Poštnina plačana v gotovini. Leta XIV«, štev. 197 Ljubljana, četrtek 24. avgusta 1933 Cena 2,— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Stiridesetletnica ©mladinskega procesa Letos je štirideset let, kar se je v Pragi začelo ono politično preganjanje češkega naroda, ki je znano pod imenom »omladinski proces«. Avstrijsko nemško časopisje je obdolžalo ves češki narod veleizdaje in še drugih proti-državnih deliktov ter širilo bajko o tajni revolucionarni organizaciji, ki nosi ime »Omladina«, in o nevarnosti, ki preti državnemu redu od strani omladincev. še več pa, kakor se je tiskalo, se je šepetalo od ust do ust. Rekli smo, da je bila omladinska organizacija bajka. V resnici ni bilo nobenega tajnega združenja in vsa podlaga za časopisno kampanjo, pa tudi za obtožnico, ki je prinesla velikemu številu idealnih čeških nacionalcev skupaj okrog 100 let ječe, je bila fantazija avstrijske policije, podprta po izmišljenih denunciacijah zločinskega psihopata Rudolfa Mrve. Resnično ozadje umetno konstruiranega kazenskega procesa je bilo živahno gibanje češke akademske mladine za nacionalne, državnopravne in socialne cilje. Bil je to pokret »pckrokove« (napredne) mladine, kateremu so stali na čelu Antonin Cižek, dr. Rašin, Sokol, A nt. Hajn in dragi, katerih imena imajo še danes v češkem narodu najboljši glas. Gibanje se je začelo na akademskih tleh, razširilo se je pa kmalu tudi na mlado delavsko generacijo. Takratna mladina ni bila zadovoljna z duhom, ki je vladal v češki politiki. Staročehi so odbijali mladino s svojo konservadvno-sjo. s podpiranjem plemiških in klerikalnih interesov ter s svojo težnjo, sodelovati z avstrijsko vlado za vsako cf*-no. Mladočeška stranka je zato s svojo svežo radikalno agitacijo zbrala okoli sebe večino naroda. S pomočjo inteligence in mladine je narasla tako rekoč preko noči in pometla Stanočehe z njihovih sedežev. Toda naglemu vzrastu je sledil upad radikalizem se je umikal oportunizmu in kompromisarstvu, pred vsem pa idejne oc no ve niso bile dovolj trdne. Ziasti mladina se je čutila razočarano in se vpraševala, kje je prav za prav razlika med mladočeško in staročeško stranko. Glavna so bila nacionalna gesla brez prave poglobitve. Za realna vprašanja, zlasti pa za socialne potrebe ni bilo v stranki dovolj razumevanja. Tudi realisti, njim na če'u Masaryk, so se nezadovoljni ločili od Mladočehov, toda mladini so bili preveč doktrinami, da bi mogli veljati za voditelje borbene politike. Realistični znanstveniki pa so vendar smerodavno vplivali tudi na napredno mladino in jo Vzpodbujali k ssmoizobrazbi, k študiju političnih in socialnih ved in k zdrave-mu kriticizmu. Masarykov vpliv ie študent ovsko gibanje dvignil na višji nivo. Tudi socialna demokracija je imela med napredno mladino mnogo simpati-zerjev, ali izraziti nacionalni čut je bil za mladino ovira, da se ni pridružila v celoti socialistični zastavi. Pač pa je mladina onega časa kasneje dala češkim socialistom odlične voditelje. Ti so bili odločilni za nacionalni razvoj, ki je v radnjem desetletju pred vojno privedel do preloma s centralnim dunajskim vodstvom socialne demokracije. Znani politiki kakor dr. Soukup, Modraček in drugi so izšli iz vrst tako zvanih omladincev. Iz istega kroga izhaja Vaclav Klofač, ustanovitelj in voditelj narodno socialistične stranke. Prave enotnosti in idejne skladnosti v takratni napredni mladini še ni bilo, njih del se je smatral za levo krilo Mladočehov, drugi so se zopet bolj bližali socialistom. Dijaško gibanje napredne generacije ni bilo po godu avstrijskim oblastem, pa tudi ne akademskim uradom. Začela so se preganjanja. Sena* je relegiral celo vr3to »pokrokarjev«, shodi in zbori so se jim prepovedali, njihovo glasilo »Časopis českeho studentstva« je bilo skoro ob vsaki izdaji zaplenjeno. Leta 1891. sklicani shod slovanske napredne mladine je bil prepovedan in se je moral vršiti po znanem avstrijskem § 2. zbor. zakona. Tega shoda so se udeležili tudi hrvatski in srbski delegati, dočim Slovencev ni bilo. V resoluciji je bila tudi zahteva po enakopravnem sodelovanju Srbov in Hrvatov na Hrvatskem, misel, ki je v poznejših letih vodila do srbsko-hrvatske koalicije in je izšla torej iz naprednih mladinskih vrst. Drugi slovanski napredni shod na Dunaiu je razgna-la policija. Tega slioda se jugoslovenski zastopniki niso več udeležili. V Pragi in na Češkem se je napredni pokret razvijal dalje, nadaljevale pa so se tudi policijske in kazenske perseku-cije. Pritisk je protiavstrijsko odpornost le še podžgal in v avgustu 1893 je prišlo do burnih demonstracij na praških Pfikopih. Tisočglava množica je kljubovala policiji in — kakor pravi uradno poročilo iz onega časa — Praga je izgledala kakor na predvečer revolucije. NTa predlog cesarskega namestnika gro-Thuna je bilo razglašeno nad Prago iziemno stanje in suspendirane so bile ustavne svoboščine. Avstrijska vlada je Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. BLAZNA TEKMA V OBOROŽEVANJU Japonski in nemški imperializem onemogočata vsako razorožitev in silita ogrožene države, da se tudi one oborožujejo Pariz, 23. avgusta, r. Od poslednje odgoditve ženevske razorožitvene konference sem se čedalje bolj množe znaki, da so velesile že skoro popolnoma obupale nad uspehom razorožitvene konference. Na mestu pričakovanega in vseh narodov, zlasti pa tnalih držav tako zaželjenega znižanja oboroževanja. se vedno bolj jasno pojavlja novo oboroževalno tekmovanje. Lepo zveneči govori o miroljubnosti in sodelovanju postajajo čedalje bolj prazna beseda, proračunana v prvi vrsti na to, uspavati nasprotnika. Za kulisami pa se pričenja gigantska tekma, ki ji ni videti kraja. Tukajšnji listi posvečajo razvoju dogodkov vso pozornost in opozarjajo na to, da so imeli prav oni, ki so že od vsega početka smatrali razorožitev za godbo bodočnosti in svarili pred prevelikimi nadami v ženevsko institucijo Društvo narodov, ki se mu je pridajalo tako odločilen pomen, ni prestalo niti prve preizkušnje v japonsko-kitajskem konfliktu in od tu dalje izvira razvoj vseh nadaljnjih dogodkov. Omahljivost in neodločnost Društva narodov, odnosno v njem odločujočih velesil ni ohrabrila samo Nemcev in v nemab meri p opomogla do uspeha narodnemu socializmu v Raj,hu, marveč ie še mno go boij opogumila Japonce, ki smatrajo da je napočil čas. ko bodo mogli uresničiti svoje imperialistične sanje. Okupacija Mandžurije in naval na Kitajsko sta bila le uvodni manever v drugo, mnogo bolj velikopotezno akcijo Japonske, ki si je postavila za cilj, da zavoju je ne samo ves Dalini vzhod, marveč da uniči angleški imperij in prevzame njegovo dedščino. V Tokiju so se že pred dobrim letom pojavili načrti o novi gigantski oborožitvi. Ne glede na pomorski s-porazum in mednarodne dogovore je Japonska modernizirala svojo armado in jo iz-vežbala tako, da se sme prištevati med najboljše armade na svetu. Se z večjo vnemo je pričela povečavati svojo pomorsko oboroženo silo. Ze lansko jesen je vojni minister japonske vlade iavno napovedal, da se bo Japonska otresla vseh mednarodnih obveznosti in si zgradila tako mornarico, kakor io zahtevajo njeni nacionalni interesi. Kakšni so ti nacionalni interesi, se re pokazalo že v konfliktu s Kitajsko in z zasedbo otočja v Tihem Oceanu, kar pa je zdramilo tudi druge velesile. Ko je Japonska naposled odnovedala svoie članstvo v Društvu narodov in le še formalno sodelovala na razorožitveni konferenci, v Londonu in Washingtonu niso bili več v dvomih, kakšni so končni cilji Japoncev. V bojazni za svoje prestižne in trgovinske interese na Daljnem vzhodu je zgledu Japonske prva sledila Amerika. Pod firmo gospodarske obnove hoče ameriška vlada modernizirati tudi svojo mornarico, nadomestiti zastarele j ladie z najmodernejšimi in tako pove- ; čati udarno moč svoje pomorske obo- j rožene sile. Program, ki ga je nedavno ; objavila admiraliteta Zedinjenih držav, i je izzval naravnost zaprepaščenje ge- i edinic in modernizacijo ter povečanje celokupne vojne mornarice. Zgraditi nameravajo 25 novih krišark, letno 18 do 20 najmodernejših rušilcev poleg cele vrste podmornic najnovejšega tipa, ojačiti pomorske utrdbe in vrhu te«' povečati številčno stanje svoje vojne mornarice za novih 10.000 mož. Dejansko pomeni to podvojitev vojne mornarice, ker obsega program poleg tega tudi še potrojitev zračne flotilje. Obenem namerava Anglija oborožiti vse svoje dominione, da bo na ta način 'a-hko britska mornarica konkurirala vsemu svetu. V angleških krogih zagovarjajo ta program, ki naj bi se izvedel v kratki dobi treh let, s tem, da so se vse druge velesile, tudi Francija in Italija, v zadnjih letih na novo oborožile, le Anglija je Čakala na rezultate razorožitvene konference in zanemarila svojo obrambo. V diplomatskih krogih pa prevladuje mnenje, da je povod temu oboroževalnemu tekmovanju v prvi vrsti iskati v konkurenčni gospodarski borbi. Zadnje čase je Japonska vprizorila skoro po vsem svetu dumpmg proti angleškemu blagu in japonsko javno mnenje nič ne prikriva, da hoče Japonska docela izpodriniti Anglijo na svetovnem trgu. Ce treba, bodo k temu pripomogli tudi kano-ni, križarke in bombarderska letala. Kar je Japonska za Azijo, to .je Nemčija za Evropo. Tudi Nemci nič ne prikrivajo, da hočejo zagospodovati velikemu delu Evrope, ako ne že vsej. Tudi oni se na tihem mrzlično oborožujejo in s tem silijo vse od njih ogrožene narode, da povečajo sredstva svoje obrambe. Amerika za razorožitev drugih VVashington, 23. avgusta, g. Predsednik Roosevelt je sprejel včeraj ameriškega posebnega odposlanca za Evropo Normana Davisa. ki bo v kratkem zopet odpotoval v Ženevo, in mu da1 zadnja navodila za tamkajšnja pogajanja. Roosevelt je pooblastil Davisa. naj na razorožitveni konferenci podpre francosko stališče o ustanovitvi nadzorstvenega odbora, ki naj kontrolira oboroževanje vsega sveta. Prav tako je Roosevelt za to, da se Daviš pod nekimi pogoji priključi angleškemu načrtu o odpravi ofenzivnega orožja. Pariz, 23. avgusta, č. Ameriški predsednik Roosevelt je poročevalcu lista »Petit Parisien« pojasnil stališče Zedinjenih držav glede varnostnega problema. Roosevelt je dejal, da ameriški kongres v nobenem primeru ne bi dovolil, da bi ameriška vlada poslala v Evropo tudi najmanjši oddelek ameriške vojske, nasprotno pa bi mogla ameriška vlada izvajati gospodarske sankcije proti državi, ki bi postala nevarna miru. Roosevelt ie izrazil prepričanje, da je vsemu svetu potrebno sodelovanje, ki mora postati povsem sistematično. Poleg kontingentirania blaga v mednarodnem prometu bi se moral do gotove meje dovo';ti tudi uvoz b'aga, ki ie sedaj prepovedan. Za kritje denarnega obtoka bi zadostovalo vsaki državi 30 odst. zlate podlage- Roosevelt je še dodal, da bi se moglo zbrati vse zlato na svetu na kakem samotnem otoku v Južnem morju, glede katerega bi mednarodna komisija leto za letom ugotavljala, ali je še shranjeno na otoku. Če bi po srečnem naključju zadela otok katastrofa in bi z njim propadlo vse zlato, bi gospodarstvo zlata s tem ničesar ne izgubilo, marveč bi to pomenilo še celo srečo za vse človeštvo. Iz Londona poročajo, da trdijo v tamkajšnjih dobro poučenih krogih, da namerava predsednik razorožitvene konference Ilenderson odpotovati v Ženevo že v začetku prihodnjega meseca m da je treba zato pričakovati, da bodo v Ženevi že ob koncu leta doseženi stvarni rezultati na polju razorožitve. Ilenderson hoče doječi čim uspešnejši način delovanja stalnega odbora razorožitvene konfcrence. da bo mogoče čim prej skleniti konvencijo o razorožitvi. NezsISco cbcrcževassje Dunaj. 23. avgusta. AA. »Der Abend« prinaša članek, ki ga je podpisal Paul Ke-ri in ki prinaša zanimive podrobnosti o preuredbi nemških napadalnih oddelkov v redne vojaške čete, ki bi bile sposobne za vojno slu/bo. Pisec zato zahteva uvedbo mednarodne kontrole v Nemčiji, ki naj prepreči zopetno oborožitev Nemčije. Rasistične čete so razdeljene v skupine po 300 mož, ki so podvržene zadnje čase vojaškim tečajem pod vodstvom oficirjev državne brambe. Posamezne skupine so razdeljene v odseke po petnajst mož. Vsak tak odsek razpolaga z eno strojnico in več poljskimi topovi. Letos se niso vršili veliki manevri redne vojske, zato so pa ime'e manevre militariziranc ras-stične čete v okolici Te2ernsee;a na Bavarskem. Drugi del čet naoadalnih oddelkov je preurejen v tajno nolicijo po vzorcu GPU-ja Tudi te čete vsebuje*o več odsekov, od katerih imajo eni nalogo paziti na revoluciionT-no gibanje, drugi na stavke, tretji na varnost l železnic itd. se opravičuje neralni.h štabov v Londonu in Tokiju. Po tem programu bi zgradile Zedinjene ! Londonu in Parizv slej ko prej mnenja, države v teku dveh let mornarico, ki bi po številu in moči presegala vse do- Ničesar ne namerava storiti brez Francije in Anglije Obtožba Nemčije pred Društvom narodov Pariz, 23. avgusta, r. Zaradi ostre kritike, na katero je naletela najnovejša akcija rimske diplomacije zlasti v Parizu in Londonu, od koder so dali Mussoliniju jasno razumeti, da ne bodo trpeli več nobenih »ekstratur«, je rimska vlada sedaj oficijel-no obvestila vladi Francije in Anglije, da njena akcija ni naperjena proti nikomur, marveč da stremi predvsem za pacifikacijo Srednje Evrope ter za očuvanjem avstrijske neodvisnosti v čim tesnejšem gospodarskem sodelovanju vseh podunavskih držav. Pri tem je izrecno naglasila, da ne misli na nobeno samostojno akcijo, marveč da želi izvesti te svoje načrte v sporazumu in v najtesnejšem sodelovanju z ostalimi evropskimi velesilami. Ta oficijelna izjava italijanske vlade je vplivala dokaj pomirjevalno tako v Londonu kakor v Parizu. V tukajšnjih diplomatskih krogih poudarjajo, da Anglija in Francija nimata nič proti temu, nasprotno, celo želita, da bi Mussolini potom svojih prijateljskih stikov dosegel pomirjen je med Avstrijo in Nemčijo, toda v nobenem primeru pa se ne sme to zgoditi tako, da bi navidezna neodvisnost Avstrije spravila avstrijsko republiko dejansko v dvojno odvisnost, v odvisnost Rima in Derlina. Zato smatrajo tako v pariških kakor v londonskih krogih za najprimernejše, da se avstrijsko nemški spor docela izloči od ostalega sredn je evropskega problema. Da ne bosta ne berlinska ne rimska vlada sklepali kupčij na račun Avstrije, kupčij, ki bi utegnile resno ogražati evropski mir, so v sedanje številke na tem polju. V Londonu so že dolgo časa vznemirjeno zasledovali vse te pojave, vendar pa so se doslej skrbno izogibali vsemu, kar bi moglo kakorkoli vzbuditi vtis, da se tudi Anglija pripravlja na novo oboroževanje. Angleški vladni in politični krogi so se predvsem bali disk redki rani a razorožitvene konference, ki je več ali mani dete angleškega pre-mij-era in njegovega bivšega sodelavca Hendersona. Toda angleška admiraliteta ni držala križem rok, marveč je skrbno pripravljala načrte, ki so sedaj prišli na dan in učinkovali kakor bomba. Program obsega gradnjo novih bojnih I da je najprimernejše, če se avstrijsko nem-: ški spor predloži v odločitev Društvu narodov Če rega noče storiti Avstrija sama, bo pa irebi poskrbeti, da bo to storila ena izmed velesil. Kar pa se tiče podunavskega problema, nimajo ne v Parizu ne v Londonu nič proti temu, če Mussolini nadaljuje svojo akcijo in skuša najti osnovo, ki bi omogočala čim tesnejše gospodarsko sodelovanje podunavskih držav ob absolutni nedotakljivosti teritorijalne suverenosti. Dunaj, 23. aveusta. č. »Reichspos,Rešitev uganke iz Ricci-onea« je v tem. da bi imela gospodarska spojitev Italije, Avstrije in Madžarske za Avstrijo v primeru, če bi se Nemčija in Francija zadovoljili s pasivnim stališčem, to posledico, da bi bila neodvisna od češkoslovaškega in nemškega trga. Razen tega bi bili Jugoslavija in češkoslovaška prisiljeni, da bi zavzeli nasproti omenjenemu bloku treh držav drugačno stališče. Jugoslaviji in češkoslovaški je namreč mnogo na tem, da ne izgubita popolnoma avstrijskega, italijanskega in madžarskega trga. Temelji, ki so j;h položili v Ricci-oneu, so torej zelo velikega pomena. Ita-lrjansko-avstrijsko-madžarska koncentracija bi seveda popolnoma preokrenila razmere v Podunavju. Angleška kontrcSa v Avstriii London. 23 avgusta. č. »Foreigpn Office* namerava v kratkem ustanoviti nov angle-5ki konzulat v Inomostu. Za konzula v Inomostu bo imenovan dosedanji podkonzul v Amversj, Ilenderson. ?,Morningp<;sI« in »Times« domnevajo, da bo novi konzulat v Inomostu služil predvzem zbiranju toen^j-ših informacij o razvoju spora mfd Avstrijo in Nemčijo, ki so d.tslei primanjkovale angleškemu zunanjemu ministrstvu. Kindenburg ne sme ničesar izvedeti, kako mislijo v zunanjem svetu o Hitlerjevem režimu hotela demonstracije izrabiti za odločilen udarec ne samo prod razburjeni mladini, ampak prod vsemu češkemu narodu. Začele so se aretacije in hišne preiskave in sledilo je glasovito kazensko postopanje proti »Omladincem«. Obtožba je bila osnovana na fiktivni podlagi in postopanje se je vršilo v oblikah, ki niso pričale o neodvisnem sodstvu. Danes je znano, da je sam cesar Franc Jožef osebno posegel v proces in poslal takratnemu ministrskemu predsedniku VVindischgratzu šifrirano brzojavko, v kateri se pritožuje nad slabostjo sodnega dvora, ki ne zna čuvati avtoritete sodišča, in zahteva, da justični minister stori potrebne korake. Ta migljaj je v avstrijskih časih zadoščal in neodvisni sodniki so končno izrekli sodbo, s katero je bilo 68 obtožencev obsojenih sku- paj na 96 let, 2 meseca in 28 dni ječe zaradi dejanj, ki jih niso storili. Med takratnimi obsojenci je mnogo imen, ki so z zlatimi črkami zapisana v knjigo češke zgodovine. Med njimi je dr. Alojz Rašin, prvi finančni minister svobodne republike. Ali zloraba justice Avstriji ni ničesar koristila. Nacionalno in socialno gibanje, porojeno pred štiridesetimi leti, ni ugasnilo. Omladinci so ostali zvesti svojim idealom in so se razvili v neizprosne bojevnike prod avstrijskemu jarmu. Mnogo izmed njih je zaslužno sodelovalo tudi pri poslednji, odločilni borbi za svobodo in doživelo ob svet^mem prevratu zmago svojih idej. Spomin na omhdinski proces pa je o?ta' živ in ^e še danes resen memento vsem onim. ki ne znajo dovolj ceniti osvobojenja iz avstrijskega jarma. Pariz, 23. avgusta. AA. lz \Vashingtona poročajo, da je nemški poslanik v \Va-shingtonu Luther odklonil zahtevo, da bi poslal predsedniku nemške republike Hindenburgu spomenico ameriškega židovskega kongresa, ki našteva teroristična dejanja hitlerjevcev proti židovskemu elementu v Nemčiji. Glede na to je predsednik ameriškega židovskega kongresa Deutsch poslal Luthru pismo, v katerem naglaša, da njegovo postopanje samo potrjuje glasove, ki se širijo zadnje čase v Zedinjenih državah, da Hin-denburg nima niti pojma, kakšnemu preganjanju so izpostavljeni židje v Nemčiji, in da je nemški vladi mnogo do tega, da ostane Hindenburg še nadalje o vsem tem nepoučen. Iz Berlina poročajo, da je imel na zborovanju članov nemškega zdravniškega društva svetnik pruskega notranjega ministrstva Contoux govor proti Židom in pri tem izrazil obžalovanje ker je židovska kil prodrla ne samo v nemško plemstvo, temveč tudi v nemški delavski sloj. Contoux je nato dejal, da zdravniški poklic nikoli ni imel nobenih zvez s politiko. Nemški zdravnik je zdravil vse ljudi. Žide, Kitajce in druge, toda pri tem je docela pozabil na plemenska načela in zato je prišlo do današnjih hudih posledic in do mešanja židovske krvi z nemško. Pruski notranji minister je odredil, da kandidati za varnostno policijo ne samo ne smejo biti židje. temveč tudi ne smejo »židovsko izgledat'«. Grožnje katoliški duhovščini Keilbronn. 