STEV.—NUMBER W*ahington, D. C. — Tajnik za delo Daviti pravi v svojem letnem poročila, ki jo naslovljeno na kon Ki*«, da je treba izgnati iz Zdru ionih držav vse tiste nedržavlja-ne, ki "ne verujejo v organizirano vlado.'' Davi« priporoča, da se sprejme zakon, ki prisili vseh e* dem miljonov inozemoev, ki Ke niso naturalizirani državljani, da se morajo registrirati in podvreči "vzgoji za državljanstvo". Oni, ki se protivijo taki "šoK", morajo biti deportirani. Cieveland, O., 15. doc.Konferenca za napredno politično ak-• cjjo je snoči aaklju&la zborova-> gje. Organizacija jo obdržala ata-taktiko žo za eno leto. Politični boji ae bodo vršili v vrstah gturih strank aH s neodvisno ak-eijo kakor kažejo krajevne raz-[ mere. Predlog eooialiatov in far-I ner-laboritov aa ustanovitev tre-[ t je straže z imenom American F Labor Partf je bil pdkionjen. ffleveland, O. — Dragi dan zbo-1 rovanja Konference za napredno r politično akcijo je bilo aprejetih ! reč resolucij glede bodoče politične akcije, toda samostojna I tretja stranka ni omenjena v nobeni resoluciji. Sprejet je bil tudi obširni program organizacijo. Delegat je "WorkenT Party" niso dobili sedeža. Predlog, da se ^itirije delegati ta stranke odatra nijo, je bil sprejet brez debate. V političnem programu, ki ima dolgo vrsto točk, ao aledečo glavne i- nhteve: ; . ■ 'i^.®;*4/; Nacionaliziranje premogovnikov, operiranjo železnic v koristi ; ljudstva, javna kontrola vodnih ail, direktno volitva za predaedni-ks in podpredsednika Združenih držav, zaščita civilnih avobodščin in pravic organiziranega delav-" itva, nagrada za doaiužcne vojake, ki ima priti is davkov na pro-nt, odprava preknplsvaleev med i*, koarnmmtfi*/ rtomk mu sodišču ae mara odvzrti oblast ranojanja o ustavnosti zakonov, »viianje davka na veliko dohodke in dedščina, amnestija sa politične jetnike. Morrie Hillquit zastopnik socialistične stranko* je aahteval, da konferenca obeodi Daughertyjeve »odnijske prepovedi in pove z jssnimi točkami zakaj ae je aešk m kaj namerava. Uvod resolucije, ki označuje namen in cilja organizacij* ae glasi: "Konferenca aa napredno politično akcijo je organizacija, katre namen jo, doeeči nominira-»je kandidatov sa predaodnika, podpredsednika, zvezne aenatorje m kongreaniko in državne ter krajevne javno uradnike, ki bodo delali Ka interesa proizvajajočih razredov in služili načelom prave demokracije v industriji, kmetijstvu in vladi?' Kandidatja aa nominirajo na Itoah tistih atrank, ki imajo največ prilike aa zmago. Zbori Konference ee vrše letno in predstav-niitvo imajo "vae narodne in mednarodna delavsko in farmar-Ntranke* delavake unije, kooperativna društva, državne de-federacije, lagialativni od-fK,n ' ra,,sportacijakih organizacij « krajevne centralne organizacije delsv-Kkih unij." Glavni odbor šteje 21 članov, ki ,m»J<> vodztvo vaoga gibanja; or-Mnizirajo ee tndi državni in kra-odbori, ki vodijo kampanjo T "v°J»h državah in mestih. »ZlUTOl JOW JI OTVO- dsbato v nrrastu bubvbtomi pudloos . w»ahington, D. O. — Senator je v daljšam govoru pripoji Kubvenšno predlogo. Hvalil J® na vm pratage in končno je ^J"1 da je .velika pomoč za far Itavno tako ja menil, da ■^»'sčna predloga ni fcrala no •T1" u]f*« v zadnji volilni kam v njegov državi. Ran* ta » » mu drugI senatorji poro-at,) da niao v volilni kampanji opravljali O aobv«n*ni predlo $3,500,000 POTEOftlHIH ZA STOK JI ljudstvo je odločno povedalo, da