pri njem naloženih, ker ima hišo, za hišo njiviao in pri ljudeh kredit. Vsi east mu! Ne vem, čemu ae mi tako rado sanja o tem doign in čemu sem ob teh sanjah pobit. Remieoo, resnično je res, veliko je stvari pod milim nebom, ki jih omejena človeSka pamet ne razume, '' Potem me rade preganjajo sa-I I »ie. da sem *nsal šaljivo igro I I ^ petjem in jo gledališču, da bi jo vprizorilo. Pa, "OHJO", "OtCA je ne vprizorč in nisem zaradi te- "OftDUKA", "OKBKTA V En—: CENE Is Evrope: , i n m n iu ga prav nič žalost eai, pač pa boli, lis® in ve« $io3.so Ham's ti». in ▼ečtios.so 7 - i » »UMnveč* 90.00 Cherb ff *1SS. ln v»C 91M.S0 ker nu ne vrnejo rokopisa, m soj........ *m.M za*ret» ........ »io&.ot ga izgubili. Pa to gledališče m se- »rrratae kabin« * iretins »sredo. dan je gledališče, nego ono, ka/krš- i vat* •©rudnik« ▼ m«fi. Norm kvota pr*»e i. mu T ® , ' ® . ' , , Za navodila vpratalte »H totalnih sceatifc mii nri no je bdo pred toliko an toliko le RQYAL MAIL STEAM PACKET 60MPAMY ti in ini seveda niso izgubili rako- S« Bnwdmr New York City pisa. kajti jim nisem nobenega iz-1 Tatvina v vlaku. Na progi Zagreb—Zidani most je bila potniku Martizvoviču u-kradena listnica z več sto dinarji in vsemi dokumenti. Martinosrič je v vlaku zadremal iu je žepar nemoteno izvršil tatvino, nakar je ročil, komaj da vem, kaj je to rokopis. In imam ob teh gledatliiških težavah največ posla z ranjkim Ve-rovškoni in nisem ž njim prav nič zadovoljen: kar mu naročim, vse obljubi rn vse a|>roti pozabi. Splol» , .. „ . . _ imam v sanjah č^o dm^io!na I>nhcKln^' P0***1 druščino, večinoma so že ipri sv. j Krištofu in pr sv. Križu in mu v j sanjah tudi še gospodari moja ( ranjka majka. Najhujše se mi zde sanje, da j imam potrt dežaiik. Lahko rečem.) bolj ine boli srae za dežnikoveda, poseb- i no fina nista, in ko sem kupoA-al! drugega, so mi rekli že v naprej, da ga ie bodo vzeli v popravilo, j takega pofelja da ugledna njihova trgovina načelno ne popravlja. To so vesele in žalostne strand mojeg ž K 1 jenja v .<*ain jah in moram sedaj le Še povedati, kaikšetn poklic imam v sanjah in s čem se preživljam. Letam po zraku. Kar sedem z iztegnjenim nogami v zrak, kakor bi sedel na tla, sedeč pa zletim občin.srtvu čez glavo. Letim turi preko streli in rre-ves in sem jako zadovoljen 3 selboj in leteč preudarjam, koliko bom pobral vstopnine od čudečih se gledalcev. Drugega poklica nimam in mi ga, hvala Bogu ! tndi ni treba, mi popolnoma zadošča ta. Takšne so moje stalne sanje in če povzamem vse povedano, sem v sanjah človek v mlajših letih in v jako ugodnih imovinskih razmerah. Vira bogatih dohodkov sta mi umetnost letanja po zraku brez pripomočkov in pobiranje starih novcev s tal, da imam denar naložen doma v dvomljivih posoj?lih, deloma v potrtih dežnikih. Blagostanje me pa ne ovira, da ne bi ojil narodopisnega znanstva in pisal nevprizofrjenih in v rokopisu izgubljenih Salodger. Zdi se mi, vsekako je f«fcvar zanimiva. Čudna pa je tudi in če bolj natančno premišljujem, ne morem se iznebiti dvomov, ail i sem ta človek v sanjah jaz ali nisem jaz. V rodu sva si, ker imava isto majko. Lahko pa bi bil človek v sanjah moj mlajši brat, ki ga nisem nikdar imel in ga nimam. Če bi se naknadno ipoja<«iila. I bom že poročal in sicer pismeno. Ustno se ne izplača, je stvar pre-neumna Če se pa napiše in potem natisne, pa še izgleda po nečem. Kretanje parvtikov - Shipping News FZPLAČtLAvAMERIŠKlH DOLARJIH. V Jugoslaviji — ae more Izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriške«* konzula potrjenega potnega lista In ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljene« as Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lists, dobi