23. avgusta, d. Na narodno--socialističnem okrožnem zborovan/j v Neekarsulmu je svaril vodja ufiritemberške politične policije katoliške duhovnik«3, da naj na objavah, ki se nabijajo na cerkvena vrata, kakor tudi v razgovorih in pridigah ne sabotirajo pravega smisla konkordata. ker bi se lahko zgodilo, da bi se ta uogodba morala smatrati kot prekršena in da bi se tudi vlada np čutila v-č vezano r>o nit>i (ikor znano, bodo priredili v Novem Sidu v proslavo rojstn«»i-i p nrpstolotmslpdnika Petra dne 6 septembra ve'ika letalska tekmovanja Naši letalci bodo razen zh druga darila tekmovali tudi za nokal Nj Vel kralja Kakor noročaio iz Novega Sada se vršijo tam velike priprave in so tekmovalci že izbrani. Gandhi zopet izpuščen Bombay 23 avgusta. AA Vlada je sklenila Gandhija izpustiti popoldne, kakor hitro so ji sporoči'.:, da izgublja zavest. V vsej naglici so poklica!; h Gandhiju več zdravnikov, da so ga obudili, nakar so ga prenesli v palačo ladv Thakerseveve. Gandhi je od včeraj shujšal za dva funta Bljuvanje se mu še zmerom ni ustavil;, Po vsej deželi so se vršila zborovanja, n katerih so zahtevali osvoboditev Gandlv ja Borr-bavska vlada se je vznemirila / radi možnih posledic, če bi Gandhi n-legel, Iz vojaške shsžbe Beograd. 23 avgusta- p. Z odlokom v, •tega ministrstva je pr->m«ščen h koma"-' ljubljanskega vojnpga okrožia peš. porornit Milorad čnbrovič. k veterinarski komandi trav«*kp divi7;iske ohlasti pa kot upravnik vfterinarpkega skbid'=ča dravske divizij-veterinarski pomočnik I. razreda Franjo Pucka. Bolgarija in Jugoslavija Zanimive Izjave voditelja bolgarskih socialistov — »Jugoslavija je močna in organizirana država" Caribrod, 20. avgusta. Šef delavske socialno - demokratske stranke, bivši minister v kabinetu pokojnega Todora Todorova, eden izmed redkih protivnikov sodelovanja Bolgarije v svetovni vojni in velik pobornik miru. g. Krsta Pastuhov, je na potu v Pariz sprejel vašega dopisnika in mu med vožnjo od Caribroda do Niša v daljšem razgovoru pojasnil svoje poglede na prilike in politični položaj naše vzhodne sosede. Bolgarije. Razgovor se je razvijal nekako tako-le: — Kakšen je gospodarski iti finančni položaj Bolgarije? »finančna politika sedanje bolgarske vlade tii dobra. Državni dohodki so z vsakim dnem manjši. Vendar pa se ne more reči, da drvi Bolgarija v finančno katastrofo. Vlada Narodnega bloka ni izpolnila svojih obljub, ki jih je dala narodu, ko je prevzela oblast. Njene politike nikakor ne odobravam.« — Ali je bil nedavni poset g. Herrio-ta, bivšega francoskega ministrskega predsednika, v zvezi s kakšno politično misiio? »Sam g. lierriot. ki ga cenim kot velikega državnika, je izjavil, da ne prihaja kot politik aii državnik, marveč docela kot zasebnik. Vsak človek pa ima pravico, da se informira o prilikah v drugi državi. Ni dvoma, da se je tudi g. lierriot informiral pri bolgarski vladi o tem. kar je želel vedeti. Kar se t'če balkanskega Locarna, ni dal o tem nobene izjave. Kljub temu pa sem trdno prepričan, da je imel g. lierriot z bolgarsko vlado razgovore, seveda ne službene, nego privatne, tudi o balkanskem Locarnu, ki naj bi se sklenil.« — Kaj mislite, g. minister, na kaj se je nanašal razgovor g. Herriota z zem-ijedeisikimi ministri o priliki sestanka na francoskem poslaništvu? »Reči moram, da mi to ni znano. Vsekakor pa je bi! g. lierriot sprejet v Bolgariji povsod navdušeno in prisrčno. Pri vseh, ki so prišli z njim v stike, je zapustil lep in neizbrisen spomin. Ne dvomim pa, da ie g. lierriot sedanji vladi dal tudi gotove nasvete v pogledu zunanje politike.« — Kaj mislite o izjavi zemljedelske-ga voditelja g. Marka Turlakova, v kateri je napadel bolgarsko vlado zaradi njene italoiilske politike? »Prilike so danes take, da se Bolgarija ne movstvo krajevni volilni odberi. Reklamacije se lahko i z v r še ustno im pismeno, o njih pa sklepa glavni volilni odbor v roku pet M1 dni po sprejemu. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje 15 dni po taevu, ki ga odredi giav-ni volilni odlbor v sedanjem .primeru do 16. septembra. Nepravilno sestavljene kandidatne liste mora glavni volilni od'bor vrniti v pcip-raveik predlagateljem. Glasure se tajno, osebno ali pismeno. Volilni rezultat ugotovi glavni volilni odbor, ki predloži svoje p-oročilo verifikae.ij-skemn odlboru Delavske zbornice. Proti volitvam se lahčoo pritoži vsaka ipri DZ registrirana organizacija v roku treh dni po zaiključku volitev. Oni člani zbornice ki so nezadovoljni z odločitvijo skuoščine DZ, imajo pravico pritožbe na ministrstvo socialne politike. Novoizvoljena skupščina DZ se mora sestati najkaisnede dva meseca po volitvah. Beograd, 23. avgusta p. Iz Tuzle poročajo, rta je divjala davi tam strašna nevihta. Utrgal se je oblak in so silni nalivi najpra-n ili mnogo »kode. Ob 4. je »trela udarila v skladišče lesa in železniških pragov tvrdke Blagojevičev ter ga vnela. Požar se je zaradi velikega vetra nagi,o razširil. Prihiteli so sicer na pomoč gasilci iz Tuzle in okolice, vsi njihovi napori pa so bili zaman. Nazadnje so se morali omejiti le na lokaliziranje požara. Skladišče ie zgorelo d,o tal. škoda, ki še ni ocenjena, je vsekakor ogromna. Zagreb, 23 a-vg. n. Danes prihajajo iz Hrvatske, Slavonije in Bosne vesti o hudih nevihtah, ki so divjale preteklo noč v raznih krajih. V Somi!:-v u in okolici je pa-''aia. toča, katere zrna so tehtala po 5 d>kg. Toča je uničila vse vrtove, vinograde in ipoija Prav tako je toča padala v Brodili na Savi Nekatera zrna so bila, kakor pripovedujejo priče, velika kakor kokošja jajca. Toča je napravila silno škodo v tamkajšnjih vinogradih. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih slavonskih krajev vse do Mitrovice in Brokega. V Bosanskem Brodu je t./3a prebila streho in strop neke hiše ter pričela padati v kuhinjo. V Bosni so hu.do prizadete slive, ki so baš dozorele. Osijek. 23. avgusta n. Velika nevihta, ki jo je spremljal močan vete: in debela tuča, e napravila v Osijeku znatno škodo. Toča je pobila vsa stekla na oknih v posameznih ulicah in sicer na oni strani, proti kateri je vel veter. Tako so razbita stekia na oknih v uilici Zmaja Jovi.ne, na Sokolskem in Katice ve m trgu in drugod Zanimivo je, da so imela zrna toče razne oblike. Bila so okrogla, štirioglata in koničasta. Banjaluka. 23. avgusta n. Včeraj popoldne so se odpeljali bivši minister Nikola Preka, škof J oso Garic in škofov tajnik 15 r kič z avtomobilom v Banjo Slatino. Nad "banjaluško okolico je divjala nevihta. Ob cesti so -e nenadoma ..trgala žica električ. ne-^a voda m pa.dla na zadnji del avta, ki j«, baš v tistem hipu brzel mimo K sreči se žica ni dotaknila nobenega potnika., sicer bi nedvomno nastala veLika nesreča, ker se je pretakal po žici tok visoke napetosti. Nesreča na gozdni železnici Banjaluka. 23. avgusta, n. Snoči okrog 18. se dogodila železniška nesreča na progi šumske industrije podjetja Bosna-Bois. Pri nekem vagonu je počila os in je voz zato skočil s tira ter se zakotalit po nasipu navzdol. S tira je skočilo še več drugih vagonov. Vlak je imel 15 vozov. Nesreča je povzročila precejšnjo materialno škodo in zahtevala tudi človeške žrtve. Zavirat- Marko Bilandžija je bil ubit, zavira-ča Mato Šarič in Jožo Kelova oa sta bila hudo ranjena. Rimske izkepine v Sisku Sisak, 23. avgusta n. Pri kopanju temeljev za neko hišo v Gajevi ulici so našli delavci precojšnjo količino starih posod in kosti, ki izvirajo bržkone še iz rimskih časov. Na posodah so latinski napisi Razpust irskih fašistov Dublin. 23. avgusta, d. Vlada jc snoči izdala objavo, v kateri prepoveduje fašistično organizacijo »modrih srajc« za vse ozemlje irske svobodne države. Istočasno je vlada imenovala posebno vojaško sodišče, ki bo sodilo v političnih deliktih. Proglas navaja celo vrsto prestopkov, zaradi katerih pride storilec pred vojno sodišče, med drugim tudi vojaško vežbanje zaseb nikov, za kar je odrejena zelo stroga kazen. Ugrabljenje kubanskega politika Havana, 23. avgusta AA. člani organizacije ABC so ugrabili Pina Guerra, voditelja liberalne stranke in vnetega Ma-chadovega pristaša, in ga v avtomobilu odpeljali neznano kam. Berlinski list o konsolidaciji Jugoslavije V nemškem dnevnem tisku dandanes redko naletiš na članek, ki bi objektivno poročal o dejanju in nehanju slovanskih držav. Znani »Berliuer Lokal-Anzeiger< pa je v svoji sobotni številki prinesel uvodnik z naslovom »Neue Em)t\viokkrngen im Siidosten«. V članku se .pisec izredno laskavo izraža o napredku Jugoslavije v zadnjih letih. Med vrsticami skuša nemški uvodničar sicer oznaniti, da je gmotni in diuhovni razmah našega naro.ia in države — nekakšen odmev hitlerjevskega jvsta-jenja« nemškega naroda in pravi nekje do-slovno, da ni nobenega dvoma o te n. da je bil pri tem razvoju nemški vzigled odločilnega pomena. Pa da.si je uvodničar z dobrodušnimi paralelami med nemškim in jugosloven-skim narod«>m tu pa tam kar čez mero radodaren, vendar so priznanja, ki jih je »Lokal-Amzeiger* naslovil na napredek naše države, povsem resen dokaz, da je politični razvoj Jugoslavije tako soliden in čvrst, »da mora celo nasiprortnik priznati njeno povezanost v enoto za nerazrušnot. >Lokal-Anizeiger« piše med drugim: >Balkan! Baikamci!- Za ka.ko mnogo ljudi so te besede izraz nekakšne vzvišenosti nasproti vsemu, kar »ta,m doli - živi in počne svojo politiko. Pri tej besedi misli človek na komitaše, na razbojnike, na morilce in na druge podiobno grozotne stvari, ki so pač še do, nedavnega ča.sa tvorile vsebino novinskih poročil o tem delu Evrope. Za Evropca, ki je obložen s takšnimi predisodlki, pa je najbolje, da to sliko o prostoru jugovzhodne Evrope temeljito regulira in da takšna svoja pre_ nagljena naziranja pošlje ad aeta. da ne bo zaipa.del tisti napaki, ki se talko rada maščuje: da ne ho podcenjeval svo:ega .političnega partnerja. To se kratkomalo ne da prezreti: tudi na Balkanu se je čas premaknil naprej. Tudi tu se opaža razvoj k novemu, razvoj, ki bo na teh mladih tleh, v teh še neizrabljenih, od civilizacije še ne pokvarjenih narodih morda celo močneje in hitreje zmagovit kakor pri nas. Evropec, ki n. pr. po dolgem času spet prvikrat pride v Beograd, mora v resnici padati samo iz enega začudenja v drugo. Tako neznansko se je izipremenil obraz tega nekoč tipično »balkanskega« mesta. Neskončne, ravne ceste teko po mestu (samo »promenada« Beograjčanov izkazuje lepo dolžino sedmih kilometrov in v soju nočnih luči spominja po svojem rahlem vzpenjanju domala na jKaiserdamm c v Berlinu!); impozantne stavbe najmodernejše arhitekture pričajo o žilavi gradbeni volji; čista cestna železnica, brzi avtotak-siji, moderne kavarne in po zatdnH mod1 oblečene dame oživljajo podobo mesta. Tu izginja ^Balkan«, v to mesto slavnostno vstopa j-Evrcipa«. Toda ne samo zunanje -lice nekdanjega srbskega, sedaj jugoslovenskega glavnega mesta je doživelo temeljito iz.premem.bo. Na enak način, da morda še z večjo .silo je duševni obraz tega mesta, te dežele in tega naroda napravil razvoj, ki nuino terja, da si >z povsem drugačnih izhodišč napravimo svojo Sodbo o tem važnem delu jugovzhodne Evrope, kakor smo sodili doslej. Z združitvijo vseh Jueoslovenov, s pridružitvijo Hrvatov in Slovencev srbskemu narodu in državi je Jugoslavija vstopila v krog evropskih problemov, bila je prisiljena, da se aktivno bavi tudi z vsemi onimi vprašanji, ki jih je motrila poprej samo kot opazovalka. Kakor je bila svoj čas Prusija s strnitvijo z južno-nemškimi državami stopila v povsem novo faizo ljudskega, kakor tudi .duševnega in vobče kulturnega življenja, tako je tudi Srbija s .nrvatskim in slovenskim elementom, ki sta v državni zvezi .z avstro-ogrsko monarhijo stoletja uživala zapauno-evrop-siko kulturo in civilizacijo, pričela kot Jugoslavija novo dobo nacionalnega obstanka. Da, tudi na polju veroizpovedi se kažejo paralelni pojavi. Zakaj, kakor :e Nemčija morala najti sintezo med protestan. tizimem in katolicizmom, tako mora to zdaj Jugoslavija, v kateri stojita drug ob drugem katolištvo in pravoslavje. Kakor je v Nemčiji energična, toda obenem psihološko razumljiva politika mogla izravnati vsa ona navidezna, nasprostva, prav tako kažejo zdaj tudi stvari v Jugoslaviji, kjer je v zadnjih letih beograjska vlada znala odstraniti najbolj bistvene ostrine in naaprotstva med Zagrebom in Beogradom in tako pripravila pot novemu, pozitivnemu državno-političnemu delu. V kako veliki meri je jugoslovenski vladi to uspelo, priča najzgovorneje beseda nekega vplivnega italijanskega politika, ki ie nedavno ugotovil, da o kakšnem razpadu ju-goslovenske države ne more biti več govora, Po skoraj petnajstih letih skupnega življenja v skupni državi je notranji politični razvoj v Jugoslaviji ustvaril pač tako krepko notranjo povezanost posameznih delov naroda, da mora celo nasprotnik priznati to povezanost za nerazrušno. Jugoslavija je torei na najboljši poti. da bo rešila svojo težko nalogo • " našla sintezo med vzhodom in zahodom. S tem pa tudi mahoma izstopa iz sfere Balkana in postaja živ in aktiven sestavni del evropske skupnosti narodov. Šampanjec in saharin v vozičkih za sladoled Ljubljana, 23. avgusta. Organi mestnega dohodarstvenega urada so prišli te dni na sled zanimivi, originalni tihotapski aferi. Na mestni meji so ustavili stadoledarja, ki je. kakor sto drugih nedolžnih sladoledarjev. rinil svoj voziček po cesti, bistremu očesu zelenih mestnih čuvajev pa se je vendarle zazdel sumljiv. Ko so pogledali v voziček, so na svoje nemalo začudenje dognali, da dobri mož tovori v svojem nedolžnem, sicer otroški radosti namenjenem vozičku — šampanjec in saharin. Tako so prišli na sled rafinirano organiziranemu tihotapstvu, ki ga pa sladole-dar najbrž ni uganjal ob svojem lastnem računu, temveč bržkone po kakem višjem naročilu. Saj bi šampanjca sladoledar naj brž ne mogel spraviti v denar niti pri svojih stalnih niti pri drugih skromnih odjemalcih, ker je tudi vtihotapljeni šampanjec še vedno razmeroma drag in si ga lahko privošči samo »boljša gospoda«. Preiskava bo dognala krivce. Mednarodna pomorska konferenca Oslo, 23. avgusta AA. Včeraj se je tu začela mednarodna pomorska konferenca. Zastopanih je več držav s 60 delegati. Poglabljanje tujsko-pro-metnih zvez z Avstrijo Ljubljana, 23. avgusta. Sadovi tesnejših odnošajev med jugo-slovenskimi m avstrijskimi tujsko-promet-nimi organizacijami so bolj in bolj vidni. V ponedeljek se je vršila ponovna konferenca predstavnikov jugoslovenskih in avstrijskih tujsko-prometnih organizacij v Logarski dolini. V planinskem hotelu pri Piskerniku so se zbrali zastopniki obeh strani in to: namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Zeinitzer, celovški župan inž. Pichler, generalni direktor avstrijskega civilnega letalstva dr. Deutel-moser, zastopnik solnograške deželne vlade dvorni svetnik dr. Hoffman-Montanus, tiskovni šef koroške deželne vlade svetnik Kari Scheitelbaucr in pa direktor avstrijskega tujsko-prometnega urada na Dunaju dr. Pessl; z naše strani pa so bili prisotni načelnik trgovinskega oddelka banske uprave in predsednik Zveze za tujski promet dr. Rudolf Marn, ljubljanski podžupan prof. Evgen .Jarc in ravnatelj »Putni-ka« v Ljubljani Vladimir Pintar. — Gostje iz Avstrije so bili očarani od lepot prekrasne doline, kjer so letovali letos tudi številni letoviščarji iz Avstrije in delali ture na vse strani. Pogovor se je sukal v glavnem okrog ureditve zračnega prometa. Sklenjeno je bilo, da se čimprej vzpostavi zračna zveza Sušak—Celovec—Solnograd s priključkom na mednarodne proge z dnevnim prometom. Na zvezo iz kraja v kraj bo treba čakati samo po 20 minut. Podžupan ljubljanski g. prof. Jarc je sprožil tudi misel, kako bi bilo zlahka mogoče dova-žati Avstrijcem morske ribe iz Jadranskega morja. Letala bi lahko sveže dova-žala sleherni dan. Vožnja iz Solnograda na Sušak bo stala Avstrijca le borih 80 šilingov. Avstrijci so predlog sprejeli na znanje z odobravanjem ter obljubili, da bodo takoj stopili v stike z interesenti. V nadaljnjem so sc delegatje pogovorili tudi o skupnih potovanjih s posebnimi vlaki. Že v oktobru letos bosta peljala dva vlaka iz Zagreba in Ljubljane izletnike v Solnograd in dalje. Prav tako so obljubili tudi Avstrijci, da bodo v velikih množicah posetili naše kraje. Slednjič je bilo še sklenjeno, da se organizira skupna reklama za razne kraje v Jugoslaviji kakor v Avstriji. V Celovcu uraduje tudi že uradnik naše Zveze, ki daje informacije za tujski promet po naših krajih. Koroška Bela si je zgradila svoj vodovod Jesenice. 23. avgusta. Prejšnjo nedeljo popoldne se je vršila na Koroški Beli slovesna otvoritev novega vodovoda, k; ie sad dolgoletnega varčevanja in dobrega gospodarstva nišcg.i občinskega odbora. Največ zaslug za dograditev p x-pntrebnega vodovoda imata občinski predsednik Erlah ter bivši 'odo-vodni odsek, ki mu je načeloval župnik g. Matevž Žbontar. V vsej občini je vladalo celo nedeljo praznično razpoloženje, vse se je zbralo sredi vasi, kamor so prihajali gasilci, godba, predstavniki raznih društev in drugi gostje. Ko se je formirala povorka, so naša dekleta pripela vsem udeležencem lepe šopke na prsi, nakar je krenila povorka z godbo na čelu, ki ji ie sledila dolga vrsta gasilcev z Jesenic, Ja-vornika in Koroške Bele. k vodnemu rezervoarju. ki je zgrajen na zgornjem koncu vasi. Rezervoar je bil lepo okrašen, visoko nad njim pa je plapolala ogromna državna zastava, ki so jo uspeli domači fantje na vrvi napeti od hriba do hriba. Pri otvoritvi je bil navzoč celotni občinski odbor, dalje zastopnik banske uprave g. inž. Kotlušek tn graditelj vodovoda g. žužek iz Ljubljane ter nebroi občinstva. Lepe besede je spregovoril župan Frlah. ki je izročil ključe rezervoarja domačim f-isilcem. Načelnik gasilske župe g. Rus 7. Bleda ie pa povdarjal važnost vodovoda za gasilstvo. Govoril je še načelnik domačih 08. neka komisija iz Hercegovine in Dalmacije najela seo-metre, da so določili mejo in postavili mejne kamne, so še vedno Ščeničani ostali v posesti Črnega dola. Ker so se Dalma- tinci pritoževali, je bilo Se več komisij, ki so se nadaljevale tudi po prevratu. Z zamotano zemljiško zadevo so se bavile oblasti iz Sarajeva, Mostarja in Dubrovnik^ in po njenih sklepih so pašniki ostali Ščeničanom, lastništvo gozdov Črnega dola pa je še vedno nerešeno. Ko je bila država razdeljena na banovine, je bil med prvimi zemljiškimi spori pred zetsko banovino spor o tem zemljišču. Uprava zet-ske banovine je potrdila sklepe mnogih prejšnjih komisij, naj ostanejo pašniki Ščeničanom, glede gozdov pa še ni ničesar odredila. Jovica čičkovič je kot zastopnik svojih rojakov predložil banski upravi velike svežnje dokumentov o tem zemljiškem sporu, obdržal pa je doma še vse fermane iz turških časov, ki jih je tudi za precejšen zaboj. Zanimivo bi bilo, če bi se dalo dognati, koliko gmotnih žrtev je že zahtevala ta večstoletna zemljiška pravda. Zaradi paS-nikov in gozdov so padale tudi glave in, kakor pravijo očand iz hercegovske vasi, je padlo na njihovi strani že preko 20 glav. Korenjaški Hercegovci pri spopadih gotovo niso prizanašali svojim nasprotni-koip in so bile tako gotovo tudi na dalmatinski strani najmanj tolike žrtve, c, Jovico čičkovičem vred pa zatrjujejo tudi hercegovski očanci popolnoma resignf-rano: Nikdar ne bo končana ta pravda, kajti brez Črnega dola ne moremo živeti ne mi, ne Dalmatinci. Poslednje poizvedbe o Andreju Maliju Tržič, 23. avgusta. Zadeva Andreja Malega se bliža svojemu koncu. Sodišče poizveduje še za slučajem samomora iz 1. 