na mara taks ustavo. aa S4 stopinj pod alilo. Ohloafo, IU. - V torek Js Obi aago obtutilo letos prvo prava sš-mo. Najbolj mrss ja bilo okoli s-sinih zjutrsj, ko jo Mvo srebro v toplomeru padlo aa sedem stopinj nad nišlo. Opoldne je bUo sa opo-ananje topleje, kajti toplosMr js kazal 14 etoptnj nad aillo. Mrzli val jo spremljal motaa in mrael veter s eeverosapada, ki ja ubadal do koše. Fevaod, kjer oe jo razlil mrzli vsi, je-padale temperatura hitro. Odposlana ao bila evarSe v dolino Mkmiasippi ja in reke Okko, ds prihaja mrzli val, Id js aa«st doli v Kanaae in Okla kom* V Kanaae Cityju je kazal tnglomer aamo pet stopinj nad Najbolj m rac js kilo v llavrn, Mont., kjer ja toplomer kazal S4 stopinj pod alllo. Radije, ki ao aa nahajalo ns Velikih jezerih, so pohitele v pri. stane v varno zavetja. V pristanih aa atlantiškSm o-brežju la v Mekiškam zalivu ss raaobealli svarila, da priksja silen vikar. Mrzli vsi je ado doee gol Dallas, Te«., In povaroHl, ds riti, ds pohaja trdi prsaMg la da nsj se ljudje zadovoljijo s dale amsmaimkemiesa sa baa šia lmai imb jiiii premogom, 0 Masi aa» rivni upravitelj govorili, Mo de bl prrmog. ChrozI ss adsj konaamantom, a-ko ae bodo pridni, da jih Is nlaae knrivnl upravitelj. Zakaj ps al nikše nsalepU proti preamgovnUklm podjetnikom |x>letlf ki so s avojo traaoglsvsot-jo aavlalevall stavko, daslravve ao pametni tfndje ■varili, ako Nekateri Ijndjo ao še pred dve-ma mssssstaa naročili Irdl pre «aog, a nfcnajo ga ia daass. Se adavaoj morajo koriti s pre asa gom najalabaje vvnta, kajti Is M tega ai atvrttt, bi morali emrsaiti Amsterdam, IS. dee. — Na pro-tivojnam kongreeu, ki ga je akll aala Mednarodna zveza strokovnih milj, ja bila opre jote resolucija aa državno kontrolo .vsak privatnih tovarn, v katerih as Mala je eroft j" In dragi vojni Hlsrtsl. A rt bor Varfava. IS. dee - TrZ notranjih zadev je odetopd val.-d izgredov v ton ju novega predeednike Sef policije ja kil odstavljen, ker ni atavko proti aaelonalietiš ,mm) st racijam. Vea trgovi-Varševi počiva. Naajonali- ■ jiijiipmiii! i u .1 M,i UR ^mm/mm^^ m w TA E v s - M&Sttt^pritste ......IŠI 1 iHZtTa. iu- 11 TtOlVETA" Mb«. ■UTrZliSs*" f 10-22) (N«* Glasovi članov S. N. P J. in čiUtoljov Proovet«. Pri Id naaelbini, ni To vodil« kor prihranijo uredništvu valiko MMtntem dola. toki pa NEKATERI SO LE PRAVILNO CITAU IZID ZADNJIH VOLITEV. Triko je najti med javnimi uradniki ljudi, ki pravilno tfUjo \M volitev. Nekateri javni uradniki ne dajo sploh ničesar na te, kako je ljudstvo glasovalo, dokler sami ne obleže kot politični mrliči na volišču. Po zadnjih volitvah ata se našla dva governerja, ki sta razumela volilce na zapadu. Volilci na zapadu so se letoe Uko obnašali na volišču, kot ie nikdar preje. Kan-didatje republikanske stranke ali demokratične, ako ao dišali le malo po reakciji, so bili poraženi. In to je dalo misliti fovernerju v Michiganu in governerju v Illinoiau. Midtiganski governer je imenoval progreeovca senatorjem, illinoiaki governer je pa pomiloetil sedemnajst političnih kaznencev, ki so verjeli,»da v Združenih državah peetoji svoboda govora, ko so sedeli dober teden v ječi. Poleg je governer sam izjavil, da tudi on verjame v svobodo govora in da smatra postavo, ki omejuje svobodo govora za neustavno. Povedal je, da ne vidi v obsojenih političnih kaanencih nobenih zločincev, ker niso izvršili faktično nobenega zločinskega čina, s katerim so kršili