pošiljatelj lahko dolarje nanj »U nam pa na novo naroči Izplačati nakazani znesek v dinarjib. Nadalje ae nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke t Jufoslarijo- Splofino mnenj« vlada, da se iekl, ki ae glase na dolarje, tudi t do-larjib izplačajo, kar pa ni res, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedan o Izplačevati dolarje. Tudi poSUjajo mnogi navadne ameriške Čeke ▼ domovina TI pa nikakor niso pripiavm sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljene la izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe lz Amerika potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na dežeU In ae potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji počti brez neprilik. Tudi sa nabavo potnega Usta ■— (posa) Je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne molt potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Is> plačati le. ako naslovnik potuje. ▼sled naraSčujočib stroSkov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino ca dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od |28. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj to Cena: Izplačati v " Ta pristojbina Js veljavna m dolarska izpiaCila t Jugoslaviji ta Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Certtaa* St. New York City Potrebna knjiga za pravilno pri- nab- ije angleškega tveti kako postati i?|jan. Angleška Slovnica Obsegi dadadt; Prvi del: GLASOSLOVJE. Dragi del: OBLIKOSLOVJU, Tretji del: .VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA Življenja. Peti del: SLOVEN.-AN^LESKI BESEDNJAK fteeti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mor* znati vsakdo pri nabavi držav«* ljanskega papirja. *Yae angleške besede so navedene, kako m pile« Jo in kako ae pravilno angleško izgovore. Is te knjige je mogoče vsakemu priučiti se anglei&ine Je trdo bres učitelja, ▼sebvje 50 Slovenk Publishing Company Gartlandt 11. svgusts: L« Savole, Havre; Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne: Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; Ituencben. Bremen. 14. svgusts: Bere ng art a, Cherbourg; Pres. Fillmore, Bremen. 15. avgusta: Paxia. Harre; Zetland, Charbaurfb, Pres. Monroe. Cherbourg. 1C. svgusts: Mongolia, Cherbourg, Hamburg. 11 _svauata: Albania, Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Orbita, Cherbourg, Hamburg; — Leviathan. Cherbourg; Veendanm. Boulogne. 21. avgusta: AQuiUuiia. Cherbourg: Reliance, Cherbourg, Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg Bremen. 22. svgusta: France Havre; Lsconls, Cherbourg; Hamburg; Lapland. Cherbourg; Pr«ald«nt Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bre- 23. avgusta: Mlnnekaiida, Cherbourg, Hamburg; — Weatpbaila. Hamburg; Praaldent Wllaon. rrst. 25. svgusts: Homeric. Cherbourg; Orca. Cherbourg; Hamburg; Taormlna, Genoa; Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur. Cherbourg. Bra- men. 2S. avgusta: RousMillon, Havre: Mauretanls, Cherbourg : Pittsburgh. Cherbourg. Bremen. 29. svgusts: Pres. Pollc, Cherbourg; Baldlits, Bremen; Conts Rosso, Genoa. 30. svgusts: Kroonland, Cherbourg. 1. septembra Laffayette, Havre; George Washington, Cherbourg:, Bremen; Majestic. Cherbourg Volendam, Boulogne. 4. septembra Berengaria, Cherbourg; Resolute Cherbourg, Hamburg. 5. septembra President Garfield, Cherbourg; Belgen- land, Cherbourg; York, Bremen. 6. septembra Albert Ball In. Hamburg: Manchuria. Cherbourg, Hamburg. 8. septembra La Savofe. Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg: Olympic, Cherbourg; Ryndam, Boulogne; Maria Washington, Trst. 11.septembra Aquitania, Cherbourg, Bremen; America, Cherbourg; Canopic. Cherbourg, Bremen; Colombo, Genoa. 12. septembra Tyrrhinla. Cherbourg. Hamburg; Parts Havre; Sierra Ventana. Bremen; President Adams, Cherbourg; Zetland, Cherbourg. 13. septembra Thurlngia. Hamburg; Finland, Cherbourg, Hamburg. 14. septembra Muenchen, Bremen. 15. septembra Saxonia. Cherbourg. Hamburg: Rocham- beau. Havre; ¥*resident Koseevrlt, Cherbourg. Bremen: Ohio, Cherbourg, Hamburg; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne; Cunte Verdi. Genoa. 18. septembra Mauretanla, Cherbourg; Sufrren Havre; President Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 19. septembra France. Havre: President Monroe. Cherbourg, Lapland, Cherbourg. 20. septembra Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra America. Genoa. 22. septembra President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg, Hamburg; Majeetlc, Cherbourg; Veendam, Boulogne. 25. septembra I Berengarla Cherbourg. 20. septembra Laconla. Cherbourg. Hamburg: Pre«. Van Buren, Cherbourg; St. Paul, Cher. bourg; GiuUo Ceoare. Genoa. 27. septembra Minnekahda, Cherbourg, Hamburg. 29. septembra Albania, Cherbourg: Laffayette. Havre Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Boulogne: Columbus, Bremen. 2. oktobra Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 3. oktobra Belgenland, Cherbourg. ZNIŽANE cene Ix NEW YORKA <* TRST (prsko Genovs) Najboljia in najkrajša pot po Sredozemskem morju z naiimi veličastnimi parni lei, GIUUO CESARE .. 18. avq ; .. 26. sept. (Največji in najhitrejši italijanski parni k) TAORMINA .. 25. ava-! \ COLOMBO........11. sept.; 25. oktob.' AMERICA ............ 21. sept.; 31. okt. Čdobne kabine tretjega razreda s 2. 4 ln S posteljami sa d rutine ln ten^ke. Pri okusnih obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vprašajte našega agents v vašem mestu ali pa naravnost prt mmn geheuie mm Italis-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York fJašl zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podružnica Iščem svojeofa bvata JOSIPA HRVATI N. Preti eiiini letom se je nahajal v Batula, Pa. C'e kdo izmed rojakov ve, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Louis Hrvatin, c o Laughlin Co., Melrose Park, Tli. (7-8—8) Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VB.m Titaoatf m potnika J* da J« nstanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki w> v mrl g potovanjem. Vstod dolgoletna lakuinje nam Je mogoCa o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tndi samo naj* bolJSs parnlke, ki imajo kablae v m. rasrsda. Ako sta ss namsailll potovati v atari kraj. nam ptftf* k« H to v Taio korist. Tutff sni, M to niss swsHWd Ijsitl. smejo petovstl v stari kraj na eblak In |lm Js tonljMM vrniti ss. Na telle Ssjemo vsakamu ts* Kdor fldl Miti mmneo Ig ilMpInk naj pi-•s na navodila, kajti Kavno priseljencev je ops«J«>o. Sa potne otnflka taplaCnJa po na- t dolarji*. Frank S&kser State Bank Tort MA "QUI lilODi" KAJ VX&JI SLOVKHSKI D) m? m. otUTAi T JvJEi^ Edino direktno spomladn« od plutje Otvoritvena votnj« snsxwss ARGENTINA—enoten razred—». avg. PRESIDENTS WILSON — 23. Aufl MARTHA WASHINOTON — S. sept, v Dubrovnik ali Trst 9102.50 ln Želaznins v naMnjett smerne. Nobenih vi-n»r Vproisjts »ri blltojem scen ta sli »ri PHELPS BROS. A CO-. ŽW«l St. N. Y. NAPRODAJ FARMA 50 akrov v lep«mi kraju, 23 obdelanih, drugo gozd Ln pašnik, hiša ob slavili cest i in 10 minut do ,po-hlev za 8 glav živine Ln na farmi je plin in olje. Cena je brez živine $::H)00.00 iu vjjix>k prodaje je, ker ne morem sam obdelava ti. lVja.