1927, ko se je v Malijevi hiši na Golniku ustrelil tihotapec Stare. Vse priče so takrat izpovedale, da se je sam ustrelil, le vdova je trdila, da je to izključeno. Sedaj zahteva ona obnovitev preiskave, češ da je Andrej Mali tudi s tem v zvezi, ker so bile neke denarne zadeve prav čudno zapletene: Mali bi bil moral odšteti Staretu neki denar za saharin. Dalje se še vedno poizvedujejo podrobnosti v zadevi pastirja Tomažiča, ki so ga našli na Korošici mrtvega. Dobili so prav vse, samo ne denarja, ki ga je imel pri sebi okrog 2000 Din. Malijeva hiša na Golniku, ki je bila letos le napol dozidana, je že prodana. Prebivalstvo tržiške okolice napeto pričakuje sodne obravnave. Oblak se je utrgal Turjak, 23. avgusta. V noči od torka na sredo je besnelo nad Turjakom silovito neurje. Bliskalo in grmelo je, da so se ljudje prestrašeni stiskali v svojih bajtah. Okoli enajste ure se je naliv mahoma spremenil v hudo ploho. Nad graščinskim gozdom, ki je ob cesti Turjak—Rašica, pa se je utrgal oblak. V tem času se je mudil na cesti posestnik Bavdek iz Slivnice, ki se je vračal z dvema paroma konj s sejma proti domu. Svet, ki se dviga nad cesto v graščinske njive, se je v nekaj minutah spremenil v pogubonosen hudournik. Deroča voda je zalila cesto, tako da je odplavila Ogromen uspeh je imela včeraj pri premieri pikantna veseloigra V PRED POROKO V glavnih vlogah Liane Haid in Georg Aleksander Do solz se je nasmejalo občinstvo sijajnim dovtipom popularnega komika Szoke Szakalla Pohitite se in oglejte si še Vi ta zabavni film! Predstave ob 4., «48. in % 10. zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 Zoper vročino svede perilo Nič ne osveži bolj kakor sveže perilo, kadar je vročina. Seveda — mora biti zares sveže, čisto in mora propuščati zrak. Zato ga moramo prati z dobrim milom, ki se da do čistega izplakniti iz perila in ne zadela vlaken. Šele tedaj je perilo res čisto in zadosti luk-njičasto za vroče poletne dni. GAZELA TERPENTIN0V0 MILO GT3 9'33 PER/IO čisto IN ZR/V voz in konje v kotanjo, kjer se je zbirala voda. V trenutku so bili voz in konji do vratu v vodi. Ubogi, prestrašeni posestnik Bavdek se je komaj izkobacal iz vode in hitel na bližnjo turjaško pošto po pomoč. G. Herman Peterlin je pohitel na kraj nesreč« in z veliko težavo rešil konje iz tolmuna. Pri reševanju so mu vneto pomagali turjaški kovaški mojster g. šušteršič z dvema sinovoma, kakor tudi graščinski lovec g. Gradišar. Njim gre hvala, da ni bil ubogi kmet ob konje. Vode so proti jutru odtekle. Zanimivo pri vsem tem je, da cesta niti ni preveč poškodovana, dasi je prav ona služila strugi deročega hudournika. Vrnite, kar je izginilo z letališča! Ljubljana, 23. avgusta. Z letališča so neznanci v noči po mitingu odnesli do malega ves markacijski material, ki je največje važnosti za varnost letalcev, a tudi za vsakega, ki pride na aerodrom. Noč je vzela 99 štirioglatih, po 3X3 cm debelih in poldrag meter dolgih smrekovih palic z belimi 25X25 cm velikimi zastavicami. Ostala je samo ena taka zastavica! Nadalje je ponoči izginilo 29 rdečih zastavic na 60 cm dolgih okroglih palicah, montiranih na železnih klinih s spiralno vzmetjo. Tudi te zastavice so bile velike po 25 X25 cm. Rdečih zastavic je ostalo samo 7. Vse zastavice imajo žig »Aeroklub Ljubljana« z barvo, ki se ne da izprati. Ker so zastavice nujno potrebne za varnost pri zračnem prometu, prosi Aeroklub, da jih storilci takoj vrnejo v levem hangarju. Nadalje je bilo to noč izruvanih in odnešenih 15 kolov po 8X8 cm debelih in poldrag meter dolgih, ki so bili za ograjo, ter 6 vreč iz jute, velikih po 55X90 cm, ki jih aerodrom rabi za pokrivanje pnevmatik proti solncu. Na letališču je postavljenih 15 tabel z napisi: »Prekoračenje letališča je najstrožje prepovedano!« Ljudje naj se prepovedi pokore, če jim je ljubo življenje, saj je že včerajšnji dan, ko je nenadno pristalo veliko italijansko letalo, dokazal, da se na aerodrom lahko vsak trenutek spusti kak aparat, ki se mu ni mogoče ogniti. Prav tako naj pa ljudje pazijo tudi na svarilne table same, da jih ne poškodujejo, ker bi drugače imeli opraviti s sodiščem prav tako, kakor če bi poškodovali železniške, telegrafske ali telefonske naprave. Kdor brez dovoljenja stopi na aerodrom, plača 75 Din kazni, kar je moralo občutiti že nekaj neprevidnih in takih ljudi, ki se ne ozirajo na prepoved. Pazite tudi na otroke, da vam ne pobegnejo na aerodrom, ker bi bili v takem primeru starši kaznovani še strožiel Krotka lastavica G- Luči Florenini je našel doma na vrtu v Trbovljah lastavico, ki je b;la nekoliko poškodovana in ni mogla dobro letati. Ker bi živalca poginila od lakote, jo je g. Florenini krmil z muhami in lastavica si je kmalu opomogla, ni pa pozabila svojega rešitelja, ko je že popolnoma ozdravela. Priletela je k niemu v sobo in se pu- stila še vedno krmiti. Sedala mu je na ramo in ga tako spremljala tudi na cesti. Ljubka ptičica je postala popolnoma krotka, da sprejema hrano tudi od drugih. Na sliki jo vidimo, kako sedi na ramenu malega Petričevega Pucija. Bliža se jesen in z njo odhod lastavic. Gotovo bo tudi naša znanka sledila nagonom narave in odletela na jug, radovedni pa smo, ali bo na pomlad spet poiskala svoje prijatelje. p^ f? f tj I I P. J, šafafik, srbska kultura in jugoslovanstvo V najnovejšem zvezku praške >C6* skoslovensko- jihoslovanske revi i« ie izšel članek dr. Karla Paul a »Vzpominka na ste \-yroči pfichodu Šafafi-kova do Prahy«. V njem se pisec bavi z osebo in delom tega velikega pionirja 9odobne slavistike. spominjajoč se, da je Šafarik prav pred sto leti zapustil Novi Sad. kjer je deloval dolga leta v korist srbske znanosti in književnosti in se je preselil v Prago, da bi tu v večjem miru in ob boljših materialnih pogojih nadaljeval svoje delo. Iz navedenega članka dr. K. Paula posnemamo nekatere odstavka o Šafarikove-m bivanju v Novem Sadu in o njegovih zaslugah za srbsko kulturo in preko np — z današnjega vidika — za celotno kulturo Jugoslovanov. , , V Novi ^ad je pri spal P J. Šafarik v ie-Ppni 1 1819. z namenom, da bi delal za Sr-b-> kot prvi ravnatelj nedavno istanovljene >rbsk3 pravoslavne gimnazije Že v začetku >'p skušal v duhu takratnih pedagoških na-č^i ustvariti iz te šole resničen kulturni /avod srbskega naroda. A že kmalu se ie trpko razočaral, ko ie spoznal, da lahko nrpsniči 1p majhen del svojega lepega naklepa: ne posvetno in ne duhovno srbsko izobraženstvo ga ni razumelo- Celo v profesorskem zboru ni našel, izvzemši majhne izjem?, tovarišev, ki bi bili_ voljni delovati prosvetno in znanstveno. Težko ga je zadelo, ko se je moral zaradi svoje protestantske veroizpovedi odpovedati ravnateljstvu in ko je moral pozneje kot Slovak in zaveden Slovan poačevati srbsko mladino madžarščino, ker je madžarizacija postopno prodirala tudi v šolske sobe- Namesto pro-cvita te šole v slavo in čast srbskega nntoda,. ie zdaj videl nje nezadržljivo propadanje. To ga je bolelo. Tudi javno življenje je vrglo v njegovo plemenito, za vse dobro in lepo vneto dušo dolge sence s>voje malomarnosti, ravnoduš-nosti, prepirljivih' in težnje po bogastvu, ki se je odražala tudi v srbski literarni tvorbi, prehajajoč preko prave umetniške vrednosti, k poslovni preračunljivosti. Te sence so segle tudi v Srbsko matico. Tako [p tor^ii sodil Šafafik o sodobni srbski književnosti; v marsičem so z njim soglaše.li tudi nekateri Srbi. ki so bili sicer razcepljeni s spori 7,a pravopis in pismeni jezik v dva nepomirljiva tabora. Šafafik je stal sredi teh taborov in izv^n njiiu, izogibajoč se brezplodnih prepirov; v svojem srcu ie pač želel uspeha pravopisnim in jezikovnim reformam 'jstvaritelja današnjega pism"nega jezika in pravopisa, Vuka Štefanovica Ka-radžiča. Z iskrenim navdušenjem ie pozdravil izdajanje Srpskih Letopisov, poznejšega organa Srbske matice; skrbel je za njih proc-vit in uspeh, prispeval razne članke, poročila in literarne vesti ter je tako časopisu vtisnil obeležje slovanske revije. A tudi tu je doživel razočaranje; časopis je nazadoval in zdaj se Šafarik ni brigal zanj, še čitati ga ni več maral. Tudi pri slojih študijah ni bil nič kaj zadovoljen. Ni našel vedno in povsod dobre voli« in pomoči, dasi bi jo smel pričakovati. Pritoževal se je n. pr. zaradi metropolita Št. Stratimiroviča, češ, da mu brani dostop do dragocenih virov srbske preteklosti; teh očitkov je bil deležen tudi škof in srbski pesnik Lukian Mušicki, v katerem je Šafafik videl samo vrtoglavega meniha. Zare9 ie bilo pravo junaštvo, da se je Šafafik drznil v Novem Sad j, tem provincialnem trgovskem mestu, ki ni imelo redne in pravilne zveze z ostalim kulturnim svetom, poglabljati se v reševanje zapletenih vprašanj najstarejše dobe balkanskih Slovanov. Koliko truda, denarja, skrbi in jeze ga je kajkrat stalo, preden je dobil pravo in popolno knjigo iz Rusije in iz drugih dežel! Da pa je Šafafik vzlic opisanim težavam in oviram mnogo storil za srbsko literaturo in znanost in si tako pridobil nevenljivih zaslug za vse jugoslovanstvo in slovanstvo. pričujejo nadaljnji odstavki dr. Paulove razprave, ki se glase: Novi Sad ie imel za Šafarika tudi svoie dobre strani, kar lepo kažejo njegovi spisi iz tega časa. Tu se je popolnoma posvetil predmetom svoiih proičevanj; vzpodbujan z ljubeznijo do njih in zadostno podprt 6 svo- jo življenjsko 'energijo, prirojeno mu žila-vostjo in vztrajnostjo, je umel premagovati če ne vseh. pa vsaj velik del ovir, težav in neprilik, ki so kajkrat resno ogražale rio-vršitev njegovega dela. Res da lahko marsikaj očitamo njegovemu delu in da najdemo tu in tam kakšno vrzel ali pomanjkljivost, vendar pa pri tem ne trpi celota in vrednost spisa ni zaradi tega nič manjša. Ce bi bil imel pri roki vse vire, ki je zanje vedel, a jih ni mogel dobiti, bi njegova zgodovina slovanskih iezikov in literature, izdana 1. 1826., utegnila biti drugačna. Pomen tega njegovega spisa pa ni v njegovi popolnosti, marveč v obdelavi posameznih delov, n. pr. slovanskega in srbskega in pa v tem. kako je ta zgodovina vplivala na prebujajoče ee slovanske narode s 6vojo c e-lotno koncepcijo slovanstva, in kakšno zanimanje ie vzbujala za slovanstvo in njegovo usodo v neslovanski tujini. V tem spi-sj je n. pr. pri opisovanju us>de srbske literature delal skoraj popolnoma samostojno in je tako tudi nadaljeval, pripravljajoč drugo izdajo svojega spisa, iz katere pa je izšel po njegovi smrti samo drugi del. Tu je nakopičenega zelo mnogo dragocenega gradiva, ponekod celo edinstvenega, tako da bi ga danee zaman iskali. Starejša doba srbske literature je našla v njem marljivega in požrtvovalnega raziskovalca in neumornega zbiratelja redkih rokopisov in tiskov; njegova zbirka je še danee kras in ponos knjižnice našega Narodnega muzeja. Minulost srbskega naroda je od pradavnih časov zapletena z mnogimi ugankami in težkimi problemi, in prav to je z neodoljivo močjo mikalo Šafarika, da bi skušal končno odgovoriti nanje. Želel je, da bi izsledil najstarejše vesti o naseljevanju balkanskega polotoka s slovanskimi narodi ter dognal njihov vzajemni jezikovni odnoe- K proučevanju najstarejše balkanske zgodovine »o ga med drugim vzpodbujali spisi nekaterih poljskih raziskovalcev na področju najstarejše slovanske zgodovine; zlasti pa je vplival nanj spis L. Surovrieckega o poreklu slovanskih narodov. Iz prvotno nameravane kritike te poljske razprave je zraslo obsežno, nemško spisano delo >0ber die Abkunft der Slaven nach Lorenz Suro\viec3ri<, ki je izšlo L 1828. Šafafik popravlja nekatere pomote, v glavnem pa potrjuje njegove trditve z novimi dokazi; pri tem se največ bavi z vprašanjem porekla starih Iliroe?, ki v njih vidi prednike današnjih jugoslovanskih ro- Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo. izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Fran2 Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. --»JUTRO* št. 197 Domače vesti RADIO THERMA LAŠKO zdravi revmatizem vseh vrst, išias, ženske bolezni, znižuje krvni tlak itd. Naravni vrelec, visoka radioaktivna thermalna voda 37,5° C. Posezijska doba od 1. septembra dalje. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600, za 20 dni Din llOO. V pavšalni penziji je upošteta hrana in stanovanje, dve zdravniški ordinaciji, dnevno po ena kopelj in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! 8787 ♦ Zahvala Nj. Vel. kralja ljubljanskemu strelskemu okrožju. Vodstvo ljubljanskega strelskega okrožja je prejelo od maršalata dwora naslednje pismo: Nj. Vel. kralj je blagovolil sprejeti poslano brzojavko z občnega zbora ljubljanskega strelskega okrožja v Ljubljani ter odrediti, da vsem članom izrazim zahvalo za izjave u-danosti in zvestobe. ♦ Udeležencem proslav septembrskih dogodkov v Ptuju. Akcijski odbor (cidisek za Ptuj) objavlja: železiniška uprava je dovolila za ptujske proslave posebna vlaka iz Lijiuibljane i>n Maribora, če se priglasi za-uja po tiri &t,o udeležencev. Iz tega razloga •l>rosimo vse počViUžnice C .M D in pa Sokolske župe, za katere prihaja ljubljanski posebni vlak v poštev, da javijo število udeležencev pisarni CMD v Ljubljani (Be-thovmova 2.), in sicer do 3. septembra Pasamezme sokolske edinice naj se priglasijo Je preko sakolskih žup. Vlak iz Ljubljane bo odišel v nedeljo 10. septembra ob 4.30 in prispe v Ptuj ob 8.20. Vmesne postaje i ho do: Zalog, Litija, Zagorje, Trbov. Ije, Hrastnik, Zidani most, Laško, Celje, šant Jurij, Grdbelno (Zveza iz Rogatca), Poljčane (zveza iz Konjic), in Pragersko. Povratek iz Ptuja ob 21., prihod v Ljubljano okoli 1. ponoči. Vmesne postaje bodo iste. Iz Maribora bo vlak odpeljal ob 7. in bo prišel v Ptuj ob S. Povratek iz Ptuja ob 22. in prihod v Maribor ob 23. Naslov, kam naj se prijavljajo udeleženci mariborskega posefcinega vlaka, bo • pravočasno javljen. Ker je čas kratko odmerjen, prosimo, da se prijave izvrše čim hitreje. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil + Izpremembe v državni službi. Z odloka m finančnega imtaistra so premeščeni diatvoni uradtaiiki: Rudolf Kuimp iz Celja v Konjice, Alojzij Jerman iz Dolnje Lendave Višnjo goro, Rudolf Lotirič iiz Šmarja pri Jelšafh v Miurslko Soboto, Štefan Vcric iz Ljiuibljame-okolica v Krško, štefiam Babic z Vrhnike v Muirsko Soboto, pwmožni arhivar Vinko iBreznik pa iz Radovljice v Gornji grad. V višjo skupino je napredoval inž. Ernest čuičeik, direktor državnega rudmika v Velenju. ♦ Delovni čas pri sodiščih v Ljubljani. Delovni čas pri okrožnem in sreskem sodišču v Ljubljani je počen ši s 1. septembrom ob delavnikih od 8. dio 14. ure, ob nedeljah in prazoiifcih pa ostane dosedanji delovni čas od 9. do 11. ure nespremenjen. + Nove telefonske številke pri ljubljanskih sodiščih. Pri ljubljanskih sodiščih so določene nove telefonske številke, in sicer: namesto prejšnje telefonske številke 23-20 sedaj 39-01; namesto 26-70, sedaj 39-04; namesto 23-40 sedaj 39.02 in 'namesto 26-10 sedaj 39-03. ♦ Razpis. Posavska podružnica SPD v Ziidiainem mostu razpisuje mesto oskrbnika •planinskega dioma na Lisci. Ponudbe z referencami je poslati na naslov podružnice do 5. septembra. Pojasnila pri načelstvu podružnice. + V počastitev spomina podružničnega predsednika g. dr. R. Karbe je nabrala moška podružnica v Kamniku za CMD med člani 181.50 Din. Srčna hvala! ♦ »Podbijanje« gozdov Je nedovoljena obrt, s kater o se bavijo mnogi kmetje v Bosni in Hercegovini. Ponoči se prikradejo v državne gozdove ter tam najrajši ob robih s sekirami presekajo pri tleh drevju okrog in okrog na globoko slk>rjo, ia de-fc.la radi tega osušijo. Tako uničena debla si pozmeje prisvojijo, prisvojijo pa si tudi zemljišče, na katerem so poprej stala uničena drevesa. S takim »podbijanjemj so si prisvojili že mnogo zemlje od državnih gozdnih posestev, ki niso dovotlj narzoio-vama. V vasi Sasini so zr.prli sedaj 10 kmetov, ki so lani v velikem državnem gozdu Behremaginici »poibili« 523 bukev to 193 hrastov. Gozdni čuvaji so škodljivce precej časa zasledovali, dokle- jih niso ietos zalotili pri delni. Visi se izgovarjajo, da so podlbijali drevje, dia bi podobi h od velikega. državnega gozda .nekaj zemljišča, ki jim je neobhodno potrebno. + Hitlerjevsko izzivanje v Karlovcu. Pod tem naslovnim smo v nedeljski številki poročali o incidentu, ki je nastal zaradi tega, ker so iimeli neki avtomobilski izletniki iz Nemčije na svojih vozilih hiterjevske zastavice s kljukastim križem. Na to poročilo smo prejeli od nemškega poslaništva v Beogradu naslednje pojasnilo: »Zastava s kljukastim križem je poleg črno-belo-rde. če zastave v smislu odredbe državnega predsednika ofioielna državna zastava. Zato se ne more smatrati za izzivanje, aiko imajo nemški avtomobil isti, ki pridejo v Jugoslavijo, na svojih vo-zilih zastavice s kljukastim križem, kakor se siploh pojava ofLcielme zastave kake države v drugi državi nikjer ne smatra za izzivanje. Zato smatra nemško poslaništvo vpoštevanje to zaščito čnno-belo-rdeče ali pa zastave s dov. Ime Iliri je Šafarik uporabil za skupno označbo Srbov, Hrvatov in Slovencev v svojem pregledu literature ilirskih Slovanov. tiskanem v »Časopis.i eeskebo mu sen« 1. 1S33. Tu ie izrekel svoje mnenje o posameznih literaturah, poudaril, kaj jih h;či in naznačil pota k medsebojnemu zbliževanju. Misel zbližanja in zedinjenja vseh Jugoslovanov ie že v tej dobi visela *ako rekoč v zraku in so zagrebški rodoljubi pod vodstvom Ljudevita Gaja našli baš v Šafariko-vi avtoriteti znatno oporo za svoje zedinje-valne smotre in za skupno im1? Ilire!. Šafafik je s svojo avtoriteto tudi prispeva! k odločitvi spora za srbski pismeni jezik. Srbi so sprejeli krščansko vero iz Bolgarije. a z njo tudi pisavo in književni je-■zik. Ta jezik — cerkveno - slovanski ali, kakor so ga imenovali drugi, stnrobolgarsfci, je sprejel v teka časa vase mnogo prvin iz srbske ljudske govorice; iz tega je nastala nekaka jezikovna zmes. ki je bila p>d vplivom ruske književnosti pomnožena še z mnogimi rusizmi. Duhovništvo in mnogi, od njega zavisni pisatelji so to bizarno jezikovno mešanico rabili kot pismeni jezik in jo branili zoper naravni srbski jezik, ki so ga smatrali za n^omikanega. sirovega, »goveda rskega«. Šafarik. takrat naiboljši poznavalec starega srbskega pisemstva. je bil gotovo najbolj poklican, da razjasni odnos srbskega jezika do cerkveno - slovanskega. To je storil s polnim uspehom v »Serbisch-Lesekorner«. izdanih 1. 1833-, malo pred odhodom v Prago. Ta njegov spis je prvi poizkus zgodovinske slovnice srbskega jezi- kljukastim križem kot oficiel.nih nomšk i i državnih zastav za samoumeven pogoj normalnih mednarodnih odnošajev in mednarodnega prometa.