postavi, določene za kaznovanje izvršenih hudodelstev. Tako ao časi spreminjajo. Kljub temu pa nekateri še vedli« menijo, da je za delavce politična organizacija brez pomena, ksr je volilni listek za nič. Ljudje, ki tako govore, zavajajo delavce na napačna pota. Merto da delavcem pokažejo pravo pot, to je da se poslužijo volilnega liltka in izvolijo svoje tovariše v zakonodajne zbornice in v javne urade, jim kažejo napačno pot, da jih privatni bizniiki interesi ložje izkoriščajo. Kadar bo delavstvo razumelo, kako velike važnosti je sanj vprav volilni listek, da si z njim lahko pribori politično moč, katero labko \tforabi v svojo lastno korist, bodo itrajki postajali vedno bolj redka prikazen. Osem-urni delavnik bo kmalu zakonito uveden, ob času brezposelnosti ne bo treba delavskim družinam stradati in pre-zebati. Kadar bo bolesen prišla v delavsko družino, se z njo vred ne bo priselila v hišo tudi revščina. Preskrbljeno bo za delavce na 4ara leta in sprejetih bo sto ali ie več drugih koristnih postav za delavce. In delavci bodo končno dosegli svoj dlj. Dva governerja sta znala pravilno čitati izid zadnjih volitev. Delavstvo naj pa pravilno sklepa o tem čitanju. In če bo to storilo, bo gotovo izdelalo krepko delavsko politično organizacijo, ki bo skrbela, da se ne bodo javni uradniki in zakonodaje! samo v dveh državah učili pravilno čitati isida volitev, ampak da se bo pravilno čital izid volitev vsepovsod. FASlSTOVSKA KULTURA. pri pravi je ru O. — Po vaem aveta ae je pojavilo novo gibanje, ki si-cer ni novo, niti ne predatavlja ničesar novega. V mislih imam Islizem, ki ae jo porodil v Italiji m ee sedaj liri tudi v druge ev-r o palce dežele. V Zedinjenih državah omo ga dobili takoj po vojni v podobi racnih stoproeentnih organizacij, kot je AmeriSka legija, Ku KJux Klan itd. Besk.ija se je pojavila lo po vsaki vojni in fažizini jo predstavljajo v sedati jem času. Beakoionarji ao napovedali boj delavakemu gibanju. V Italiji, na Bavarskem, v Franciji, Zsdinjenih državak, povsod so ns delu temne oilo, da aavirajo napredek in podaljšajo Življenje trohneče-mu kapitalizmu. Proti združenim silam naoad-njaštva bi moralo stati združeno delavstvo. Zavodni delavoi * veseljem pozdravljajo nov aenti-ment med prolaiariatom, ki stremi za zedinjeno fronto. Čemu naj se delavski rssrod prepira med soboj, čemu naj se ms deUvaka jim jo po izvešču ruskih rsdnika »ktfc drŽava,- Njeotačka je ("vhoalovačka druga, Austrija je bila trsoa, sli su klerikalci preoteli njihovs mjesU. Ovih tri-ju država je rednih na svaldda njo borbi sa oalobodjenje tapod kapitaličkog jarma. Ove tri drž* ve su nam pokazale, da je eoeis-liatička stranka nespoaobns izvršiti avoju nauku. Zašto je nesposobna, to su drugs pitanja. SoeUlizam sam po sebi jest dobar, ali socialistička •iranka prima pod svoje okrilje ljude, kojim nije do slobode rad ne klase, nego jim je do elužbe. Svaki advokat i propaliea, koji nije mogao nači službe med ju buržvazijom, on se zaleti medju radnu klasu. 8ocialiatičfka atran-ka prime ovaks ljude ss razšire ni m rukama pod avoje okrilje, kad pa ima nadje službu ili ih po stavi u vladu, o vi ljudi obrnu hr-bat radničkoj Masi. To su nam pokazali u Njemačkoj i gore navedenim državama. Ovakovi ljudi ne bi smeli ima ti mjesta u socializmu. Komuni stička ili VVorlcens' Party ne daje buržvaziji nikakve privilegije u stranki. Workers' Psrty ne može postati članom nego radnik. Ovo ne znači, da sanvo onaj čovjek može postati lromuniata, koji o-bavija težak rad, ovdje »pada avaki čovjek, koji objavlja što koristnogs za čovječanatvo, i si guran jeaam, da medju ljudinm koji obsvljuju koristna djela ima ljudi, koji au iatotafco spo "sobni za vodstvo vlade, kso au to sposobni advokati. To su nam po kazali radnki u Rusiji. Socialistička stranka as ne može pohvaliti, da je što napravila u koriat ruske revolucije, nego cerkev prosit boga, kolikomu je »omagalo. Ako je bil v revščini, b>|in __vsakdo povedal, naj bi si kaj prikrsnil, ps bi ns bilo tako ku-Tsko, potem vendar ne daja bog. DeUvei ae še do danes nismo prav nič izučili, aamo na nais ns-selbino se ozrimo in vidimo, dslns rea ne. Vsndling ima približno lostnem interesu, da se ;; 000 glasov, za deUvake kandi-|ra in agitlra za daU pa je bilo oddanih aamo II glasov in še U ne vem, kje so dobili. Ako poglsdsmo eijako knjigo, bomo Brzojavka iz Rima poroča, da je neki dr. Ramindo Sala, tajnik fašiatovske organizacije s/ provinci j i Alesan driji izjavil, da fašisti ne bodo vlačili hudodelcev več pred sodnike, ampak jih bodo s gorjačami tako pretepli, da jih odneesjo v bolnišnico. Ako tako pretepanje ne pomaga la če hudodelca zopet zasačijo pri tatvini ali katerem drugem zločinu, ga bodo tako pietepli z gorjačami, da ga odnesejo na pokopališče in zagrebejo. Po tem naznanilu je Sala pozval predse tatove, ubijalce, sleparje in druge grešnike in jih slovesno vprašal, ako bodo še grešili. Hudodelci so odgovorili, da ss poboljšajo. Malo čaaa po shodu so zasačili dva udeleženca na shodu pri tatvini na trgu. Fašisti so jih prijeli in pretepli a gorjačami, odpeljali so jih v bolnišnico, na kar ao stvar naznanili aodišču Ako as Je Stvar tako odigrala, kot poroča brsojav, se adaj fašisti poslužujejo gorjače, da prikrijejo svoja hudodelstva. Zadružna centrala "Co-operatlve League of je ravnokar odposlala oeter protest Italijan-■istrskim predsedniku in glavarju fašistov Musaoliniju, v katerem ostro proteste« proti početju fašistov. Liga Je namreč prejela oflcljelno poročilo la Italije, da eo italijanski kuklukai v črnih srajcah poftigali, kradli in aaplenjevali zadružno lastnino. Z grožnjami so prisilili g« so Jim izročali stranka bori zoper drugo, ako jo eilj vaeh vreči kspitsHzom in*ga nadomestiti a socialističnim družabnim redom? V Zedinjenih državah oo ae po razdoru v aoa. stranki ustanovile rasne komunistične stranke, pro-etarske stranke, ToUor partf in žo nekaj drugih sekt. Komunistično atranke niao asocls priti nikdar do veljave, ksr niso našle nlkaksga odziva v masah in njihova Uktika ae je izkasaU popol-noma nepraktična za to deželo. Po tem neuspoku ao organizirali Workani party, ki jo zavrgU sts-ro uktrko, ae JsrSkls za minimalni program tn za legalno delovanja. S tom je bila odstrsnjens <» vira za skupno doiovanje s aocia-liotično stranko. OsUkt pa jo druga ovira sa enotno fronto v Uj deželi. Priataši Workera party nadaljujejo z napadi na socialistično stranko, d asi ravno ao pričeli žs nskoliko poneha vati. Ko bodo pronokali popolnoma, bo pogoj za sedinjenje tukaj. PToti zedinjeaim reakcionarnim silam morajo naatopKi zedinjone delavske aile t t Dokler take enotne fronU ni, nam nič ne pomaga jadikovanje o slogi. Bo žo prišla, kadar bo de-Isvstvo spoznalo vrednost solidarnosti. Ili pojdimo z našim delom napraj. Uvi^čujrao socialistič ne kluba in roaširjajmo aootali st»6ni