« + Tatvine v vlaku se po večini primerov ne dajo lahko izslediti, ker jih oškodovanci pozno opazijo in prijavijo, dočim ima tat na vsaki postaji priliko za umik. Po naključju imajo sedaj oblasti precej zanesljivo sled za tatovi, ki so se udejstvovali konec prejšnjega meseca v vlaku Zagreb-Ljubljana. Takrat je bila okradena neka upokojena učiteljica, ki je potovala iz Sa-mobera na počitnice v Kamnik. Na Zidanem mostu je opazila, da so ji ukradli vso gotovino — nad 3000 Din z listnico in legitimacijo vred. Vrnila se je s prihodnjim vlakom. Okraden pa je bil tedaj tudi škof, ki se je iz Skoplja vozil na cerkveno svečanost v Ljubljano. Železniški ob hodnik Koritnik je pozneje blizu hrastniške postaje našel ob progi legitimaciji učiteljice in škofa. Zaradii težko čitljive zalbeležbe so učiteljičino legitimacijo poslali namesto v Saimobor v Sombor in ko je bila poslana nazaj, je bila n.ena lastnica že na počitnicah v Kamnifcu. Tako je bilo ugotovljeno, da se je tat vozil še naprej od Zidanega mostu, so pa še druge okolščine, ki še toč-netjše označujejo njegovo sled. + Sleparski ženin Franc Bobek, ki so ga, kakor s/m.o že poročali, zaprli v Pragi, je, kakor vse kaže, zelo nevaren pustolovec. Praška policija domneva, da je iimel poleg treh žen še nekatere žene v Rumunij< in Madžarski, kjer je bival, predno je prišel v Prago. Ni še dognano, od kod je prav za p.rav doma, ugotovljeno pa je, da je iz Jugoslavije. Zaposlen je bil med vomo in tudi nekaj časa po vojni v škodovih tovarnah kot mehanik in se zaradi tega pri svojih pustolovstvih rad izdaja za inženjerja. O svoji preteklosti možakar, ki je star že preko 50 let, previdno molči, najbrž zaradi tega, da bi zabrisal sledove še nerazkri-tih sleparij. + Razkrinkanje nevarnih zločincev. V Dolnjem Lapou piri Bihaču so razkrinkali nevarno razbojniško družbo, ki je skozi več let izvršila več tatvin, požigov in vlomov. Zločinci so v zadnjem času raznim trgovcem in kmetom pisali grozilna pisma, podpisana od »črne roke Nedavno je tako pismo dobil tudi trgovec in posestnik Pero Vojoovič v Dolnjem Lapou. Ker nd poslal zahtevanega denarja na določeno mesto, je nekao dni pozneje sredi noči začelo goreti njegovo gospodarsko poslopje. Poslopje so zažgali organizirani razbojniki v nadi, da se bo na pogorišču zbrala vsa vas m da bi oni medtem imeli prilliko za vlome in tatvine. Orožniki pa so skrbno pazili to zajeli nekaj suimlijivih ljudi, ki so skušali v tatinske namene izkoristiti zmedo ob požaru. Iz tega kar so izpovedali aretiranci, in iz raznih drugih pričevanj so se naposled pridolbi.li podatki in dokazi za razkrinkan je nevarne zločinske družbe. Četrtek **— Tovarna Jugo-Lutz peči Ljubljana, šiška ♦ Afera Privilegirane ba.ike za Južno Srbijo. Pred sodiščem v Skopi ju j e bil v torek dopoldne prvi .narok prijavljenia ter. jate v od Privilegirane banke za Južno Srbijo, ki je v konkurzu, in so, kakor znano, zaprti tudi vsi člani njenega upravnega odbora zaradi špekulacij s posojili na ime produceatov opija. Takoj ob razpisu naroka se je že javilo 200 vlagateljev od skupnega števila 256, ki so oiii prijavljeni že med preiskavo- Ti oškodovanci so večinoma sami reveži, uradniki, orožniki, invalidi in mali kmetje, ki so vse svoje prihranke zaupali propadli banki. Ugotovljeno je, ea so člani uprave banke in njihovi prijatelji dvignili iz ibanke preko 12 milijonov dinarjev posojil m da sta od tega s hipotekami krita kcimaj dva milijona. Bilanca banke je bila lažnjiva in vidi se, da «0 ustanovitelji banke imeli že pri ustanovitvi načrte, kako bi se s pomočjo bamke na škodo vlagateljev obogateli. ♦ Grozen samomor blaznega človeka. V Most ar ju je v torek ponoči na grozen način izvršil samomor blazni Ibrahim šecnr-da, star 35 let, bivši trgovec. Ker je s svojo trgovino prišel v konkurz, se je začel pečati s tihotapstvom, zaradi česar je bil obsojen na leto dni zapora. To je na nesrečnega človeka delovalo tako, da se mu je omračil um. V torek ponoči se je v.legel na železniški tir. V.lak, ki je prispel iz Du_ brovnika, mu je odrezal glavo. * Po velikem požaru v Gorskem Kotaru. Požar, ki je, kakor simio že poročali, izbruhnil v nedeljo zvečer, je bil popolnoma uirMišen šele v torek popoldne in so ostali ves čas gasilci iz Lokava na pogorišču. Poleg 8 stanovanjskih hiš je zgorelo do temelja tudi mnogo gospodarskih poslopij, v katerih je bilo okrog 1000 stotov sena, mnogo žita in gospodarskega orcdija. Nekateri posestniki so ostali brez vseh življenjskih sredstev in so navezani na tujo pomoč. * Obledele oi?!eke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich. ka; v knjigi je pokazal, da je imel srbski jezik že v dobi obeh slovanskih učiteljev Cirila in Metoda svoj lastni razvoj, ki jo hodil druga pota necro razvoj starobolgarske-ga jezika in d rušili slovanskih jezikov. Šafafikovi ugledni srbski prijatelji so priznavali njegovo kritično stališče nasproti srbski literaturi in so se strinjali ž njim tudi v vprašanju srbskega jezika. Počasi so še dragi prihajali k pameti in prepričanju, da mora vsak srbski pisatelj pisati naraven srbski jezik. Sedaj se je 9por prenesel na drugo polje, vsak je imel svoje nazore, zatn 99 niso mogli sporazumeti, kateri Wuk je naraven; veliko vprašanje pa je bilo tudi vprašanje pravopisa po načelu: piši, kakor govoriš. Pričkanie kar ni pojenjalo, marveč se je še poostrilo in je z nezmanjšano zagrizenostjo traplo dalje. Spravo v tem sporu je smatral Masaryk za zadevo nadaljnjega razvoja kulturnih in oolitičnih razmer med Srbi na bivšem Ogrskem in v srbski kneževini. Srbi obeh sprtih taborov so zdaj enako uvaževali Šafafika. priznavali njegovo delo. ki ga je storil v orid njihove literature in se niso več zgražali, če se v tem ali onem niso mogli ž njim strinjati. Njegov odhod^ iz njihove sredine jim ni bil po volji; tolažila iih je šafafikova obliuba. da tudi v Pragi ne bo nrenehal delati za Srbe. Dr. K. Paul nato piše. da se je Šafarik v Pragi res intenzivno zanimal za srbsk3 zadeve in j"e pripravlial zbirko važnih dokumentov starega srbskega pismenstva. Njegov načrt se je uresničil le delno: 1. 1851. ♦ ^Gaudeamus Igltur< je deviza bene- fic-večera >,Ronnyc orkester v blejskem Kazinu v soboto dne 26. t. m. »Ronnvs bo poleg koncerta izvajal tudi »Verdiano« in dive interesantni kabaretski točki. Vabimo slovensko javnost, da poseti to prireditev ter se prepriča o visokem nivoju, ki ga je dosegel Ronnv« kot prvi jugoslovenski plesni orkester v blejskem Kazinu tekom svojega skoro polletnega angažma-ja, Obleka promenadina. ♦ Tvrdka Iv. Perdan nasl. v Ljubijani je nakazala družbi sv. Cirila in Metoda 1000 Din kot letni prispevek od prodaje čaja v korist družbe. Tvrdki iskrena hvala, ku-povalcem pa toplo priporočamo, da kupujejo čaj v korist CMD. + Prodaja starega gradu Zrinjskih. Upravni odbor Obrtniškega društva v Ca-koveu je stopil v kontakt s »Slavonij d. d.« v Zagrebu zaradi nakupa starega gradu Zrinjskih, ki naj bi se preuredil v zavetišče ponesrečenih in onemoglih obrtnikov. Pogajanja so uspela ter je za 8. sept. sklicana glavna skupščina društva obrtnikov. Tu bo padla odločitev o nakupu. -Slavonija« d. d. je za stari srad zahtevala 340.000 Din. I z LpMpns u— Pozdravni večer je priredila v torek zvečer šentjakobska organizacija JNS svojemu članu in vzornem narodnemu delavcu g. Avgustu Jeršku, o katerega 70 letnici je poročalo sJutro«. V restavraciji pri Amerikancu so se okrog slavljenea in njegove rodbine zbrali vsi odborniki šentjakobske politične in zastopniki šentjakobskih nacionalnih organizacij. Zastopana so bila tudi društva iz sosednih mestnih okrajev. Med resnimi in šaljivimi nagovori je hitro porekla ura za uro. nakar je jubilant povabil vse zbrane prijatelje še na cviček v sosedno Kajfeževo restavracijo. Tam je slavljenec doživel prijetno presenečenje. V Ljubljani se je sinoči mudil minister dr. Kramer in ko je slišal o prija. teljskj počastitvi vrlega političnega in nacionalnega vojščaka, je prišel tudi sam v zbrano družbo in v lepem toplem govoru čestital g. Jeršku k njegovemu življenjskemu jubileju. VARČNA IN PAMETNA GOSPODINJA 8809 rabi za svoj parket samo »LUSTROL« parketno voščilo za brizganje. Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu. u— Otroci se vračajo s počitnic. Včeraj se je vrnilo v Ljubljano 36 deklic, ki so na stroške Bolniške blagajne mestnih uslužbencev prebile dobršen kes počitnic v Kamni gorici, kjer iima bolniška ihlagajna lep lastni dečji dom. Deklice so se vrnile prav vedrih, zdravih obrazov. Na dobrem zraku ter ob dobri hrani je skoraj slednja izmed njih pridobila na teži kilogram ali dva. Zvečer se je pripeljalo tudi 40 deklic, ki so bile na stroške socialno-političnega urada mestne občine na počitnicah v Brez-nici. Tudi te so v vsakem pogledu na letovanju prav dobro napredovale. Prihodnje dni se vrne 70 otrok iz kolonije mestne dbčine v Mednem. Zadnji izmed naših uia-Jili leftoviščarjev bodo prispeli v Ljubljano orni iiz Kraljeviče v Primorju. kamor ie mestna občima poslala za mesec dtni 40 dečkov in deklic v kolonijo, ki jo vsako In to organizira v tamošnjem Domu Fran ie Tavčarjeve Kolo jugoslovenskih sester. u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba umrlega častnega člana primariija g. Vinko Gregoriča. Pogreb bo danes ob pol 15. iz hiše žalosti, Reslieva cesta 5, na pokopališče k Sv. Križu. u_ Narodna odbrana poziva svoje člame, da se udeleže pogreba svojega zglednega odlbornika-mentorja, primarija dr. Gregoriča danes ob pol 3., Resljeva cesta 5. u_ I. društvo za zaščito vlagateljev vabi svoje člane k pogrebu svojega vzornega predsednika — ustanovitelja, primarija g. dir. Vinka Gregoriča danes ob pol 3. Resljeva cesta 5. u— Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani vabi vse mlademke in mladeniče, ki imajo veselje do .petja, da se do 1. septembra v šejo kot člani v društveni pisarni, Rožna ulica 15 (pri Lozarju, dvorišče-salon). Ker se prične 5. septembra s štuidiran.em koncertov za društveno 50 letnico, se na poznejše prijaive ne bo moglo ozirati. — Vpisovanje za moške: vsak ponedeljek, sredo, petek od 7. do pol 9. zvečer, za ženske vsak torek, četrtek in soboto ob istem času zvečer. u_ Društvo Tabor. Drevi ob 8. članski sestanek na realki (Vegova ulica). u_ Arhiv mestnega magistrata se je preselil v prostore, kjer je doslej u rado val prosvetni oddelek mestnega načelstva. Arhiv še ni popolnoma urejen, ker je treba postaviti nove cmare za knjige. u_ Nov grob. V Bohoričevi ulici 10. je umrla gospa Marija G o r j a n č e v a, soproga strojnika drž. žel. v pokoju. Pogreb bo danes ob pol IS. Blag ji spon Ln! — Pri osmrtnici na 8. strani je pomotoma izostalo ime pokojuičtae snahe ge. Josipi-ne K e r v i s a r. u_ Stare in zgodovinsko važne bukve je včeraj vozil na tizi neki kaznjenec v spremstvu paznika z okrožnesa sodišča v muzej. Na prošnjo muzeja je sodišče dalo v svrho znanstvenega študija na razponi?o štiri debele, v svinjsko usnje vezame knjige. ki predstavljajo nekakšno zemljiško knjiso iz srednjega veka. Knjige vsebujejo zanimive podatke iz 15. in 16. stoletja. Neki tak folijant nosi prav čeden napis: Im Namen Jesu und der lieben Frauen im Gottes Vetrauen«. u_ Stanovanjski urad ljubljanskega jesenskega veleseima opozarja m napr< ša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v čmeh od 1. do 11. septemibra ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu. Mestni trg 27.I-II, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma, ker se zbere v teh velesejmskih dneh v Ljubljani mnogo tujcev (od 1. do 5. septembra se vrši kongres veterinarjev iz cele države,) ki jih moramo sprejeti z n a j'več j o g os t o 1 j ubno s t j o. u— Licitacije za ssfaltiranje Blelvveiso. ve ceste med Gregorčičevo ulico in Aleksandrovo cesto so se 21. t. m. udeležila štiri gradbena podjetja: Inž. Fran jo Dedek, Ljubljana, z 18.69% popusta. Ljubljanska gradbena družba z 14.G0%, Stavbena d. d., LJubljana s 13.30% in Aoniton Res iz Zaigre ba z 10.60%. Ta tvrdka je vložila še varianto z lastnim receptom za asfaltna dela in je popustila 15.60°/o. Kakor je razvidmo, je bila najnižja ponudinioa ljubljanska gradbena tvrdka Inž. Fr. Dedek. Kdaj se bodo ta prepotrebna dela začela, je odvisno od tega, kdaj bo ministrstvo v Beogradu lici« tac-ijo potrdilo. Glede na nujnost dela 'in glede na olajšanje hude brezposelnosti je pač želeti, da bi se zgodilo to čimprej, da se lahko dela prično in tudi končajo se v lepem vremenu. u_ Italijansko potniško letalo, ki vzdv_ žuje zračni potniški promet na črti Dunaj-Bemetke-Rim in ki je bilo zaradi neviht prisiljeno v torek za silo pristat' na ljubljanskem letališču, je včeraj ob 9.15 dopoldne s potniki vred nadaljevalo "ožnjo proti Benetkam in Rimu. Letalo je tipa »Savoia-Marchetti«, je trimotorno s 720 HP in ima tri mesta za osobje in 7 sedežev za potnike. Na aerodromu sta potnike sprejela šeif centra pesi. dr. Stane Rape in državni delegat Jože Kuhar. Policija je bila o zasilnem pristanku takoj obveščena, da je pregledala potne dokumente, prav tako carinska oblast. Ko so bile končane vse formalnosti, je bil potnikom omogočen izstop, nakar so se vsi odpeljali v mesto ter se nastanili v hotelu »Metropol«. Med potniki so bili 4 ItaUjani, 2 Avstrijca m 1 Američanka. Uprava aerodroma je letalu preskrbela bencin in olje, da je mogel nadaljevati pot in je srečno prispel v Benetke. u_ Po dvadnevnl nevihti lepo vreme. Od 17. ure v torek pa do 3.20 včeraj zjutraj so bili nalivi raajsilnejši. Nato se je začelo počasi jasmiti ta nastopilo je lepo vreirne. Samo v torek je padlo 68.4 mm dež. ja. Oba dneva pa 89.5 mm, kar predstavlja ogreimne mase vode, ki so se zlile nad mestom. Na ozemlju mestne občine je padlo oba dneva 35,800.000 hI vode. Ozračje se je sicer nekoliko ohladilo, vendar je bilo včeraj še precej soparno. u_ Nepremišljena mladina, že 18. t. m sta odšla od doma 18 letna Danica Fazi-nelova, učenka Obrtne šoie, sramujoča v Zgornji šiški 132, to pa zobotehniški pra-ktikant 19 let/ni Dušan Jelčič. doma. v že. lezniških barakah v Dravljah. Oba sta pustila svojim staršem pismi, v katerih jim sporočata, da pojdeta skupno v smrt Ob-lastva mlada nepremišljena zaljubljenca zasledujejo in iščejo, vendar ju doslej š* •niso mogli izslediti. u_ Nevarna dvojica. Kolar Andrej, ki je pripotoval šele zadnji čas v naše kraje, je zašel pred dnevi v mestu v prijateljsko družbo in se znašel že proti jutru v nekem nočnem lokalu v Kolodvorski ulici. Tam sta se mu prištulila neznan mlajši moški in ženska, s katerima je Andrej nadaljeval popivanje, ženska se mu je pričela prijaz. no nasmihati, kar je Andreja še podžgalo, opazil pa je, da se moški ne čuti razžaljenega. Ko je bil že hudo okajen, mu je neznanec celo predlagal sprehod proti gozdu nad Šiško. Res so odšli vsi trije na šišenski hrib, kjer je imel neznanec pripravljeno pod drevesjem odejo na katero so polegli. Andrej je proti jutru prav sladko za spal. Ko pa se je zbudil, je našel poleg sebe samo žensko, dočim je neznanec iz ginil, ,z njim vred pa listnica z tiDO Din in 100 lirami. Zmanjkal miu je tudi suknjič In telovnik, v katerem je bila srebrna ura z verižico. Sledmjič je med prepiranjem pobegnila še ženska, nakar se je Andrej zatekel po pomoč na policijo. Včeraj je policija izsledila nevarno ("'"ojioo: brezposelnega mizarskega pomočnika Fridolina Č. in pohajkovalko M. u— Zagonetna cigana. V škofovo trgovino Pred škofijo sta stopila v torek kmalu ,po 8. uri dva cigana, ki .sta kupila nekaj parov ženskih nogavic in hotela plačali s tisočakom. Trgovec, ki slučajno ni imel drobiža in se mu je zdel bankovec sumljiv, je dejal, da bo skočil menjat v bližnjo banko. Tedaj pa sta se cigana prestrašila ter nista hotela dati Ibankovea iz rok, ra;-ši sta pustila kupljeno blago v trgovini. Urno sta jo popihala ter izginila trgovcu, ki ju je nekaj časa zasledoval izpred oči. Iz trgovine je nekdo pozneje prijavil sumljivo zadevo na policiji, ki je enako pričela zasledovati .zagonetna cigana, pa sta jo bržkone že pobrala iz mesta. Gre prav gotovo za ponarejen denar, zato svarimo druge trgovce pred cigansko dvojico. Cigana sta bila že starejša, eden z dolgimi sivimi brki. Oblečena sta bila v težke suknjič*« govorila sta pa mešanico srbohrvaščine in nemščine. u_ Zaloten »pri delu« na podstrešju. Alojzija Irkičeva na Sv. Petra resa 63., je zalotila predstoočnjim na domačem podstrešju neznanega moškega, ki je ha« pobiral perilo z motvoza in si ga basal za .lače. -Irkičeva je pričela nanj vpiti, neznanec se je prestrašil in skušal pobegniti. Vendar ga je zasledoval stražnik i:i ga aretiral. Bil ie to 21 letni brezposelni delavec Ludvik V. iz Trebnjega. Mladeniča, ki ima na vesti že več tatvin, so izročili sreske mu sodišču. ^ 1 u_ Obsojen kolesarski tat. Pred malim kazenskim senatom je bil zaradi tatvine 800 Din vrednega kolesa obsojen Karel Kokalj na 18 mesecev robi je. Kokalj je star kolesarski tat. Kolo je že 23. oktobra lami ukradel Alojziju Mozetiču v Ihanu. Iz Maribora a— Staršem, ki nameravajo dati letos svoje otroke v prvi razred učiteljišča, sporoča društvo »Šola in dom« zaradi ukinitve prvega letnika na tukajšnjem državnem učiteljišču, naj nemudoma pismeno javijo svoj naslov in podatke glede svojih otrok, ki so dokončali meščansko ali nižjo srednjo šolo, na naslov društva »Šola in dom«, Maribor, Glavni trg št. 12. a— Kako misli mestna občina rešiti stanovanjsko krizo. Da je stanovanjska bed? v Mariboru izredno velika in da so delo-žacije na dnevnem redu, je vsakomur znano. Mariborska občina je spoznala nujno potrebo graditve cenenih stanovanj. V ta namen je bil najprej proučevan načrt glede adaptacije Scherbaumovega mlina v Kopališki ulici, po podrobni proučitvi in pregledu mestnega gradbenega urada pa jc občina to namero ^pustila, ker so stroški previsoki- Na posebni seji je mestni upravni odbor prjdsinočnjim razpravljal o tem vprašanju in je mestna občina sklenila zgraditi na občinskem svetu v Meteljkovi ulici 30 zasilnih stanovanj, večinoma eno-sobnih. Načrt bo izveden na ta način, da pritegne občina k akciji mariborske stavbenike in dobavitelje stavbnega materiala, ki naj zgrade stanovanja na lastne stroške, dočim bo mestna občina postavljene hiše, oziroma investirani kapital odplačevala v manjših mesečnih obrokih. Pogajanja so v polnem teku in je pričakovati, da bo imela akcija popoln uspeh. a— Gradbeni red za mariborsko okolico. Zaradi javnih gradbenih, higienskih, prometnih in estetskih interesov se razširijo določila prvega dela novega gradbenega zakona tudi na občine mariborske okolice, in sicer na Krčevino. Košake, Pobrežje, Radvanje, Tezno in Studenci. a— Drava je zelo narasla. Izredno močno deževje zadnjih dveh dni je napolnilo struge Drave in njenih pritokov do roba, deloma pa so se vode tudi že razlile čez bregove na nižje ležeče travnike in polja, brez vsake pomembnejše škode. Vodostaj Drave se je dvignil v zadnjih 24 urah več, kakor za 1.5 metra. Ni pa nobene nevarnosti povodnji, ker je že zopet nastopilo krasno, solnčno vreme. Kmetje so bili obilnega dežja zelo veseli, ker so se že bali suše. Letina, kolikor še prihaja v poštev na polju, zlasti pa sadje in vinogradi, si je močno opomogla. Smrt največjega turškega pesnika. Pri nas je redko komu znano, da ima Turčija tudi svojo sodobno litraturo Minile dni je ta kuriozna književnost izgubila svojega največjega pesnika, Ahmeta Hašima, ki je bil star šele 48 let. Bil je po rodu iz Bagdada in je na carigrajski Akademiji lepih umetnosti poučeval estetiko, na šoli Mul-kije pa francoski jezik. Njegovo delo obsega dve pesniški zbirki in tri knjige proze. Hašinove pesmi so bile prevedene v novo-grški, francoski in nemški jezik; v Nemčiji je izšlo o njem več študij in prikazov. Kot pesnik je bil simbolist. učenec dveh Francozov: Mallarmea in Sullya Prudhommea. Ahmet Hašim je imel kot profesor in kot pesnik velik vpliv na mladino. Spričo sedanjega naglega razvoja turškega jezika utegne Haš'movo delo jezikovno že kmalu zastarati: v njem je mnogo perzijskih in arabskih besed, ki jih sedanji turški jezikoslovci in pisatelji čedalje bolj izločajo. A mladi in osvežujoči duh Hašimove lirike ne bo še dolgo zastarel, zakaj Hašim je bil eden izmed pesnikov »po božji volji«. Turčija je priredila svojemu vodilnemu narodnemu pesniku odličen pogreb: vse prebivalstvo Stambula in Kadi-Kenya je defiliralo pred njegovim grobom, ki ga je do vrha zasulo cvetje. Listi so priobčili dolge članke o njem in nekatere revije, med njimi »Jeni Turk Meemuasi« (Novt turška revija) so mu posvetile posebne številke. Torej ima tudi Turčija svoje poete, ki je na nje ponosna! je izdal »Pamžtky drevniho pisemneetvi Ji-hoslovanuv«, ki med drugim obsegajo dragocen pravni spominek. Dušanov zakonik->:Zaradi tega/< končuje pisec, »se letos spominjamo P. J. Šafafika in se mu zahvaljujemo za vse. kar je storil za Jugoslovane, posebno pa še za to. da si je vedno želel njihovega zedinienia; želel je. da bi opustili malenkostne prepire, ki povzročajo veselje in koristi komu drugemu.