tisk. Kar veljs ss vse krsjo, volja tudi za Olanooo. Noše dolžnosti so iaU, kakor dolžnosti zavednih delavcev po drugih krajih. Jugoek>vaaake delavee v Um okrožju vabim na aejo tukajš-ujega socialističnega kluba št. 2. JHZ.. ki se veli v nedeljo 17. de oembra ob 10. dopoldne v nava dni h prostorih. Na dnevnem rodu bodo važne reči, med drugim tudi volitve klubovlh odbornikov. Zanimajmo ae za avoje organi-aaoijs, kskor se"reakskmarji ,zs avoje, pa bomo kmalu v ospredju Tajnik Iduba j oš škodila. Oču, da ae malo pov ratim natrag u Amerlku. Komuni atička stranka je promjeniU ime komunizma na Workers' Partjr radi toga, što je bilo ime komu-nizam previše crveno u očima kapitalizma. Zakon je bio potvr- delajo a« ropali, kradli, požiga!! in tudi morili I Zdaj Jo lepe na U način, da pretepajo z gorjačami Mke mte. ako ae pripadajo k fašistom. To Je ss boje koafaKMO od ki sato adaj poje gorjače. Mata«* djon, da avajri Čovjek^. koji član komunizma, spada pod kri minalni sud, a to je zn^tto za tvor od 10 do 20 godina. Dakle u tom ja ne vidim nikakve pogreš-ke, ako jedna organizacija može sačuvati svoje članove od kasne progona pod drugim imenom, a svoja načela i nauke očuvati. Američka rsdna masa naroda nagiblje danaa na novu Farme i1 Labor Partjr, od koje socialisti čka stranka drli glavu proč. Za što, to je zagonetka zanju aamu Workers' Party pa je »rekla svoje želje u New Vorku, da ima volju, da po može F. L. P. u svakom slučaju, jerbo maaa naroda nagiblje više na F. L. P., nego na nijednu drugu str s n"ku. Po mora mišljenju, mislim, da komunisti imsju pravo a tonili. M asu naro da je teško uvuči u socializem i i komunizem, a naprednim rac nieima nije teško zači u radnu maau in radkti medju njima nutra što bi izvana. Brat Martinjak bi bilo napred-niji, da študira cieli položaj rad-ne klaae u Americi, nego aa ao drži samo jedooga i aiguran jeaam, da ne bi nazrvao člane Workers' Party nazadnjachna. Ne misihn, da če se brst Martinjak naši u-vriedjen na moj dopia, jerbo ne mielim na to, nego na napredak radne klaae. — Tony Shragal. iz ki je tošU in fcodil jo dela-Uiorizčan razno vestnih sov-rda pod tolo proletar sredi pou Ravno zato pa j* sebi. da ss bor, z* Položsjs, Wt(. , ds je v ajsgovenr organi/i HH^HiJo de-IsfMtvs vslMNesd, kjer se m\ nudi kolidksj prilike, v registrs-1 Bridka rosoiea je sicer tudi, S? Ividali eno I so orgsnksirsni deUvei v boju ,|.> samo moško ime in eno ženako za|stik«at opeharjeni in speljani „a socialistično stranko, slovenakih led po Jaajnsaa vodHeljatvu, kar| družin pa naa je kakih 50 in vseh las veda d^svea trpina močno lasov od Sloveneev ja kakih boli. Niti to naa ne ame opiašiti, Je pogledamo na klubovi seji, nego smaftrajmo to, da am<, liane iz te naselbine, bomo vide- eno »kučnjo bogaUj« ; svoj«, zmo li samo enega. to moramo popraviti ob prvi pri Rojaki, deUvei, ako ae ne bo- liki a tem, da damo pošten«. i,r mo prijeli bolj zanimati sa naše co slabim voditeljem in jih iu.U pravicc, to je, da ae pričnemo za- meatimo z dobrimi, ninmti zs delavrfco politično or- Ako bi ae članstvo delavskih! gsnizacijo, todaj bros upanja pri-1 organizacij v splofaem dovol j m' čakujemo kake boljše čase. Bodi- nimalo in vae zadeve trezno j>n m<> prepričani, da dokler bomo mislilo ter se za vae kočljiv« t«, volili demokrate ali republikance pke v pravem času povzelo toza Basstavodaine zbore, ne more- devne potrebne korake, bi bil« • pričakovati nič boljšega, vaaka prevara izključena ne pa o| Prav dobro je znano vaem tukaj- bratno kakor se to sedaj godi šnjim rojakom, da imamo tukaj Članstvo kot jedro organizacije socialistični klal). Namesto, da t)i bi moralo imeti moč nad avojimi v nedeljo preganjali dolgčaa, pa voditelji. V doaego toga je nuj pridite na sejo, da se bomo kaj no potrebno, da napredni delav-več pogovorili, na kak način ai »ki aloj izobraatuje in apodbuja moremo izboljšati svoj težki ob- svoje v tem oairu zaosUle toval stoj. Zborovanje jo vsako dT^go riše. nedeljo v mesecu v Brawndalu v Mizerija delavskegs razreda dvorani požarne bramlbe ob 10. poaUja čimdalje bolj občutljiva, uri dopoldne. Poaebno ps speli- z delavsko maso se postopa že ram na rojake, ki ao že bili člani kar brezobzirno, ali če kdo vero kluba, naj se pričnejo bolj zani- je, da mora Uko biti, je obžalova mati za aejo. Na ta nažin ae ne nja vreden duševni revež in po| moremo nadejati velikih tmpe- trefcen pouka 'kakor alopec pogle hov, če pridejo člani na sejo on- da. Nesmisel je tudi, če kdo ver-krat ali dvakrat na leto. Sodrugi, jame, da mu bo mogoče kaka ne-poprimimo se deU in agitirajmo vidns moč ali kaka božja oblast za koristno stvar. Skrajni fiaa je J poma^la; vse tisto zvononje, ka-da bi se naš klub pomnoži! v član- jen je in vaako jaki žegni (blago-atvu. Pridite in pripeljiU vsak slovi), ki jih bodo vprizarjali po enega s »oboj. dne 24. decembra, ko ae bo zopet Voščim vesele božične prazni- rodil odrefcmik, ki ga pa ni bflo ke in srečno Novo leto vaem za-1 nikdar videti in ga tudi ne bo, vodnim delavcem, lar, član kfofas ftt. 10. Joa. Čebu-] vsa u m podobna ceremonija je v korist le onim, ki imajo biznis s tom, dola veki masi pa ja več ali t_j _j .i.Jmanj -gotovo v škodo, kor to je kolA« bo dn. 7^0. ^^ ^^ . ^ vemlbra mogoče le rodil odreie nih delavstva, pa šal ae jo poka-zaW da se je stara garda še ob-"drlfla Ha krmilit; zopet amo pahnjeni za daljšo dobo nazaj v I"*! biznis v avoj prid, živi-^JLTlrZV **•(*> ^•tno- kakor trot je pri če- belah. Kapitalkti ao aoveda v sporazumu a vzgojevatelji gorskih sekt in jik4aa4«n namenom podpirajo, da versko satdobano maso blufsjo in slepijo tor delajo ns izkoriščati delavsko maoo. Da niso volitve ispadie tako kakor je to želel napredni aloj, jo I. ^ ^^ seveda veUko kriva nezavednost imeh v Kmnta* CltyJU "dnjl 6 in brezbrižnost doUvstva samega, drugo pa še pripomorejo zviti paragrafi volilnega reda, na primer: za državo Indiano velja U- kle volilni sistem: da mora biti vsak državljan eno leto v Uj dr sv. miajon. Seveda, čmrlji si tu di iščejo najrajši onik cvetlic, na katorih jo več medu: se razume, da ao tudi miajonarjl Ili zato v Kanaas City„ kor jo tam še do I volj takih verakih ovčic, ki se bo J oh njton OMgr, 01 - Citat) ProleUrou dopis brata Fran ka Martinjaka u ime aooUlizma in novo ustrojonog kluba u John aUn Cityju. ^rat Martinjak napada Workors Party klub a kom mjsatu, da au Mano vi više aa škoda saprodka radne klaae nago H aa napredak, 1 da svaki šaa mjenjaju ime i program. Mogu kaaati, da niesam čUn ni jed ne od poliUikih stranki, ali moje js mnjouje I dušnost, ds u svakom slučaja pomalsm stran-ku .koja jo aa oalobodjenje rad nog naroda »pod kapitalbtič ko« jama Kao neutralen radnik jodnu stranko I »sgo pratim avs •U Ih fasade a A- IVsul polHiške atranke, ms« alaam prati vnik aa- niti ki>«nunaitimoč tja, kjer jo ni da bodo taki aisUmi