« Razstava slovanskih ilustriranih in strokovnih časopisov. Enota slovanskih žena in Češkoslovaška poljedelska akademija v Pragi pripravljata ob sodelovanju Slovanskega instituta in Slovanskih arhivov zunanjega ministrstva drugo razstavo slovanskih ilustriranih in nekaterih strokovnih časopisov. Razstava bo od 23. septembra do 7. oktobra v prostorih Zeni-delake osvet* v Pragi XII Sleszska ul. 7 (blizu Vinosradskerra gledališča). Za preteklost so bili naprošeni po slaniki vseh slovanskih držav, dalje zunanji, prosvetni in kmetijski ministri. Razstava ima prav kakor prva. ki je bila le!ošnto spomlad z velikim uspehom prirejena v Pragi in Brnu. hvalevreden namen, da pokaže, kaj vse premorejo slovanski narodi na tem področju. Na Češkoslovaškem so bili prepovedani vsi ilustrirani časopisi iz Nemčije in je seda i v teku propaganda, da naj kavarne in drugi javni lokali nadomeščajo nemške ilustrirane reviie s slovanskimi. Zato so napr.išeni izdajatelji vseh ilustriranih, literarnih, narodopisnih, slavističnih. prirodopisnih, poljedelskih, event. t.idi zdravniških, pravniških in tehničnih listov, da v interesu propagande slovanske kulture in v svojem interesu pošiljajo zastonj vzorčne izvode svojih listov na naslov: II-Vystava slovanskych časopisu v Praze XII-Slezska ul. 7. Varšavska mestna gledališča, ki jih vodi Krzy\voszewski, nastopajo novo sezono v znamenju trdih časov. Gaže so znatno znižane. Uprava bo poslej jamčila igralcem samo za dokaj nizko osnovno plačo, ostali prejemki pa zavise od prodanih vstopnic. Ravnateljstvo upa, da bo s tem sistemom pridobilo pomembnejše igralce tudi za nastope v manjših ulogah. Med varšavskimi gledališči ee razvija huda konkurenca, ki sili k največjemu naporu vseh sodelujočih. _ V Narodnem in Novem gledališču bodo v novi sezoni igrali Rostworowsega igrskaz »Pri cilju«. Pavvlikovske »Egiplsko pšenico«, ki je dosegla v Krakovu nenavaden ispeh. Morstinovo sBelo blaznost« in nove igre F Goetla. Milaszewskega in Grzymaly - Sied-leckega. V Letnem gledališču pripravljajo izmed izvirnih novosti Anatole Starna »Šolo genijev«, iz tujega repertoarja pa Achar-dovo »Damo v belem« in Szeketega »Denar ni vse«. Korespondenca J. J. Strossmayerja. Jueo- slovanska akademija v Zagrebu ie pravkar izdala nov zvezek korespondence škofa J J-Stros6mayerja, ki predstavlja važen vir politične in kulturne zgodovine Hrvatov v drugi polovici J9. stoletja. a— Nezgoda pri delu. V torek je bil zaposlen pri slamoreznici 13 letni posestnikov s>in Franc Verner z Janževskega vrha. V trenutku, ko ni dovolj pazil na nevarno delo, ga je zgrabil stroj in mu zmečkal vse pr^te na desni roki. Malega poškodovanca so morali prepeljati na zdravljenje v tukajšnjo bolnišnico. a— Vlom pri belem dnevu. PoFciji ie prijavila vdova po železniškem uradniku Antonija Bonova, stanujoča ob železnici, da je odšla v torek zjutraj z doma in je stanovanje trdno zaklenila. Ko se je opoldne vrnila, je našla stanovanje odprto. la-koj je pogledala tudi po notranjosti stano-\ anja in ugotovila, da je bil pred njo v sobi neznan nepovabljen gost, ki je odprl omaro in odnesel dve moški denarnici, v katerih je bila železniška legitimacija, bolniški listek in več drugih papirjev. 1 obcn-ski organi niso mogli na vratih najti nobenih sledov nasilja in je zato prav verjetno, cla ie pozabila Bonova zjutraj zakleniti stanovanje, kar je izkoristil kak potepuh in odnesel omenjene predmete. Iz Celja e— Deževje, ki se je pričelo v ponedeljek popoldne, je ponehalo šele v noči ca sredo. Nebo se je zjasnilo. Deževje je močno ohladilo ozračje ter je zelo blagodejno vplivalo na polja, vrtove in sadno drevje. Hmelj zaradi deževja ni trpel. Obiranje hmelja, ki ga j« deževje za dva dni prekinilo, se je včeraj zjutraj zopet pričelo v velikem obsegu. e— V Logarsko dolino vozi mestni avtobus iz Celja od 10. septembra poleg običajne vožnje tudi ob 11.15. Iz Logarske doline se vrača ob 15. in prihaja ob 18.30 v Celje. Vožnja iz Mozirja ob 12.45 proti Celju za ta čas odpade, odnosno je preložena na 17.15. e— Brez sledu je Izginil 17. t. m. 151etni trgovski vajenec Josip Koroša, stanujoč na Dečkovi cesti št. 1 v Gaberju. Ali je šel v Savinjsko dolino obirat hmelj? Koroša je visoke postave, močno razvit, temne polti in las, nekoliko škili, na sebi pa ima sivkasto obleko in stare ponošene čevlje ter je brez pokrivala, e— V celjski bolnišnici je umrl 21. t. m. 391etni Matevž Tavčar iz Sp. Grušovelj, železniški delavec v št. Petru v Savinjski dolini. e— Kino Union. Daneg ob 20.30 zvočni velefilm »Seržant X« in zvočna predig-a. Iz Konjic nj— Ptujskih slavnosti se bo udeležilo sokolsko društvo Konjice z večjim številom članstva. Prijave za udeležbo in legitimacijo sprejema starešina br. dr. Mejak do 26. t. m. — Sokolska četa v Špitaliču je imela svoj nastop 13. t. m. in ie pokazala s svojim žilavim in uspešnim delom, da je vredna vsestranske moralne in gmotne podpore. nj— Maistrovi borci v konjiškem okraju naj se čimprej prijavijo pri poverjeniku zveze za konjiški okraj g. dr. Ervinu Mejaku, advokatu v Konjicah in predložijo ob tej priliki dokazilne listine, da so služili pod g- generalom Maistrom. Elektrifikacija Jugoslavije Elektrifikacija .lugoslavijc predstavlja ekonomski problem prvega reda. Od napredka v reševanju tega vprašanja je odvisen tudi obči napredek v gospodarskem pogledu. Možnost elektrifikacije v Jugoslaviji ie zelo velika. Poleg ogromnih skladov premoga je veliko tudi bogastvo vodnih sil. Skratka, v Jugoslaviji so zastopani vsi izvori energije, potrebni za elektrifikacijo. Kar se tiče vodnih sil, je Jugoslavija takoj ■/.* Francijo, (ki ima 4,600.000 ks pri nizki in 9,600.000 ks pri srednjevisoki vodi) in za Italijo (4,656.000 ks pri nizki in 7,350.000 ks pri srednje visoki vodi). YTodna sila Jugoslavije znaša pri nizki vodi 2,983.000 ks, pr i srednje visoki vodi pa 8,949.000 ks. Glede množine vodnih sil v okviru Jugoslavije stoji na prvem mestu predvojna Srbija, za njo sta drinska in vrbaska banovina, dalje savska banovina itd. Od celokupne količine pa je doslej pri nas izkoriščenih le okrog 200.000 ks, ali okrog 6 odst. Največ so vodne sile izkoriščene v Dalmaciji, kar jc v zvezi z njenim geografskim položajem. V proizvajanju energije zavzema voda v Jugoslaviji najvažnejše mesto ter predstavlja najbogatejši in največji izvor energije. Drugi izvor energije — po količini prav tako velik kakor voda — je premog. Za njim pride energija, ki jo proizvaja goreči les in špirit, dalje energija naravnega pli ta in končno energija zračnih struj, ki pa ?e ne pride v poštev. Podjetij, ki proizvajajo n razpečavajo električno energijo v Jugoslaviji, je nad 800. Električnih central, javnih in mešanih, industrijskih in privatnih, je bilo ob koncu l. 1931/618. Od teh je bilo 327 javnih in mešanih, industrijskih in privatnih pa 291. Kar se tiče pogonske sile, jih je bilo: na paro 249, na Dieselov motor 1/0, na vodo J OS. na plin 27, mešanih pa je 64. Glede na količino energije, ki jo proizvajajo te centrale, se pokaže naslednja slika: 203 centrale proizvajajo 15 do 50 kilovatov. 120 od 51 do 100 kv, 146 od 101 do 300 kv, 45 od 301 do 5;K) kv, 42 od 501 do 10U0 kv, od 1001 do 10.000 kv 55 in 7 preko 10.000 kv. Iz tega je razvidno, da prevladuje v Jugoslaviji tip male in srednje velike centrale. Ko bodo izvršeni veliki elek-trifikacijski načrti, na katerih se sedai dela, se bo znatno povečalo število velikih ccntral. Efekt generatorjev vseh central znaša 44(5.679 kilovatov. Od teh odpade pretežni de! na velike centrale, namreč 358.797 kv. Celokupna proizvedena energija v centralah pa znaša 777J58.000 kilovatnih ur. Po banovinah je proizvodnja razdeljena takole: dravska 247,620.000 kilovatnih ur primorska 187,986.000 » » savska 89,852.000 vrbaska 63,558.000 dunavska 53,605.000 » » Beograd 49,463.000 d » drinska 41,765.000 » » moravska 24,513.000 » » zetska 10,862.000 » » vardarska 8,370.000 >» » Kakčr je iz gornjih številk razvidno je dravska banovina daleč na prvem mestu. Od skupne proizvedene električne energije (247.6 milij. kilovatnih ur) pa odpade več kakor polovica na falsko elektrarno. V dravski banovini so tudi bolj kakor v drugih banovinah zastopane srednje in večje elektrarne. Po velikosti central je njih število v posameznih banovinah naslednje: do preko preko 1000 kv 1000 10.000 dravska 108 15 3 dunavska 90 9 0 savska 145 8 1 drinska 42 8 0 primorska 16 6 2 Beograd 35 5 T moravska 53 5 0 vrb^ika 28 2 0 vardarska 23 2 0 zetska 16 2 0 Kakor je iz gornjega razvidno, je napravila Jugoslavija na polju elektrifikacije velik napredek. V zadnjih par letih se je število podjetij, ki proizvajajo električno energijo, nadalje povečalo, s tem v zvezi pa je narasla tudi sama proizvodnja. Povprečna letna proizvodnja električne energije je že ob koncu leta 1931. presegla 50 kilovatnih ur na posameznega prebivalca. V pogledu proizvajanja električne energije stoji Jugoslavija pred Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo. Gospodarske vesti = Stanje državne hipotekarne banke. Državna hipotekama banka ]e objavila svoj izkaz o standu na dan 31. julija - 1. Iz tega iakaza je razvidno, da so hipote-•irna posojila od maji ponovno nazait>-•ata za 10 milijonov im zmašajo sedai 2216 a p s f v o milijonov (ob koncu prerekleja leta 2272 milijonov). Posojila avtonomnim telesom ipa so se nekoliko dvignila in znašajo seda^ 599 miliflonov. Likvidnost zavoda se je v zadnjih dveh mesecih dvignila, kajti ob ikon c u julija Je imela banka gotovine v blagajni za 83 milijonov Din nasproti 4S milijonom ob koncu maja. Kratkoročna naložba likvidnih sredstev v blagajniških bo. nih Narodne banke pa je ostala neiapre-nne.no ena v višini 50 milijon-av D'" Povečal se je od ma:a tekoči račun finančnega ministrstva, in sicer od 337 na 378 milijonov Din. Na strani pasiv je razveseljivo stalno dviganje privatnih hranilnih vlog Te so znašale ob koncu leta 1931 616 mi. lijonov Din, ob koncu preteklega leta 72," milijonov, ob koncu letošnjega maja 752 milijonov, po najnovejšem izika.au pa znašajo 795 milijonov Din. Samo v zadnjih dveh mesecih So privatne vloge narasle za 43 milijonov Din, od konca leta 1931. pa znaša povečanje vlog že 180 milijonov, Tmdii fondi in javni kaipitall, ki so od konca preteklega leta do konca maja še nazadovali od 1390 na 1343 milijonov Din, so se v zadnjih d-veli mesecih dvignili na riščanju te kapacitete bo možno pridelati letno 1000 kg zlata v vrednosti od skoro 50 milijonov Din. Z obratovanjem rudnika bodo pričeli že kmalu po novem letu 193Č1. = Konkurz je razglašen o imovini FraD-ca Pahorja, trgovca z manufakturo in konfekcijo v Kranju, Kokrško predmestje 23.. in o imovini Ljudmile Pahorjeve, trgovke v Kranju, Savsko nabrežje 61 (upravnik mas dr. Fr. 2enko, odv. v Kranju; prvi zbor upnikov pri sreskem sod. v Celju 29. avg ob 9., prijavni rok do 24. sept., ugotovitveni narok 30. sept.). == Vinska poskušnja na ljubljanskem velesejmu. Za vinski sejem ljubljanskem velesejmu, ki bo od 2. do 11. septembra se je do določenega roka priglasilo zadovoljivo število yroducentov lz Dolenjske osobito pa iz štajerske, tako da bodo na sejmu zastopana razna izbrana vina iz vse naše banovine. Nudila se bo torej malim in velikim konsumentom kakor tudi vsem prijateljem dobre domače pristne kapljicc ugodna prilika za ceneno poskušnjo teb vin ter za naročila v poljubni množini. Zaloge pri producentin so se sicer v zadnjih dveh mesecih že močno skrčile, dob! pa se še vedno dovolj dobrega blaga, z razliko sicer, da se cene vedno bolj učvrstujejo. čim bolj se zalege krčijo. Hmelj Hmeljska letina v Oeškosloraski. O pričakovani količini letošnjega pridei v žateškem okolišu še ni zanesljive cenitve. Na podlagi pregleda nasadov, ki e? je končal 18. t. in., sta dr. Blattnv in dr. Osvald v zvezi s hmeljarji ocenila pridelek na 105 tisoč starih stotov. Po drugih vesteh pa bo pridelek izpod 10\000 plotov- Za pravilno presojo te količine navajamo v naslednjem pridelek zadnjih treh let (v starih stotih pn 30 kg): ČSR od tega Žatec 280.000 215.000 1931 232.000 172.000 1932 1 o 1.000 112.000 Kakor je iz gornjih podatkov (po statist1- ki tvrdke Barth & Sohn, Niirnberg) razvid no. je pridelek že zadnja leta hudo nazadoval. pripomniti pa ie treba, da-se zdi cenitev za žateški okoliš za 1. 1932. orenizka, kajti lanskega hmelja je bilo doslej saniranega v Žatcu ž- 112.100 stotov, v tej količini pa ni upoštevan domači konsum. Menda bodo držale prvotne napovedi, da b-j letošnji pridelek za dobro četrtino manjši od lanskega. Prve kupčije za letošnji zateški hmelj so bile sklenjene kakor poroča >Venkov< od 23. t. m., v ra.kovmiški kotlini in sicer po 1S00 Kč za 50 kg (72 Din za kg), dočim so v dolini Ohfe (pri2'?, 175 do 190; »5« 155 — 170: 125 — 110; >7« 90 — 100; »S«r 50 _ 52.50. Otrobi: baški, sremski 42 — 44; banatski 39 — 41. Fižol: -f- Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.). Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za okt. 8.63—8.64, za marc 9.72— 9.73; rž: za okt. 5.50—5.52; koruza: za sept. 7.05—7.07, za maj 7.68—7.70. Dva lepa shoda JNS v krškem srezu Krško, 21. avgusta. Srcsk.i odbor JNS v Krškem je zapet priredil dva odlično uspela shoda, prvega v Lencah v občini Čatež. Shod v Le-skovcu ie bil po rani maši pred cerkvijo sv. Ane, od koder se nudi krasen razgled na vso okolico. Pred cerkvijo je bil postavili e'n vel'ik in lepo okrašen govorniški oder z državnimi zastavami. Shod ie bil izredno dobro obiskan, saj se je zbralo okok 500 ljudi. Največ zaslug za izborno organizacijo shoda imata gg. Vinko Butko-vič, podpredsednik, in Drago Bitenc, tajnik krške občinske organizacije JNS. Shodu so prisostvovali razen narodnega poslanca g. Drm&Ija še člana banovinskega sveta gg. dekan Kurent in župan Pfeifer, sreski tajnik JNS g. Oton Ambrož, delegat brežiškega sreskega odbora g. Janko De-beljak te,r g. dr. Vlado Borštnik, -podpredsednik občinske organizacije JNS. Nekateri nahujskanci so skušali motiti govornike z medklici, kar pa jim ni uspelo. Ko pa so bili pozvani, nai javno povedo, kaj hočejo, niso vedeii povedati ničesar. Zbo-rovalci so splošno obsojali njihova izzivanja, tako da je le'skovški shod pokazal, da so razni hujskači ž'& popolnoma izgubili svoj vpliv med treznim ljudstvom. Shodu je predsedoval g. Vinko Butkovič. Poslanec g. Alojzij Drmelj je poročal o pri-pravljajočih se ukrepih vlade za omiljenje težkega gospodarskega položaja te-.r o drugem delu vlade in narodnega predstavništva, posvečenem v prvi vrsti kmečkemu stanu. Novinar g. Oton Ambrož je očrta! smernice, po katerih se od zgodovinskega kraljevega manifesta naprej vodi naša državna politika. Lahko se menjajo osebe, re-žiiin sam pa ostane stalen in neizpreune-njc-n. Govoril je tudi o občinskih volitvah. Naše Hudstvo po ogromni večini želi, da bi se komasacija občin, v kolikor je potrebna, izvršila še Dred občinskimi volitvami. Delegat brežiškega sreskeca odbora JNS g. Janko Debeljak je razpravljal o denarnem vrrašaniu v zvezi s kmečkimi dolgovi. Obširno je obrazložil zahtevo našega ljudstva, da se denar spravi v promet. G. Alfonz Urbane iz Senuš je govoril o hra-nilničnem vprašanju in o razmerah v krškem občinskem odboru. Po shodu ie ostal poslanec g. Drmelj še dolgo časa med zbo-rovalci, ki so mu predlagali razne prošnje m pritožbe. Popoldne ob pol treh se ie vršil shod v Velikih Malencah, na dvorišču gostilne 2. Kožarja Tudi ta shod ie bil dobro obiskan. Ker se ho naibrže čateška občina priključila brežiškemu srezu, so prišli na shod tudi zastopniki bre.ž'škega sreza gg. narodni poslanec Ivan Urek in dr. Janko Drnovšek, predsednik sreskega odbora JNS. Organizacija naše stranke v čateški občini ;e odlično izvedena v dveh organizacijah, čateški in malenški. Od 42S volilcev v občini ie organizirano pri nas 3S2, kar je gotovo izreden uspeh. Zasluga za to gre v prvi vrsti domačemu županu g. Martinu Radeiu in agilnemu predsedniku malenške krajevne organizacije g. Matiju Kožarju. Shod je vodil g. Matija Kožar st., ki je v svojem pozdravnem govoru razpravljal o občinskih zadevah. Domači poslanec go-sp. Drmelj je posebno še pozdravil sosednega poslanca g. Ureka in nato poročal o de^u vlade in parlamenta. Poslanec g. Ivan Urek se je podrobno bavil z borbo, k: se stalno vodi v Narodni skupščini v korist našega kmetskega ljudstva. Naglasil je potrebo organlzaoije kmetskega ljudstva v JNS in nato obširno razpravljal o denarni krizi in o sredstvih za njeno omiljenje, o agrarni reformi in o invalidskem zakonu. Končno je poudarjal potrebo močne roke v naši državni politiki. G. Oton Ambrož je poročal o kongresu JNS. ki je tako impozant-no manifestiral za našo novo jugoslovensko državno politiko. Razložil je načela novega programa vsedržavrie stranke, posebno v gospodarskem oziru. Predstojnik brežiškega sreskega odbora g. dr. Drnovšek je naglašal, da je treba staro strankarsko miselnost zavreči, ker se stare politične prilike ne morejo nikdar več povrniti. Jtigoslcvenska nacionalna ideja je edin-o zmožna, da nas popelje iz sedanjih težav. Končno sta še govorila tajnik malenške organizacije g. Martin Lorbar o križih in težavah kmetskega ljudstva ter predsednik g. Kožar o raznih lokalnih vprašanjih. Popoldne ob petih se je vršila pod pokroviteljstvom poslanca g. Drmelja na Gornjem griču pri Krški vasi tekma koscev, ki jo je priredil sreski pododbor Društva kmečkih fantov in deklet pod vodstvom cerkljanskega župana g. Martina Horvatl-ča. Pred tekmo so govorili gg. poslanec Drmelj, župan Horvatič in predsednia g. Kronovšek. Zmagovalec v tekmi koscev je prejel darilo pokrovitelja. šolstvo Naknadno vpisovanje učencev na vseh ljubljanskih osnovnih šolah bo v petek 1. septembra od 8. do 12., na manjšinski osnovni šoli pa cd 11. do 12. ure. V soboto 2. septembra bo šolska maša, v ponedeljek 4. septembra pa začetek rednega šolskega pouka. Na državni deški meščanski šoli v Krškem bo vpisovanje v vse štiri razrede 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12- ure v ravnateljevi pisarni. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 8., začetek rednega pouka pa 11. septembra ob 8. Tiskovine in vse informacije glede vpisa se dobe v šoli. Revni učenci bodo dobivali šolske učne knjige brezplačno. Na glasbeni šoli v Ljutomeru bo vpisovanje v soboto 2. septembra od 8. do 12. ure v glasbeni sobi. Na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo popravni izpiti 28. in 29. t. m., mala matura 30., velika matura pa 30- in 31. tega meseca. Natančnejši razpored je nabit na šolski deski za objave. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaea v •/». 5. smer in btrzina vetra. 6. oblačnost 1—10 7. padavine v mm. 8 vrsta padavin. Temperatura: prve štpvflke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temueraturo. 23. avgusta Ljubljana 7, 758.3, 12.6, 91, NE1. 9, 68.4, dež: Ljubljana 13, 755.8, 20.4. 80. Wl, 2, — —; Maribor 7, 735.2, 13.0, S«. Wl, 1. 33.2 dež; Zagreb 7, 757.6, 3.0. 90. WNW2. 8. 65.0 dež; Beograd 7. 754 6, 16.0, 90, W3. 10, 2.0, dež; Saraje-o 7 756.3. lfi.0, 90. SW2, 1. 6.0. dež; Skopi je 7, 753.8, 23.0, 50. NW2, 3, —. _; Split 7, 754.9, 23.0, 60, NW2, 3, —; Kumibor 7, 753.4, 25.0. 80. mirno, 8, —, —; Rab 7. 755.0, 21.0, 50. NNW6. 5, —, —. Temperatura: Ljubljana — 12.0; 23.0. — Maribor 19.2, 12-0; Zagreb 22.0, 13.0: Beograd 32.0, 16.0 Šaraevo 32 0. 14.0: Skopjje 36.0, 16.0; Split 31.0, 21.0; Kumbor —, 24.0. Rab _. 20.0. ^ erJ Solnce vzhaja ob 5.10, zahaja ob 1S.&4. Luna vzhaja ob 7.29, zahaja ob 19.38. Iz živlfcnja in sveta Žareči prst na nebu Zodiakalni sij je moten svetlobni stožec, ki se dviga zjutraj na vzhodu in zvečer na zapadu nad obzorje. V naših krajih se da opazovati samo zjutraj, in sicer najbolje v oktobru, v tropih pa je neprimerno močnejši in viden vse leto. Svoje ime je dobil po tem, da se krije njegova lega s položajem znanih ozvezdij živalskega kroga (zodiaka). Ime mu je dal njegov prvi znanstveni opazovalec, astrolog in astronom Cassini v 17. stol. Od Cassinijevih časov je skušalo skrivnost zodiakalnega sija razložiti že nešteto učenjakov, a zaman. Najbližje ji je prišel doslej astronom prof. Seeliger, ki je menil, da izvira zodiakalni sij od ogromnih množin prašnih delcev, ki obdajajo sonce v podobi okrogle plošče, torej nekako tako kakor znameniti obroči planet Saturn. »Leteči državnik" Avstrijski kaucelar Dollfuss, ki se v borbi za neodvisnost avstrijske republike poslužuje skoraj izključno letala na svojih diplomatskih potovanjih Kongres II. interna- eionale v Parizu Te cLni se je v Parizu otvoril kongres H. internacionaie pod predsedstvom bivšega belgijskega ministra Vanderveldeja, ki je imel tudi otvoritveni govor. Kongresa se je udeležilo okoli 160 delegatov. Predsednik in tajnik Fritz Adler sta v -svojih govorih naglašala potrebo enotnih vidikov Vandervelde, belgijski državnik, predsednik druge internacionaie socialistične stranke v pogledu odklanjanja vojne ln fašizma. Zaradi zadnjih dogodkov v Srednji Evropi je težko predpisala vsem (socialistom enoten postopek, zato mora njihova akcija biti prikrojena vsakokratnemu položaju. Glavni tajnik Adler je svaril socialiste, naj se ne vežejo z vladami, ki smatrajo delavstvo za činitelj podrejenega pomena. Take zveze so bile često v škodo socializma. Ni treba verjeti komunistom, ki trdijo, da se bo fašizem razširil po vsem svetu. Govoreč o razkolu v francoskem socaa-lizmu, navaja Adler, da se mnogi sprašujejo da-li ni socializmu često manjkalo narodnega duha. Socializem pa potrebuje samo mednarodnega, ne pa narodnega duha. Ob koncu je izrazil Adler zaupanje v socializem in je v zvezi s tem pokazal na uspehe stranke v nekaterih državah. Avtobus trčil v avtomobil z dinamitom Blizu Wilmingtona (v ameriški državi Delaware) se je primerila strašna avtomobilska nesreča. Popolnoma zasedeni izletniški avtobus je zavozil na vogalu neke ulice v tovorni avtomobil, ki je prevažal dinamit. Trčenje je izzvalo strahovito eksplozijo, ki je oba avtomobila vrgla visoke v zrak. šoferja obeh vozil je pri tem raztrgalo na kose. šest potnikov je ubilo. Eksplozija je vrela trupla nesrečnikov 50 m visoko v zrak. Skrivnost sija živalskega kroga Ta plošča odseva sončno svetlobo in ta odsev vidimo na zemlji. Teorija je našla mnogo nasprotnikov, pristaši pa je niso mogii dokazati. Zdaj pa jo je Ie dokazal znani raziskovalec meteoritov dr. Cuno Hoffmeister, ki se je vrnil z velike ekspedicije v Južni Atlantik, kjer je napravil nešteto fotografskih posnetkov zodiakalnega sija in iz teh posnetkov, ki jih ta čas mikroskopsko izmerjajo v Berlinu, izvira brez dvoma, da gre res za ogromen obroč prašnih delcev okoli sončnega ravnika. Obroč sestoji prav za prav iz dveh obročev, iz manjšega in večjega okoli njega. — O podrobnostih tega skrivnostnega pojava na nebu poroča pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«. Častne doktorice v Angliji Na Angleškem je pred kratkim postala častna doktorica glasbe prva dama brit-skega imperija, kraljica Mary. Njena promocija se je izvršila v buckinghamski palači. Kraljica Mary je že pred nekaj leti dobila častni naslov doktorice lepih umetnosti na oxfordski univerzi. Skoraj istočasno kakor kraljica Mary pa so postale častne doktorice manehesterske univerze tri druge dame. Prva je Sara Burstall, ki je 26 let vodila višjo dekliško šolo v Manchestru in je zdaj članica vzgojiteljskega odbora v kolonialnem ministrstvu. Druga je Eileen Power, po poklicu profesorica gospodarske zgodovine na londonski School of Economics. Ta dama je pred dvanajstimi leti dobila štipendijo, da je študirala na Kitajskem. Tretja častna doktorica manehesterske-ga vseučilišča je dr. Harriet Chick, diete-tičarka, ki si je pridobila mnogo zaslug za študij rahitične bolezni pri otrokih. Ta dama je končno doprinesla dokaz, da nastopa rahitis zaradi pomanjkanja vitamina D. Pasja steklina po enem letu! Temešvarskega kovača Hercoga Je približno pred letom dni ugriznil stekel pes. Hercog je smatral ugriz za nedolžen in se ni niti javiJ pri zdravniku. V zadnjem času pa je zbolel na hripi. Bil je do zadnjega v Kovačnici in je odložil kladivo šele potem, ko je izgubil vsak občutek v prstih. Pojavile so se tudi halucinacije, ter so morali odstraniti iz njegove bližine vso vodo. Zdravnik, ki so ga sele zdaj pozvali k bolniku, je kmalu spoznal, za kaj gre m je odredil, da morajo Hercoga taKoj prepeljati v bolnišnico. Tam so mu dali dve injekciji, k njegovi postelji pa so postavili posebnega strežaja, da ga je čuval. Kljub temu je Hercog vstal z ležišča, napadel strežaja in zdravnika, nakar ga je bolniško osobje ukrotilo. Po tem napadu je kovač popolnoma omagal m kmalu nato umrl. Preiskava je dognala, da je nastopila smrt zaradi okuženja s pasjo steklino. Kulturne novosti iz sodobne Nemčije »Vistosmer jenec« V Neustadtu, središču nemške vinske industrije, krstijo vsako leto novo vinsko vrsto- Za letošnje vino predlagajo ime »Gleichschalter« po naše »vistosmerjenec«. Gospodarski strokovnjak Ob 25 letnici elektrarne Straschin-Prang-schin je dejal deželni svetnik dr Gallascb med drugim: »Hitler ni samo politik, on je tudi gospodarstvenik takšnega formata, da je premagal svoje največje nasprotnike na gospodarskem polju in jih prepričal s svojimi dejanji.« Resnica o vojni »Vsakdo mora vedeti, da ni vojna nič izrednega, nič zločinskega, nič grešnega proti človeštvu«, piše nemški univ. prof. Ewald Banse v svoji pravkar izišli knjigi z naslovom »Wehrw*issenschaft«. Junaška smrt, bežen pojav »Popolnoma krivo je videti v vojni uni-čevalko. Tisti, ki tako govore, vidijo samo ugašanje človeških življenj in človeškega dela, dočim je to le bežen pojav in potrebno prehodno stanje.« (Isti.) Tujski promet in toler a n č n e h i i e Bavarsko državno ministrstvo je za pospešitev tujskega prometa v bavarskih velemestih prepovedalo obrtno prostitucijo v vseh občinah, ki štejejo manj nego 20.000 prebivalcev... Dramaturg tretjega carstva Bivši urednik hitlerjevskega glasila »Volki-scher Beobachter«, Rainer-Schlosser, ki ga je minister za propagando imenoval za državnega dramaturga. Njegovo področje obsega tisk, knjižni trg, radio, kino, lepe umetnosti itd., kar vse bo odslej vpreženo v Hitlerjev voz in bo moralo tekmovati v hvalisanju vrlin narodnosocialističnih borcev Preselil! smo se na Aleksandrovo cesto 7* Za šolsko mladino najprikladnejša oblačila, za dijake in dečke po znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana Živi mrtvec •. . ali usodne posledice zakonske razprtije Sobarica Elvira, ki je služila pri nekem nemškem polkovniku ob Renu, se je ob koncu svetovne vojne seznanila z mistrom Livettom, ki je bil vozotajec pri angleški vojski. Nemka in Anglež sta sa najprej nagajala, potem sestajala m končno poročila. Livett pa je sam odpotoval na Angleško, kamor mu je žena sledila šele čez leto dni. NaseMla sta se v kopališču Brightonu blizu Londona, kjer se jima je razmeroma dobro godilo. Zakonski prepirčki, ki so neizogibni v še tako sladkem življenju med možem in ženo, so jima celo oslajevali življenje. Nekega sivega jesenskega dne pa Modna wmet?if*st Eleganten poletni kostum sta se zakonca nekoliko ne pomiri ji ve j še sprla in posledica tega incidenta je bila, da je Livett šel z doma ter se ni več vrnil. Žena je najprej čakala, ko pa moža ni bilo od nikoder, ji je bilo žal, da ni bila obzirnejša v besedah. Tedajci je potrkal na vrata njenega stanovanja stražnik. Prinesel ji je posetnico njenega moža. Potem je potegnil iz žepa še dva manšetna gumba in kravatno iglo. Livettova žena se je prestrašila ... Kaj se je zgodilo? Bilo ji je popolnoma jasno, da so bile te reči last njenega moža Policija jih je našla pri mrliču, ki so ga bili pravkar potegnili iz vode. In on, revež, je šel v smrt z mržnjo do svoje žene! Utopljenca so pokopali in Livettova se ni mogla zjokati od žalosti, da je bila sama, ki je pognala moža v smrt. Na skrivnem je namreč do zadnjega upala, da se bo vrnil. Sklenila je, da se mu bo vrgla okolu vratu in ga prosila odpuščanja, toda zdaj je bilo prepozno. Neka prijateljica je bila tako ljubezniva, da je vzela Livettovo v svoj voz, jo med vožnjo tolažila in se z njo peljala proti domu. Medpotoma sta obe razglabljali o vzroku, ki naj bi pognal moža v smrt. Ko pa je voz zavil okolu neke hiše, se je zaslišal klic. Zaklical je neki pešec. Vdova, ki se je vračala od pogreba, je iztegnila vrat ter prestrašena kriknila: »Bože! Moj mrtvi mož!« Po teh besedah je nezavestna omahnila prijateljici v naročje. Prijateljica je mignila šoferju, nai ustavi in že v naslednji minuti je pristopil moški, ki je jel spraševati po vzroku vožnje in žalosti nezavestne ženske. Kmalu se je stvar pojasnila. Mrtvec, ki so ga bili pravkar pokopali, ni bil mister Livett, temveč neki drugi moški, ki je Ldvettu, ki je 9tanovaI v nekem londonskem hotelu, ukradel vse, kar je imel pri sebi. To so bili tudi predmeti, ki so jih bdli našli pri mrliču ter o tem obvestili Livettovo ženo. Tako se ie izkazala »istovetnost« pokojnika. Presrečna, da so se stvari tako zasukale, se je Livettova žena kmalu zdramila iz omotice in se odpeljal domov z mož^m. ki mu je prisegla, da ga ne bo nikoli več razžalila. Bratsko darilo Mestece Vincennes v Franciji je podarilo letalo svojemu soimenjaku v Ameriki Evropski Hollywocd v Franciji Načrt za osamosvojitev evropske filmske industrije V Parizu živi že delj časa inženjer Otto Bauer iz Avstrije, ki je našel v francoski prestolnici dolgo iskano torišče za svoje načrte. Bauer je bil svojčas sotrudnik znanega arhitekta Adolfa Loosa in je zdaj stopil na plan z velikopoteznim načrtom, ki se zanj zanimajo mnogi domači in tuji finančniki. Bauer je napravil načrt za evropsko filmsko središče, ki naj bi bilo na francoski Rivieri. Glavno načelo tega načrta je, naj bi stal evropski Hollvvood, kakor pravijo temu projektu, blizu Cannesa. Bauer pravi, da bi se takšno filmsko mesto dalo zgraditi na zunaj preprosto in skromno, brez navlake in luksusa, njegovi ateljeji pa b'i vseeno lahko razpolagali z najmodernejšimi pridobitvami filmske tehnike. Bauerjev načrt predvideva površino 230 tisoč kvadratnih m za zgradbe, ki bi rabile produkciji. Zgradilo naj bi se devet velikih ateljejev za snemanje, poleg tega atelje za dekoracije, sedem dvoran za projekcije, dve dvorani za sinhronizacijo filmov, dalje prostori za laboratorije ter stavbe za profesioniste in pomožno osobje-Načrt je izdelan do najmanjše podrobnosti, z delom se začne lahko takoj. Projekt vsebuje nadalje garaže, velike električne centrale ter prostore, v katerih bodo sodelujoči lahko počivali med odmori, se kopali in se krepčali. Zgradbe naj bi bile iz jekla in betona. Takšen bi bil približno novi, evropski Hollvvvood. Projektant meni, da je okolje, v katerega bi se postavilo to filmsko mesto, izredno prikladno. Nabrežje, zeleni griči z vinogradi in oljkami, cvetlični vrtovi, skri- Sin italijanskega generala — tat Pred berlinskim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi tatvine 261etni Italijan Giovani Interello. Pred dnevi je nagovoril na vogalu dveh ulic nekega ključavničarja, katerega je nekoliko pozneje okradel. Vzel mu je denarnico, v kateri je imel 60 mark. Po tatvini je začel bežati, ključavničar pa ga je dohitel, ga podrl na tla in ga izročil stražniku. Pred sodiščem je Italijan izjavil, da je sin generala Intorella. Prišel je nedavno v Berlin z namenom, da bi prodajal oranže. Toda kupčija je bila tako slaba, da je ostal brez sredstev, ki si jih je skušal preskrbeti s tatvino. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe. Električne pasti V Uzu pri Gradcu so oblasti odkrile nenavaden atentat. Elektromonterja Krause in Bauer, ki sta stanovala skupaj, sta bila ža delj časa med seboj sprta. Ko je hotel Krause ugasniti električno luč, je začutil močan električni udarec, istočasno pa ga je napadel moški, najbrže njegov sostanovalec. Preiskava je ugotovila, da je bila v sobi cela vrsta električnih pasti, pri katerih bi zadostoval samo kratek dotik, da bi nastopila smrt. Rekorderska masiija Pri Essenu je hotela plavalka Rut Litzig prekositi lasten rekord v trajnem plavanju. Izboljšala ga je za celih 15 ur. Ostala je v vodi 78 ur in 52 minut. Zdaj je v bolnišnici, kjer se bori z visoko temperaturo in z močnimi krči. „Psihogra£" V Angliji se mnogo govori in piše o zdravniku dr. Aleksandru Cannonu, ki je sestavil napravo, imenovano »psihograf« ali »psihostetokirtografimanometer«. Aparat razkrije takoj vsako laž ali zlagan občutek ter registrira natančno vse človeške občutke do najfinejših tenčin. Pri tem niti ni treba, da fr opazovana oseba govorila. Dovolj je, da položi svojo roko na napravo. (Svoječasno so že v Ameriki »iznašli« slične aparate, ki pa se praktično niso obnesli.) DOBRO JE, ČE VEŠ.., da je znanega kačarja Blaho iz Cmunta pri nabiranju brusnic pičil gad v mezinec leve roke. Blaha je podvezal prst, kljub temu pa je roka močno zatekla. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer so mu dali injekcijo proti kačjemu piku. Pohoči se je pojavila tako močna vročina, da so vsi obupali nad njegovim življenjem. Kmalu nato je nastopila reakcija in zdaj upajo zdravniki, da bo kačar popolnoma okreval; da se je pojavila v missourskem mestu St. Louisu spalna bolezen, kateri je doslej podleglo 11 bolnikov, dočim je v zdravniški oskrbi okolu 100 pacientov; da sta se te dni pri nekem letalskem mitingu v okolici Pariza javila za vožnjo po zraku neki devetdesetletni in neki dva in devet "desetletni starec. Oba sta bila s poletom zelo zadovoljna in sta se vsa srečna vrnila na zemljo, te gorske vasice s starinskimi uličicami — vse to je kakor nalašč ustvarjeno za filmske producente. O sličnih načrtih se je v Evropi že po novno govorilo, toda ostalo jc vselej samo pri načrtih. Topot se zdi, da je blizu tudi dejanje, čigar izvršitev more seveda omogočiti samo ogromen kapital. Zdi se pa, da je ta zdaj na razpolago in mož, ki ga ponuja, je neki v Parizu živeči ruski emigrant. Če pojde torej vse po sreči, bo imela francoska Riviera prihodnjo pomlad že svoj evropski Holly\vood. Najmanjša m največja plavalka Francoska plavalka Louiseta Fleuret in Kolandka Kastein, ki sta se pomerili v prostem plavanju na 400 m dolžine K* P/ A iAH I T-Stf-SP Leon B1u m (vodja francoskih socialistov) je našel ne-zaželjeno morsko zvezdo. (»L' Echo do 1'aris«) Sloviti goslač Sarasate je bil nekoč pozvan k nekemu zdravniku na violinski večer. Pozivu se je odzval, toda med gosla-njem je nenadoma večkrat zacvilil. Spremljevalec na klavirju ga je opozoril na to in ga vprašal po vzroku. »Veste, sklenil sem se maščevati.« je odvrnil Sarasate spremljevalcu, kajti nekoč me je bolel želodec in sem poklical na pomoč današnjega gostitelja. Ali veste, kaj je storil z mano? Zdravil mi je vnetje slepiča.« VSAK DA ti ENA f y n u ' Pred sodnik om »Zakaj pa se hočete prav za prav ločiti?« »Ker sem oženjen, gospod sodnik!« J. H.: 4 Jezero ljubezni Roman »Nu, tedaj nesite ta" grm v sobo št. 35«. »Prav, gospod generalni ravnatelj.« Mladi človek je obctavljaje se krenil iz sobe. Med vrati se je še enkrat nepredpisno ozrl in videl, kako je Ellen skrila obraz med hladnimi, dišečimi cveti. »Cesa čakate?« je rezko vprašala gospa Nina. Natakar je izginil. »Ali si videla, kako te je gledal. Ellen?« je nejevljno vprašala. »Ne vem, drugače je osebje v tej hiši vse hvale vredno. A tale sobni natakar ...« ^ Ellen .e vzdignila obraz izmed rož. »Že vem, odkod ga poznam. Tisti je, ki se mi je nedavno vrgel k nogam.« - - »Kaj pomeni to?« je ogorčeno vprašala Nina. »Menda se ni pre- drznil...« Ne tako. kakor ti misliš, tetka. Na terasi je zletel z vsem svojim pladnjem po tleh. in malo je manjkalo, da nisem prisedla k njemu. — Sicer je pa čeden dečko.« »Ali. Ellen. kdo opazi, kakšen je natakar na pogled!« »Tako. kdo opazi?« je vprašal Milar. '^rne izza svojega »Jutra«. »To je spet ena tvojih slavnih modrosti, ljuba Nina. Za! fant sme biti človek šele od doktorja navzgor, kaj ne? Na žalost živijo tudi spodaj ljudje.« »Ne vem, Milan,« je potožila gospa Nina, »danes se uiedaš za vsako besedico. Reči pa moram, da je ta mladi človek kar nespodobno zijal v Ellen«. »Nu, kdo ve, morda je tudi on zaljubljen vanjo,« ie pikro dejal Milan Črne. »Ali misliš, da je ta bolezen samo za fino gospodo?« . Začudeno ie vzdignil oči. Ellen je bila mahoma zardela kakor mak. »Vendarle moram pogledati, ali je Jela že vstala,« je rekla in hitro odšla iz sobe. 3. POGLAVJE Dobrodelni ples v hotelu »Spletididu«. Med mizami, okrašenimi s cvetjem, hodi ravnatelj kakor kak vojskovodja. Skrbno primerja namizne karte s spiskom, ki ga drži v roki. »Kakšna pa je ta dekoracija? Kaj delajo parmske vijolice med nageljni?« . »Gospod Benedetti jih je izrečno naročil. Namenjene so Črne-tovim damam.« »Tako? Nu prav.« — Ravnatelj krene dalje. Kar naroči signor Benedetti, je seveda dobro. Italijan je izmed tistih gostov v »Splen-didu«, ki znaio uveljavljati svoje želje. Med tem, ko spodaj pripravi,ajo mize, ima zgoraj v sobi Ellen čuden razgovor s svojo popolisestrično Jelo Dobranovo. Jelin temni, nežni obraz se pači od strastne grenkobe. Ellen je kar omamljena in že dolgo brez- ugovarjanja posluša Jeline besede. »Saj vendar ne morem nič za to, Jela —« se nazadnje utrga iz nje kakor vzkrik. »Ničesar nisem storjia v ta namen —.