kakor tudi druga likaoiranja prej ali alej dozorela, saj je bil tudi ruaki car prva in najmogočnejša oseba v celi Ruaiji, kaj in (je pa je danost Njegova moč je dozorevala, ko jc m«l tem prihajala ljudska prsvios do površja; nenadoma jo prišel čaa, da ae je morala umakniti imperialistična morala prod ljudakim pravom. Da bo ravno v Ruaiji smagala najprvo praviea nad krivioo, to se je zdelo neksj let .nasaj nemogoče ali danes je fakt. Takih taktov bo sledilo še več, nikdo pa ne more dsnes reči, oziroma vedeti, kje as bo prikasal prvi. Za delavski razred je jako važno, da pazno zasledujemo dnevne svetovne dogodke Ur akužamo u-ravnati svoje misli s duhom čaaa. PrljaUlj, ti me boš mogoče zavrnil, češ: ah, kaj hočem jaz, ki aem že aUr, meni ne more to prav nič koriatiti. Resnica, ali Se ne bi nikdo ne oral ledine, tudi planira ne M nikdar zorela. V«led tsgs, drsgi prijatelj, js aafta dolžnost, ds nadaljuje ara zapHčeti boj Um. kjer so naši predniki li. DsUvpki boj je trujov ki vsakojakih zaprek, ki nam jih nastaVtjaja moč kapiula. U asa-do svobodnega Ijad-prava ja dolga težavna pot, človsštva Valed s tem. pa ks Hs. Ker sem svojočaano Uvel nekaj časa v Kanaas Cityju; mi je lahko uganiti, zakaj > dofeiio to mesto U časten obiok, No, p« ako bi bili U vmU ljudje kol j od-kriUga značaja, bi bili jako po rabni za raaširjeBjo agitacije med deUvako maso. Splošno znajo, ds pretešns večina ljud- no ver- Olva še danea bros ugovfSS^H jame, kar ališi iz ust U sli one vr-ate kutarja, kor pa jo tolko naj ti med U vrsU zalogo kako čast no iajsmo, je priporočljivo zo de-lavstvo, da propuatimo kuUrje njih tmodi in ao zavzamemo za «o-cijalistične ideje. Vzak, kdor spada v proleurski raared, je samemu aebi dolžan, pridružiti delavskim vrstam v so-eijalistični stranki, no oziraje se na razne nasprotne elemente, ki kriče hočejo atranko prikazati za slabo. Ali naloga za iapopoinit^ stranke pripada nam ddaveem samim; nate nalogo jo, da poet« vimo našo atranko aa adrava »n trdna tU in iztrebimo vao, ksr je neadravoga v nji. Z *ao«ejan<> vztrajnostjo as proma«a veliko, ako t>omo vztrajni Sadomo tudi uapeini. Napredni duk MkaUrik tukaj šnjtk rojakov jo obudil zopet U kajftnji socijalmtični klub Bojs rskma*oksk*oko pH da vztnSnTai^^ ZSi^ rol M« TO*L«, vid ko Stiki »to delegatov - bil takozvani minne načrt » »drušenje organizacij. 111. (Fed. Prow). — ^ štiri sto regularnih in ^ delegatov ao je abraio ■ konferenci, da izdelajo načrt Lraienje šelozničarekih orga- Jijen j« bil medikarodni od-* petdeset članov, ki je prejel ^ da imenuje ie petdeaet I v odbor, da oe tako usta- m odbor sto članov, ki bo vo-' agitacijo ta združenje železih organizacij. Glavni staji bo v St. Paul, Miiin. ^ konferenci ao bili aaatopa-ielezničarji i« Združenih dr-v Kanade, Mehike in kanalske-'p^a. Delegatje ao prišli od uitika, Pacifika, Toronta in iz Miasimippija. Mehiške or-cije železničarjev ao posla-l^ozdravni telegram in ao izrc-, da obžalujejo, ker jim je ne- ■ pozlati delegata iz Mehi-Konferenci pa žele največji H, Konferenca ao jc bkvila z vpra-eskaj jc bila zadnja stavka ličarjev izgubljena. Delegat-«o bili prepričani, da bi bile iške družbo pristale na njih nnne zahteve, ako bi bile pre-•ane, da je akcija podpirana vseh železničarjev. Poleg odbora eto članov bodo oljeni ie lokalni odbori, ki bo-delali za združenje železničar- organizacij. Priprave za sklicanje konferen-I to stale okoH tisoč dolarjev, 'i dolg je skoraj pokrit, kajti legatje so nabrali med sabo ejinjo vsoto za kritje teh ikov. Prispevale bodo pa še lne organizacije, da se krije li dolg. List "liailroad Aznatg&mation tdvocate", ki izhaja vsakih štiri-ijft dni, je bil aprejet oficijel-m trhisilom. Zdaj ao tfeflca v šeet »tirnih. V kratkem upajo, da vilo naročnikov podvoje. Takorvani raulneaotaki načrt za niženje je bil sprejet z veliko Fečino. 