« Zdaj dobi tudi Jelino sovražno obličje nekakšne onemoglosti. Poslednji ostanek pravičnosti ji pravi, da Ellen ta sorodnica, ki jo je naključje prineslo iz Amerike, res ni storila ničesar, da bi jo iz- podrinila. A baš v tem je nevarnost: Ellen! ni treba nikoli ničesur storiti. Treba je le, da se pokaže, pa ji že letijo vsa moška sr.a naproti. Tako je bilo doma, tako je na Bledu. Doma ji to ne bi bilo šlo Bog si ga vedi kako do živega, a tukaj — Jela se je bila brezumno zaljubila v Benedetfcija, in zdelo se ji je, da ii ta vrača njeno veliko čuvstvo. Odkar je bila pa Ellen zraven nje, je bil Benedetti za vse druge ženske slep. »Ali ga ljubiš?« je vprašala brez ovinkov. »Ne vem.« je zamrmrala Ellen. »Ne veš?« Jela ie bila vsa ogorčena. »Jaz pa vem, da ga imam rada in da mi ga ne smeš ukrasti! Vse, vse imaš — a njega mi nikar ne jemlji — ti!« »Človeka vendar ni moči vzeti kakor mrtvo stvar; če sam ne ostane pri nas — ne, mislim, da vidiš strahove,« je dejala Ellen, izkušaje dati razgovoru blažjo smer. »Benedetti je galanten mož. Tebi dvori, men.i dvori, danes nama. jutri drugim. Prav gotovo da ne "bi smela gledati tako tragično ...« _»Ni vsaka tako zavidanja vredna kakor ti,« ie s trdim glasom odvrnila Jela. »Njegovo srce je bilo moje. nobene druge — in zdaj? — Samo ti si kriva, ti si mi ga odtujila.« »Mislim, Jela, če bi bila tvoja ljubezen do Benedettija resnična in globoka," ne bi bila zmožna takih grdih besed.« »Kakršen je svet. tako ga gledam. Iluzij milijonske dedične si ne morem privoščiti.« Obmolknila "e. in Ellenin pogled je postal trd. -- »To je preveč.« je rekla z drhtečim glasom in hitro odšla iz svoje dnevne sobe. Vrata spalnice so se zaprla za njo. Jela se je obupana zgrabila za glavo. Prva vsedržavna higienska razstava v Beogradu od 19. avgusta do 20. septembra Borba proti alkoholu Desni in levi hodnik je zavzel naš an-tialkoholni pokret. Tu je zbrano ogromno propagandno gradivo: slike, lepaki, letaki, brošure. Pri organizaciji tega oddelka sta pač pred vsem sodelovala »Jugoslovenski savez trezvenosti/< in -Savez trezvene mladosti«. Ljubljanska — treznost Na stopnišču v drugo nadstropje sem sc temeljito poučil o — treznosti Ljubljančanov. Razstavljeni so namreč tu diagrami. ki v ljubljnskih barvah — beli in zeleni — kažejo svetu, koliko Ljubljančani popijejo — vode! V milijonih kubičnih metrov so je porabili leta 180] samo 0.49. Leta 1930 so je porabili 5.17, leta 1°31 nekoliko manj, nekaj izpod 5 milijonov (4.9S). leta 1932 pa 5.10. Skoda, da ni tudi diagramov o cvičku, dalmatincu in pivu! Na pristopni čelni strani v hodniku v drugem nadstropju so potem tudi še grafični podatki o ljubljanskem vodovodu, rcgulaciji Ljubljanice (brez smradu) in osuševanju ljubljanskega barja. Tu je tudi slika vodovodnega črpališča v Klečah. Zelo zanimivi so tu modeli dobrih in slabih vodnjakov, delo ljubljanskega tehnika Lada Tinte. Stan in dom Hodnik vsenaokoli se je uporabil za n.i/oren pouk, kako ne smeta in kako naj bi b;la urejena stan in dom našega kmeta. \y. vseh krajev države so tu posnete hiše in gospodarska poslopja, cele domači ic in se človek res mora čuditi, v ka-V:h nezdravih, naravnost pogubnih brlogih prebivajo ljudje. Poleg njih pa modeli preprostih, pa vendar zdravih bivališč z lepo urejenim dvoriščem, hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji. Skoraj cel obsežni čelni del hodnika je posvečen stranišču, ki je zlasti v zdravstvenem pogledu žalibog le v premnogih krajih pri nas najtemnejša pega na sliki našega ljudskega življenja. Nalezljive bolezni štiri velike sobe in hodnik pred njimi razkazujejo vse. kar se nanaša na nalezljive bolezni med našim narodom. Tu je vse statistično gradivo o razširjenju teh bolezni, boju proti njim in doseženih usnehih. Posebno temeljito sta obdelani sifilis in malarija, s čimer pa ni rt čeno, da bi ne bila tudi vsem ostalim posvečena vsa skrb. Razume se, da je tu zbrano tudi veliko propagandno gradivo in so razkazana vsa sredstva in načini ne samo za zdravljenje, temveč tudi za obvarovanje ljudstva pred terv boleznimi. Zagrebški zavod za prinravljan je seruma proti davici iina tu tudi svoj oddelek in razkazuje se pripravljanje tudi drugih zdravil. Trgovski oddelek Na prostranem bivšem sokolskem zleti-šču so razstvljeni paviljoni, v katerih so razstavni industrijci. obrtniki in trgovci svoje proizvode, ki se tmorabliajo v ljudski zdravstveni sin/hi. Razstavišče je pre-cci prazno in bi bilo prostora za najmanj trikrat toliko paviljonov. Paviljoni so ograjeni okusno, in če se nrimerjaio s hangarii ljubljanskega velesejma, veliko boli luksuzno, iz česar se da sklepati, da so bili tudi znatno dražji, kar potem se-"■•••da tudi podražu je razstavne nrostore. Ker ic svet občinski in mestna občina beograjska zna za take nanrave. kakor so razstave in podobno, zahtevati znatno najemnin. je razumljivo, da se je najbrž marsikateri trgovec in cbrtn;k, ki bi bil drur">če razstavil svoje blago. prestrašil velikih stroškov in ostal s svojim blagom doma. Trgovski oddelek je razdeljen na čest pododdelkov: »Stan in dom« s potrebščinami za c!r;m in domače gospodarstvo; zdravstvena tehnika ("vodovodi, vodnjaki, kanalizacija, stavbnistvol; proizvajanje in predelava živil: telovadba in soort: Iabo-r-'for;'ska r»nrer-»i. zdravniško orodje, bol-rvsn:šl e potrebščine: razkužcvnlna sredstvi. zdravila, kozmetika, kemični proizvodi. Število razstavljalcev iz Slovenije je naravnost sramotno majhno. Kolikor sem jih iskal po kata'ortu in razstavišču, sem našel samo tri: Dr?fo Višnar, Jesenice. si>omen;ce za tujce: L Bahovec. Ljubljana. čaj »"iovinka" in tablete »slatina«; tovarna »Zlatororf«. Maribor kozmetični proizvodi za čiščenje zob Riga Ogrizek. Dima i kozmetični proizvodi, utegne biti v«a ? po imenu sloven«ka. Ob tako neznatni udeležbi razstavljal-cev iz Slovenije na prvi vsedržavni higi-jensk; razstavi bi se dalo sklepati, da se Sloveniji ne proizvaja tako rekoč nič, kar bi prispevalo k povzdigi našega na rodnega zdravja. Ko to ni resnica, bodo pač tisti, ki niso razstavili, dasi bi se mogli ponašati s svojimi proizvodi na razstavi, sami najbolje vedeli, zakaj so ostali doma. Zabavni oddelek — Tega vam ne bom opisoval. Na videz in uho je tak, kakor je ljubljanski vele-sejemski, samo da tu ni raznih tistih »paviljonov«, kjer Bog roko vun moli, in da ni kranjskih klobas. Tu se ljudstvo hrupno zabava — pivnica je menda samo ena — tako rekoč brez pijače. Vstopnina 3 Din pa gre Materinskemu udruženju. (Konee.) * Higienska razstava v Beogradu. Razstavni odibor obvešča javnost slede na vozne olajšave takole: Prvo rešen je General, ne direkcije državnih železnic je dovolilo popust posetnikom razstave samo od 2. tlo 13. septembra t. 1. Po drugem naknadnem odtoku velja popust za ves čas razstave, to je do 20. seotembra. Popust je d'ovoljen takole: Na odhodmi postaji naj se kupi vozni listek za celo ceno. Pri poslovalnicah •Putnika? ali pri razstavnem odfcoru v Beogradu se kupi legitimacija, ki stame 20 Din. Ta legitimacija daje lastniku pravico do enkratnega brezplačnega obiska razstave in brezplačnega povratka z voznim •listkom, kupljenim na od/hodmi postaji. S o k o 1 Uredništvo sokolskega koledarja naproša vsa društva, naj sporoče želje glede vsebine koledarja za prihodnje leto vsaj do 1. septembra v Ljubljano, Narodni dom, Jugoslovenska sokolska matica. Nastop jugoslovenskega Sokolstva v Ameriki. Kakor znano,, je priredila letos konec junija Češkoslovaška sokolska zveza v Ameriki II. vsesokolski zlet v Chicagu v velikem Grantovem stadionu. Sodelovali so tudi ostali slovanski sokolski savezi v Ameriki, med njimi jugoslovenski, ki je nastopil pri javni telovadbi s prostimi vajami članov in članic čikaških jugoslovenskih sokolskih društev, skupno 110 oseb. 48 sokolskih godb je sviralo na preteklem pokrajinskem zletu v Ljubljani pri sprevodu s skupno preko 950 godbeniki. Po zadnji statistiki pa premore naše So-kolstvo 106 sokolskih godb. iz česar sledi, da je bila udeležba od strani sokolskih godb v Ljubljani zelo močna. Najmanj sokolskih godb je v dravski banovini, v župi Kranj deluje samo jeseniška, v župi Ljubljana sta dve, ljubljanska in ribniška ter fanfara v čabru, na področju celjske župe je bila predlanskem ustanovljena godba v Šmarju pri Jelšah, v mariborski župi so tri godbene edmice: Središče, Mala Nedelja in Sv. Urban pri Ptuju, dočim se je sokolska godba v Mariboru pred leti opustila. V novomeški župi ni nobene sokolske godbe. Najjačja sokolstta godba v Sloveniji je ljubljanska od Sokola I, ki šteje okrog 46 godbenikov. *"edi jeseniška z okrog 30 člani, šmarska in središka s 25 člani. Iz življenja na deželr Iz Tržiča č— Osebna vest. Ga. Anica Colnar-Tav-čarjeva, učiteljica v Križah. se je preselila v Škofjo Loko, kjer je dodeljena v pisarno sreskega šolskega referenta. Gospa je službovala v Križah skoro 10 let in si pridobila odlično spoštovanje, saj je vzgojiteljica in zelo marljiva prosvetna delavka. č— Dve nagli smrti. Šolskemu slugi je umrl sinko Joško. star 10 let, ki je obiskoval 3. razred osnovne šole. Na Šmarno se je ves dan kopal in gotovo tudi prehladih da je dobil pljučnico, kateri je v soboto podlegel. Pogreb je bi! v ponedeljek zvečer. Na zadnji poti je svojega tovariša spremila šolska mladina v lepem številu. Mladinski zFor pa mu je zapel žalostinko v slovo. Jane Jože je imel malo nad znano Ankeletovo restavracijo svojo hišico, kjer je bila trafika in pa čevljarska delavnica. V ponedeljek je prišel v glavno zalogo tobaka v Tržiču. Ko sta bila z gospo Per-netovo že vse pripravila in nabrala, mu je mahoma postalo slabo. Takoj so poklicali zd ravnika dr. Premrouva, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Ko je prišla še sodna komisija. ki je dobila pri pokojniku nekaj čez 3000 Din, so Janca prepeljali v mrtvašnico. Pokojnik je bil pri Sv- Ani zelo priljubljen in ugleden mož, kot obrtnik je bil splošno spoštovan. Iz Trbovelj t— Moka za revne družine. Kakor smo že poročali, je banska uprava preskrbela 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze za prehrano revnih družin. Kmetijska družba je že dobila n« >g, da odpošlje oba vagona žita v Zagorje v ml'n g. \Veinbergerja, kjer bo zmleto. Moka bo razdeljena v najkrajšem času med revne rudarske družine. Iz Ptuja j— Sokolska razstava, ki bo odprta vse dni proslave septembrskih dogodkov v Ptuju, je-nedvomno zelo zanimiva in bogata na raznih zgodovinskih predmetih, predvsem iz dobe septembrskih dogodkov. Razstava bo v »Mladiki«. Vsi oni, ki imajo še kakšne slike od ptujskega Sokola izpred 25 let, naj jih pošljejo na ime,g- Davorin Sterka, Ptuj. Ptujski Sokol jamči za vse predmete. j— Novo mašo je pel v nedeljo v pro-Stijski cerkvi g. Maks Rupar, misionar. To je že tretji novomašnik iz ene družine, en sin pa je še v semenišču. Vsega je v Ruparjevi družini 14 otrok. j— Okraden na vlaku. Mehanik Sirec Franc se je mudil po opravkih v Zagrebu. Na povratku se je vozil na progi Zagreb— Varaždin—Ptuj. V Krapinskih toplicah je stopil v okrepčevalnico, ko pa je stopil nazaj v vlak, je opazil, da je bil med tem okraden. Zginila mu je denarnica s 1000 dinarjev gotovine ter z vsemi dokumenti, med njimi tudi šoferska izkaznica in orožni list. j— Z gumijastim čolnom iz Ltnza v Ptuj. V nedeljo dopoldne sta prispela v Ptuj po Dravi dva športnika z gumijastima čolnoma iz Linza. V Ptuju sta pristala pri parku, kjer sta čolna zložila ter se vrnila po železnici v domovino. BLED. .Danes ob 2L uri bo predvajal »Kino Ble"d« dunajsko nemško zvočno opereto »Kontesa pleše«, kot dodatek pa nov Foxov tednik. BLaii So Četrtek, 24. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.13: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče. borza. — 19: Radio - orkester. — 20: Slovanska ura. — 20 ?0: Prenos koncerta opernega orkestra iz Rogaške Slatine. — 21.35: Solističen koncert ge. Gjungjenac-Gavellove. — 22-13: Poročila in radio - orkester. BEOGRAD 10.30; Orkestralen koncert. — 20.30: prenos koncerta iz Ljubljane. — Plesna glasba na ploščah. —r ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Prenos koncerta Iz Ljubljane. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Vojaška godba. — 20-10: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.10: Ve* program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.15: Orkester mandolin — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 17.25: Pevski in klavirski koncert. — '19715; Prenos R. ^traussove opere "Egipteka Helena" iz Sol-nograda- — 22.20: Plošče. — BERLIN 20.05: Zborovski koncert. — 20.15; Simfoničen koncert. _ 21: plesni večer. _ KftNlGS-BERG 2010: Večer lahke glasbe. — MCHL-ACKER 20.25: Program' kakor v Berlinu. — 22 25: Repo-taža na ploščah. — 23: Plesna glasba iz Berlina. - BUDIMPEŠTA 17: Zborovsko petje. — 18.30: Prenos prome-narlnega koncerta. — 21.50: Koncert na dveh klavirjih- — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20 45: Večer lahke glasbe. Petek. '25. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. --19: Radio - orkester. — 20: Slike iz narava. _ 20.30: Prenos iz Beograda.-— 22-30: Čas. poročila, plošče. BEOGRAD 18.30: Humoreske. — 19: Narodne pesmi. — 20-30: Viola in klavir. — 21.15: Koncert na oboo. — 21 45: Orkester. — Plesna glasba. - ZAGREB 12.30: Plošča. — 20.30: Koncertni večer iz Beograda. _ 22-40: Lahka godba. — PRAGA 20.1(1: Pesmi. — 20.35: Šra>m?l kvartet. _ 21: Orkestralen koncert. _ BRNO 20 10: Program kakor v Fragi. — VARŠAVA 17.15: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 17.15: Koncert solistov. — 19: Zabaven program. — 20: Orkestralen koncert. _ 21-45: Lahka godba. — BERLIN 20-05: Mešan program z radio - razstav;. — 22.25: Električni godbeni instrumenti. — KČNIGSBERG 20.10: Orkestralen in pevski koncert. - M0HLACKER 20.10: Mešan cdasbeni program. — 21.35: Slušna igra. — 22.45; Plesna glasba. _ BUDIMPEŠTA 17: Lahka godba. — 10.30: Kvintet čembal- — 21.10: V?č*r sonat. — 22.30; Orkestralen koncert. — RTM 17-20: Vokalen in instrn- iS por t športna prireditev v Kamniku Športni klub Kamnik bo priredil v nedeljo dne 27. t. m. dopoldne teniški turnir, popoldne pa plavalno temno v mestnem kopališču v Kamniku. Program plavalnih tekmovanj obsega: 1. 50 m prosto gg. 2. 100 m hrbtno gg. 3. 50 m prosto dame. 4. 3X100 m štafeta, mešano gg. 5. 100 m prsno dame. 6. 50 m prsno subjuniorji. 7. 100 m prsno gg. 8. 3X50 m štafeta, mešano, dame. 9. 200 m prosto gg. 10. Skoki (trije različni, po-ljubnll. "Ti. Water-poIo. Pravico starta imajo tudi neverificirani plavači. Prijave je treba poslati najkasneje do sobote 26. t. m. na naslov: Inž-. Dolenc Franc, Barutana, Kamnik. Z dežele V Krškem je krški športni klub nedavno odigral vrsto nogometnih tekem ter dosegel prav zadovoljive rezultate. Poskusne tekme z močnimi klubi Laškiro 2 : 5, Elanom iz Novega mesta 1 : 6, gostoval v Črnomlju ter odigral z Belo" Krajino 7 : 7 (4 : 2), v Krškem s SK Samoborom izgubil-1 : 5, a se zato revanžiral v naslednjih tekmah z zagrebškim Rapidom z 2 : 0 in z Belo Krajino s 3 : 1. Tudi rezerva dobro napreduje ter beleži že dve zmagi. Prihodnjo nedeljo bo priredila kolesarska sekcija svojo prvo kolesarsko dirko na progi Krško—Radeče in nazaj (km 60); razpisana so tri krasna darila, ki so razstavljena v trgovini J. Strubelj. Prijavljeni so dirkači iz Radeč, Hrastnika in domači. Prijave se sprejemajo še do 27. avgusta do 8. are; prijavnina je za nečlane 15 Din, za člane kluba pa 10 Din. Na praznik 8. septembra priredi krški športni klub svoj športni dan z bogatim sporedom: dopoldne bo lahkoatletski miting, ob 11. stafetni tek na 1 km dolgi progi. mladinske rezervne ter humoristična tekma suhih proti debelim kot predtekma k igri med I. moštvom Krškega in zagrebške Concordije. Iz Ormoža Tudi v Ormožu se je začel zadnje čase šport lepo razvijati. Dne 6. t. m. smo imeli velik športni dan s prireditvami v raznih športnih panogah. Dopoldne so naši agiini kolesarji priredili radio-koncert na Glavnem trgu. Med koncertom je tekla štafeta po Ormožu na 1500 m. Pri štafeti je sodelovala »Panonija« iz Murske Sobote in domačini so prispeli s precejšnjim naskokom prvi na cilj. Popoldne so se spoprijeli . nogometaš'., kjer so po boljši igri zmagali domačini najd nogometaši iz Murske Sobote. Po nogometni tekmi se je vršila velika medklubska kolesarska dirka, kjer so sodelovali poleg domaČih še vozači iz Varaž-dina, čakovca in Murske Sobote. Tudi tukaj so najboljše odrezali domačini in je v hudi konkurenci prispel prvi na cilj naš odlični vozač Pavličič. V nedeljo je nogometno moštvo igTalo nogometno tekmo v Ptuju proti SK Ptuju, kjer je zmagalo s 5:2. — Kakor se čuje, nameravajo tudi plavači pokazati svoje znanje. - V nekaj vrstah. Beograjsko »Vreme« objavlja predlog JNS za odigranje izbirnih tekem za prvenstvo sveta, za katere je bila, kakor znano, naša država izžrebana v skupino z Rim" unijo in Švico. Jugoslavija in Švica bosta odigrali prvo kvalifikacijsko tekmo 24. septembra v Beogradu, Rumuni pa bi pozneje igrali ž njo v Curi-hu. če bo Švica zmagala v obeh tekmah, bosta Jugoslavija in Rumunija odigrali dve tekmi za udeležbo v finale, Ce bi Švica izgubila obe tekmi, bi šli ostali dve državi brez nadaljnjih tekem v finale, če • bi pa Švica zmagala.samo v eni izmed tekem, do Jugoslavija takoj nato nastopila proti njej v Curihu, naslednjo nedeljo pa bi se na nevtralnih švicarskih tleh odigrala tekma med Jugoslaviio in Rumunijo. Te tekme bi sc kvalificirale po enojnem sistemu na točke in razliko golov. — Zagrebški plavalni podsavez bo plaval za svoje prvenstvo to nedeljo v Karlovcu. Po navadi so naiprej na vrsti podsavezna in nato savez-na prvenstva, pri nas pa je letos še to narobe. Kaj dela JPS? Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 bo seja kazenskega odbora. Prosim gg.: dr. Prodan, dr. Dolenc, Logar. Bucik. Galov, še-tina R.. Tomažič, da se seje sigurno udeleže. Predsednik. — Iz poslovnega odbora. Drevi ob 19. bo seja poslovnega odbora v' tajništvu (nebotičnik, IV. nadstropjeTT Naprošajo se naslednji g?.: Stanko, ravn. šetina, Zupane, Oman Skuhala, Brumen, Starec, Vrhovnik, Kosiruik, Anko Službene objave LUP. Drevi ob 20. bo v posebni sobi restavracije Slon redna seja upravnega odbora. Dnevni red je važen, zato je polnoštevilna udeležba odbornikov potrebna. _ _............... ............. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije mentalen koncert. — 20.15: Lahka glasba.! »Triglavski pododbor« v Ljubljani opozarja — 21.15: Slušna igra. — 22: Godba za ples. vse klube, da bo dirka za državno cestno prvenstvo na progi Zagreb—Ljubljana v nedeljo, dne 3. septembra. Prijave je takoj odposlati na Savezno tajništvo: Vlado Dianič, Zagreb. Petrinjska 2-1. — Hrvatski klub biciklista »Zagreb 1887« razpisuje medklubsko kolesarsko dirko v spomin pok. Franja Gregla za 27. t. m. na progi Zagreb - Kustošija - Sv. Nedelja - Rakov potok - Jaška - Karlcvac - Metlika - Novo mesto - Kostanjevica - Sombor - Kusto-šija. 200 km. Start bo ob 10. dopoldne v Kustošiji pred gostilno štrbar. Zaključek prijav 25. t. m. Prijave se morajo poslati tajniku g. Otmarja Ferrariju, Zagreb, Nad lipom 19. ASK Primorje (kolesarska sekcija). Drevi ob 20 30 važen sestanek vseh kolesarjev in odbornikov v Delavski zbornici. Poleg odbornikov se morajo obvezno udeležiti še Kosmina. žerjal, Grabeč, Dežman. Verhovnik, Krušič. Svete, Vinšek, Arčon. Okroglič. Načelnik. — ( Lahkoatletska sekcija). Zaradi skorajšnjega nastopa v Celovcu (dvomateh proti KAC). dne 9. in 10. septembra, pozivamo razen ostalih naslednje atlete v Ljubljani, naj redno trenirajo na našem igrišču od 17.30 dalje: žorga F. in A., Slamič, Jug II., Gašperšič. Putinja. -Korče,- čurda, Serše. — Zunanji atleti: žgur, Marek E., Gaberšek, Kovačič Alfonz in Leo, Cerar Drago. Krevs. Goršek, Skok, Srakar in Stavbi naj prav tako redno trenirajo po prejetih navodilih. Načelnik. — (Nogometna sekcija. > Dolžnost vseh aktivnih in podpornih članov sekcije je, da se polnoštevilno udeležijo sekcijskega izrednega občnega zbora, ki bo drevi ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. dalje strogo obvezen trening za naslednje: Oblak, Perjan, Kretič. Glavič. Košenina, čebohin, Zalokar. Primar. Kos, škrajnar, Kariž, Mokorel. Burduckv. Oze-bek. Vsi polnoštevilno! SK Jadran. Drevi ob 20. članski sestanek pri Sokliču za vse člane nogometne sekcije. Poziva se sigurno g. Josip Kalčič! SK Svoboda (Vič). Opozarjajo se vsi nogometaši, da se sigurno udeleže, treninga, ki bo danes na igrišču ^Primorja«. MK Ilirija, Ljubljana. Avstrijski Touring klub razpisuje za 26. in 27. t. m. ciljno vožnjo v Vrbo (Velden) ob Vrbskem jezeru za motocikliste in avtomobiliste. če bo dovolj prijav in bodo urejena oblastvena dovoljenja bo vodila udeležence pot v skupinski vožnji preko Podkorenskega sedla. Prva skupina bo odšla iz Ljubljane predvidoma dne 26. t. m. ob 14.. druga pa dne 27. t. m. ob 4.30 zjutraj, člani moto-saveza kraljevine Jugoslavije se nujno vabijo na sestanek, ki bc drevi ob 20. v restavraciji >Fritz«, Tavčarjeva ul. 4. Na sestanku se bodo končno zaključile prijave ter se na poznejše prijave nikakor ne bo moglo ozirati. S0K0 PECI čudovito poceni in dobrt iz brona. De iz pločevine za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodjanska iivnica d. d Novi Sad ZAHVALA Za premnoge osebne in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta, svaka in brata, gospoda kleparskega mojstra se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo pevskemu društvu »Sava« za lepe žalo-stinke, vsem darovalcem cvetja, prijateljem in sosedom ter cenj., stanovskim tovarišem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravniku g. dr. Marjanu Ahčinu za njegov nesebični in požrtvovalni trud za časa bolezni. V Ljubljani, 22. avgusta 1933. ŽALUJOČI OSTALI. POTENJE NOG preneha takoj, ako poškropimo v čevlje nekaj kapljic eliksira „Stupaj" 1 steklenica Din 20.—. ORONIT proti potenju telesa odpravi neprijetni vonj, varuje obleko in perilo. — Nedosegljivo sredstvo, ki ga potrebuje poleti vsaka dama. — 1 steklenica Din 30.—. KOLONJSKE VODE najfinejše specijalne kompozicije: Papll-lon, Roy, Chypre, Fougere, 202, Tabac, Reve !! Solr de LJUBLJANA !!. — Stekleničica 100 gr Din 20.—. SOLNČNE PEGE odpravi naglo in temeljito holandska mlečna kresna NEPRIJETNE DLAČICE izginejo Uporablja se samo ponoči. — 1 lonček Din 15.—. ZAHTEVAJTE POVSOD! GLAVNA ZALOGA: NOKILIOR. PARFUMERIJA. ZAGREB. II.TCA 54 z rok, nog, izpod pazduhe itd. z uporabo Erbol praška. — Enostavno, neškodljivo in zanesljivo. — 1 lonček Din 15.—. ZAHTEVAJTE POVSOD! Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«. »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji*, »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekče se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pri predaji naročila, ort-roma jih ie vposlati v pitmu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka Oeaeda 50 par; za dajanje naslova aH za 51 fro pa S Din. (1) Gospodično iiiič«M> v trgovini m>'5a n>'trj bl« napovedovalca žrn-rktga spola s prijetnim « t ir'3!">iii. P:-tnene ofer-fp « priloženimi dokaz.® o d V anstvu. o šolski iz-oh-azbi in neoporečnosti (irevstvenš izkaz) ter z navedbo višine zahtevka m s 'čnjh p.ojemkov, do vnetega 51. avgusta 1933 t študiju — B!e!weisOTa cc«-i "4. — Rad:ofonska oddajna posta j a v L;n b-' nj". 24824-1 Slikar, pomočnike P":dne. (opT^ui^m. Naslov p-ve og:. oddelek »Jn.t'.i« 24811-1 Kdor si želi zagoto viti dobre dohodke s prijetno potniško delavnostjo. naj se zg'asi danes (četrtek) mod 9. in 12. ter 2. in 5. uro temo 2 osebnimi izkazili na Res-! je vi cesti št. 5. pritličje levo. V po-štev prihajajo sa.roo primerno ob e četi e damo s sigurnim nastopom — ki obvladaj, o tudi nemščino. 24804-3 Službe išče Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Hišnika M (•it akosšn o vsprtov — f >.-• :-uem. P-.edsta^ti se v i« Dunaj,ski ep-»:: št. 35-d'n'stva. sprejme obitelj z do:"ti-'kom, v Prr-kmnr-j"i. Naslov pove o§r'asni 0']'ielek »Jutra«. 2479.^-1 Trg. pomočnico či dne zunanjosti, verzi™-no v prodaji špecerijske?« b .sa. želnznifie in po-ce-lana. spre;mr-m v v«{jo fspovinn na deželi. Kav-c"n i^otr^H-ia. Po.nudbp s s';lro na 0-ff'afnt o-ddelek »J ;--a« pod »Verzirnna«. 24787-1 Pridno dekle eplošne?« t^os-po d n.Vva, sprejnieTO v tira. h 'so na deželi. Ponudbe n^ M. K-emar. Kamnik. 245=47-1 Samostojen knjigovodja bilancist, perlekten ko-respondent (slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko) z dolgoletno trgovsko, industrijsko in bančno prakso na vodilnih mestih išče zaposlitev. — Dopisi pod »Prvovrstna moč« na ogl. odd. »Jutra«. 24466-2 Mlada gospa prijetne zunanjosti, trgovsko naobražena zmožna kavcije, sprejme prmerno siižbo v kaki ♦rjovini ali oodjetju. Pripravna in zanesljiva blaga iničarka. 'pr dobra za vsa kont.oarska ie'a Govori in piše slov. in nemško. Ponudbe na »glas. 0'dijeJek »Jutra« pod »Prijetna io uporabna«. 24644-2 Strokovnjak 'bprHnske šole) v izdelavi 'ukeuznih pre4mPWv, ka kor: p:salnih garnitur, nn-ita-vbov za ure, raznih fi-?ur. ot>orti';kov za knjige. petpoln.ik.ov, skratka ve p h v »Xiipsachen« spada joči h predmetov iz marmorja, oiiii-ksa ia drugeg3 kamenja. išče namestitve. Kot jugoslovan je bil izgnan h Ber'in«, in je na razpolago podjetjem, kii bi hotelo -izdelo-va.ti t® luksuzne predmete, bi dona-šajio visok dobiček ia je po njih ved.no večje pov-oraši-vanje. — Ponudbe na Oglasne oddelek »Jutra« ood šifro »ZIa.no v kamnu« 24732-2 Dipl. učiteljica vajena vsakr^npga dela, >če kak; šnokoM zaposlitev. Ponudbe na og'asn>i oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«. 24820-2 Brivski pomočnik m'ad. dober delavec, bnb-štucer, išče službo z 10. seot. — [van Me jstorovič, salo'n Marojevpč. Rogaška Slati.na. 24819-2 C Th. R^tman: Izprašan kurjač išče službo. Naslov pove osias-ni oddeleik »Jutra«. i'4812-2 Brivsiki pomočnik dober delavec. bu'bi štucer in onduler. išče sl'Už-bo s 1. oktobrom. Xa.?rov pove oglaeui oddelek »Jutra«. 24829-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče službo za takog. — Ivan Skelac, Iva.jKuvoi, pošta Valpovo — Slavonija. 24766-2 Šivilj, pomočnica začptmica, išče službo — tudi proti nizki plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2481.3-2 anfTTTiirn Vsaka beseda | Din; T.% 4»,janje naslona aJi za šifro pa 5 Din. (10) Likarica in šivilja se priporoča po hišah za krpanje perra. Samostojna kuharica pa išče mr-sto pri starejšem gospodu. — Tauzes, FlorijauAka ulita št. 15. 24870-2 ^J^ c Motorno kolo po,pol oom« no-vo, nevo^eno odliine znamke, prodam radi primanjkljaja kupne vsote. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izguba oa,plačila« 24778-11 Beseua 1 Din; za da janje aaslcva ali ia šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo inst-rukcije, pla-ftajo v^ako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola 1. Gaberšči.k Dtvši komisar za šoferske :zpite SlomSkova ulica 6. garaža Stopica. 24S16-4 Oglasi Drg. maiaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega inaia.ia vsa ka beeeda 50 par; za dajanj« naslova ali ta šifro pa 3 Din. (6) Dva kino-aparata • Erneman« prodam. Po nudbe na podrui. »Jut™« v Celju pod »Ugodno«. 24337-6 Naprodaj: Strešna opeka, lest-na strešna konstrukcija, vrata, okna, lončene peči. štedilniki, kloseine naprave, vodovodni materi;al itd. — Vprašati pri Strojnih to-va.rnah in liivornah d. d.. Ljubljana, kjer je materi-jal tudi na ogled. 24798-6 Plinski štedilnik rlobro ohranjen, na.prodaj. — Vprašati v trafiki ne Tjrševd cesti štev. 37. 24800-6 30 lesenih zabojev velikih, v najiboljšem stanju. po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro 30 zabojev«. 24645-6 Športni voziček in otroški stolček z&ožlj.iv, zelo dobro ohranjeno naprodaj. — Večna pot 1 B, pritličje, desno. 24806-6 Novost! Potrošnči škroba morejo na pol ceneje proizvajali krompirjev škrob z napravo »Expre6s«. Cene i,ste se _!ača v 1 dnevu. Pojasnila brezp'a.č25-19 80.000 Din posojila ali več iščem proti vknjižbi na prvo mes>to na posestvo s 40 ha zemlje, z več gospodarskimi poslopji, hišami, gostilno i.n trgovino. Ponudbe n3 ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vkajiatm .ma^prvo mesto« 24856-16 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (20) Nov specerijskl inventar prodam za polovično ceno Oddam pa tudi lokal. — Na.4ov v ogiesiiem oddelku »Jutra«. 24808-19 'h fi Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH &» šifro pa 5 Din. (131) Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov Gajeva ulica. Nebotičnik III. 373-21 Štirisob. stanovanje poleg univerze odda Kuno A., Gosposka ulica št. 7. 24449-2! Štirlsob. stanovanie pritli-ono, na Gos.posvetski cesti, poleg kavarne Evropa oddam s 1. novem-btwn t. 1., evernt. tudi za pisarno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi prostori«. 21S09 21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam s 1. septemibrom pod Rožinikom. Naslov pove og'ai;.ai oddelek Jutra. 247S3-?! Stanovanje 2 sob. kabineta in kuhinje oddam na Rimski cesti št. 23. Ogledati od 10. ure dalje. 24818-21 Lepo stanovanje 2 so'b in kopalnice oddam t. akoj mirni stranki na Mirju, Vereto\skova ul. 9 24779-21 Opremljeno sobo za. 2 osebi, f posebnim vhodoim, panketirano. v visokem pritličju oddam s 1. septembrom na Mirju. Lepi pot 12. 24833-23 Zelo mimo sobo lepo. v centru mesta oddam samo sta'nemu. mirnemu in f»o.lid>n-emu gospodu. Naslov pove og!asni oddelek »Jutra«. 24808-23 Krasno sobo separirano, z uporabo "kopalnice in centralno kur-javo, oddam s 1. septembrom na Miklošičevi cesti Vprašati v Pražakovi ul. štev. 8/III. vrata A. 24797-23 Sobo prazno ali opremljeno odda takoj Blzaj, Cesta na Loko 23. 24794-23 Lepo sobo s stekleno verando, oddam op-emljeno ali prazno v hlitini centra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24817-23 Sostanovalca sprejmem v pritlično sobo z dvema posteliama. P" izve se v trgovini, Borštnikov trg 1. 24S34-23 Opremljeno eobo mesej.no. s posebnim vho dom. parketom im elektriko. v centru mesta oddam [>o zmerni ceni 6 t. sep tembrom. Ogledati med 11. in 12. dopoldne. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 24853 2f Opremljeno sobico 6 posebnim vbodom, v vili oddam boijšemu gospodu t> 1. septembrom. Naslov 7 oglasnem oddelku Jutra 24861-29 Opremljeno sobo oddeiu 2 bolSimo gospo ,lo.ma s hrano ali brez, v iidiovakii uiici štev. 6/1. 24871-23 Dijaike t obe Parcela v Radovljici 3—4000 m!, z industrij-»kim poslopjem naprodaj v neposredni bližini kopališča. — Pojasnila daje j Jeglič, vila »Marija«. Ra- ' d.jvljica. 24781-20 Hišo o-b prometni cesti, skoro v centru Ljubljane, s trgovskimi lokalom, prodam za 240.000 Din. Prevzame se lahko tudi skoraj polovica hipoteke, drugo pa se plača lahko s knjižico boljšega ljubljanskega denarnega zavoda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priložnost«. 21867-20 Stanovanje " sob. kubinje in verand p v cenTu mesta takoj oddam. Naslov v oclesnem oddelku »Jutra«. 24843-23 Dvosob. stanovale ' Pipo, z vsoroi pnitiikli,nami vilii odda.ni s 1. septem-.....20. broni v P-ostojmcki 24868-21 Sobo odda Vsaka beseda 50 par; m dajanje naslova ali »» Šifro S Din. (33) Ooremljeno sobo ze eno ali dve osebi od dam v Gradišču št. 17 — pritličje. 24782-23 Vsaka beseda 50 par; ia dajanje ruialova ali za šifro 3 Din. (22) Lepo dijaško stanovanie v sredini mesta, i zajtrkom. pra.njem perila, raz-sverlja-vo, kurja.vo in postrežbo za -220 Din oddani v Cevijaorski ulici št. 2/III 24826-22 Dve dijakinji sprejme boljša družina v centru mesta v dobro oskrbo po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24539-23 2 dijakinji sip-ejimem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutia«. 21814-22 Učiteljica sipreime dve dijakinji v veistno oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov v ogi. oddeku »Jutra«. 24454-22 URAN KREMA — VRELEC cvetoče, kot popek majske rože lepote — odstranjuje zajamčeno lišaje, pomlajuje nagrbančeno kožo lica starejše žene za leta, da v enem mesecu postane gladka, kakor marmor, prožna in gibka. Poskusite ta čudežni balzam, to edino pravo hrano za vaše lice, katera se vpije in prodira globoko skozi vse kožne plasti. URAN KREMA se dobi vsepovsod! Gg. lekarnarji in drogisti si jo nabavite ugodno pri veledrogerijah »ISIS« in »SALUS«. 8807 Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo dajte mu ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA »ENERGIN« krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešu je razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35.—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Sušaku. 3 steklenice »Energina« Din 110.--, 6 steklenic »Ener-gina« Din 220.— in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Din 440.— in 2 zastonj. Odobreno po Min »ne on I i tik e in nar zdravja S Br 4787 23./ITI 1932 Učiteljica sprejme 2 dijakinji v "eatno oskrbo. Klavir na razpolago. Ponudbe pod šifro »Dobro« na ogl. odd. »Jutra«. 24454-22 Dijaka nižješolca sprejme na s*a-novanje in vso oskrbo dr iavni uradnik. Dob -a os-kr ha i.n vestno nadzorstvo. Naslov pove oglasni od delek »Ju.tra«. 24751 22 2 dijakinji ali dijaka boljših rodbin, sprejmem v vsestransko oskrbo, v zračno sobo blizu parka in v bližiin.' srednjih šol. Lušin, Maribor, Prešernova 31. 24770-22 Tri dijakinje siprejmem v popolnoma no-vnoprem'1 jeno sta n»'"va nje in dobro hrano. — Cena zmerna ter strogo nadzorstvo. — Vprašanja ne podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »79«. 24772-22 tanovanja Vsaka b*»eda 50 par; ja dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (21-») Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v mestu iščem za takn-j ali poanej«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 92«. 24838-21 /a Enosob. stanovanje event. s kopalnico, iščem v bližini Rimske cest p. — Ponudbe na ogia.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj« do 25. t. m. 24673-21 E2££ Tri dijake srednješolce sprejmem v veliko in zračno sobn bii 7.u pošte, s hrano in vest no oakrbo. po zmerni ceni Naslov v oglas. odde'ku »Jutra«. 24792-22 2 dijakoma (iniama) oddam po zmerni ceni sobo z vso oskrbo. Kopalnica. klavir im nemščina. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 24842--C Dve dijakinji s.prejime profesorska rodbina. — Skrbno nadzorstvo. k;avir, nemška konverza dira io prvovrstna hrana Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24857-22 2 dijaka (inji) siprejunem na stanovanje in zelo dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24869-22 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Kor.servatoristka mirna in skromna, išče sobo z vso oskrbo in klavir jem pri boljši rodbino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cen««.' 24716-23/a Odjemalce mleka v Mariboru Rjav pes z znamko 399, k sl:S n« Ime R:s. se j-e izgubil. — iščem. Zglasiti se je pri | Sporočiti prosim: Rozman, podružnici »Jutra« v Mariboru. 24&H-33 Vsaka beseda 1 Dui; za dajanje naslova ali ta Šifro r» " D'b 8- uri. Prosim zanesljivo. 24839-24 Vsaka Beseda 1 U t. «a dajanje naslova ali «a šifro pa 5 Din. (33) 40 hI vina prvovrstnega. sortiranega. prijetnega okusa. yl lastnih vinogradov, prodam skupno proti gotov; ni — [»o dogovoru. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Viuogradarstvo«. 24786-33 Koroške brusnice (Preiee! bee r en) pr v o v rs.t n e, dnevno sveže, dobro pa kovane. ra.zipošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzo-vozno Zec-hner Henrik, trgovec, L! beliče. Koroško. 24744-33 I Vsaka bedt-Oa 1 Din; za dajanj« naslova ali l za šifro pa 5 Din. (27) Posavskega 7, Ljub! :e na. 24836-27 Dražbe v viRa Oeseda 1 Dlti. c* dajanj« naslova ali za lifro pa 5 Din. (32) Hišo v Kranju r sredini mesta, kjer so nahaja stara in dobro vpeljana pekarija. z ve!ik:m vrtom, primerna tudi za mesarsko obrt, prodam na javni dražbi iz proste roke, dne 27. avgusta 1923 ir.ed 11. in 12. uro. Ivan Prav«, Kranj štev. 78. 24184-32 Vrednote -jKa Oeseda 1 Din; u dajanj« naslova ali za ¥tro pa 5 Din. C&f Prodam psa nemškega kratkodlakega, ! tem.norjave barve. 2 leti starega, radi oddaje poljskega lovišča. — Pojasnila daje R-'hard Kiemenčič, Aeai. teh.. Privez št. 3. 2484.1-27 Srebrne krone staro ziato in srebro kupuje afinerija d-agih kov:n v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste — pri g 'Stilni M ožina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3 Med neštetimi Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svolcem no^noro. IPAIBIKIET^IIE OIEŠČIICIE hrastove in bukove dobavlja in polaga najceneje JOS. R. PUH Ljubljana, Gradaška ul. 22. Zahtevajte ponudbe! JESENSKI LIPSKI SEJEM 193? M Začetek dne 27. avgusta Vsa pojasnila daje M Ing. TOENNIES, LJUBLJANA Dvorakova ulica štev. 3 II. — Telefon štev. 27—62. 8530 ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova br. 33. NA NEMŠKIH DRŽAV. ŽELEZNICAH 331/,% POPUSTA NA VOZNI CENI Za večno nas je nenadoma zapustila naša nad vse ljubljena soproga, zlata mamica, stara mama itd., gospa MARIJA GORJANC roj. Komar soproga mašinista drž. žel. v pok. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 24. avgusta t. 1. popoldne ob (V218.) uri iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 10 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. avgusta 1933. IVAN, soprog; ANDREJ, NANDI, KORNELIJ, sinovi; MARIJA por. URBANIJA, hčerka; ANTON URBANIJA, zet; LINA roj. MEDVED, sinaha; TONCI, BORIS, DUŠAN, TATO, vnuki; 31 AJDA, vnukinja in ostalo sorodstvo. 8808 Zahvala Vsem, ki so nam stali ob strani prilikom bolezni in težke izgube naše drage, zlate mame itd., gospe elosipine V i ti rili roj. Baje izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno hvalo smo dolžni preč. gg. duhovnikom iz Niša za poslednjo tolažbo in molitve, gg. rudniškim zdravnikom, direktorju Senjskega Rudnika g. ing. I. Greben-šeku, upravniku rudnika Ravna Reka g. ing. Lj. Brusinu, rodbinam g. M. Oberstera in g. R. Petriča, gg. inženjerjem iz Ravne Reke, rudarski godbi, slovenski koloniji v Ravni Reki, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so mnogoštevilno spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Vsem najprisrčnejša hvala. Ravna Reka, dne 20. avgusta 1933. s800 Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezersek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.