1 C. H. Wangerin je bil izvoljen fijunfnim tajnikom, C. h. Ken-awiy pa predsednikom. FARMAR m ŽENA UBITA. Itiri tisoč dolarjev pogrešajo. Midletown, Ind. — Našli so u »orjenega 35-letnega farmarja William Shaferja in njegovo ženo. Khafer je imel glavo prefcle-«o, njegova žena je pa imela gla vo odsekano. Očividno ae je mo rilec poslušil sekire. Našli so ju druiji farmarji, ki so ae peljali lahno. ka ■ Karmarjeva žena je ležala v Pošlji, poleg nje je pa bil tri le-»tar netjak nepoškodovan, ki f precej trpel zaradi mraza fn n« pomanjkanju brane. Shaferja •o l« našli v hlevu. Oblaeti eodi-da je bila zakonika dvojica nr'vH nekaj Malenček ne podati najmanjšega poroči kako ho je odigrala tragedija. In4i je vse razmetano in ob Mreni organi aodijo, da je bil rop motiv za etrašno dejanje. 8re-bn,il"' 'n zlatnina m denarja ni Jlkjer. dasiravno aodijo, da je Hhafer okoli itiri tiaoč do-urj*v doma. flosodjc ao videli lKh«f-rja zadnjikrat prejšnji četr ! kk delati na farmi. 1'olicija iiše farmskega delavca Hr»M>kahira, ki je izginil, z »J"n l>« tndi Shaferjev avtomo KUZERJEVI10-JIKI KOT STIH. TAKO SI ČASI SPREMINJAJO nr s Njun pa Kjer so pred pet leti hujakali proti Nemcem, adaj Nemci stav kokazijo Kew Tork, V. Y. (Fed. Prem. Štabni poročevalec.) — Bivši vojaki, ki so ahižili v nemški kaj-zerjevi armadi, sdaj stavkokazi-jo v delavnicah New York, New Haven k Hartford želeanicc. Ti nemiki delavci, strojniki po poklicu in doma na Saksonskem, niao mogli dobiti dela v avoji deželi in pripeljali ao jih v Ameriko po posredovanju nekega agenta za posredovanje dela in odbornika neke protidelavAe organizacije. Postavili so jih na delo na ravno tieto mesto, na katerem so bili pred pet leti nabiti veliki lepaki, ki so priporočali ameriškim delavcem, naj gredo v vojno proti Nemčiji. Bivši nemški vojaki, ki eo bili sami žrtve prvič nemškega militarizma, na to žrtve goepodarske demoralieacije, povzročeno po zavezniškem imperijalizmu, in zdaj irtve ameriške industrijske avto-{racije, ao zavzeli mesta stav-karjev, od katerih co nekateri služili v vojni onkraj morja. Zdaj delajo v delavnicah, iz katerih ao bili nekateri delavei ubiti v vojni. Še nekaj dni nazaj je njih ob-eka obstala iz sive vojaške uniforme aa delo, pogrešana je bila e "pfltelhavba". Pišejo ae J. Riohter, C. Zamo-nor in Frederick Unger. V Združene države jih je vzel in odve-del v delavnice v Hartford neki Julius H. Miller, agent za posredovanje dela, ki jc obenem tajnik prot»delavske organizacije, katera ee nazivljc "Open Shop Movement" in katero podpirajo bizniški in finančni interesi v Hartfordu, katerim je do tega, da uničijo delavske strokovne organizacije. O Millerju pravijo, da je rekel, da je prevzel dovoljenje od ameriškega generalnega konzula v Nemčiji, proden je privedel nemške delavce v Ameriko. Vai štirje ao odpotovali k Nemčije na dan Premirja in atrojniki eo odšli tk-koj na delo kot kotlarji v železniški delavnici. Šest sto železniških delavcev stavka pri New YoA, New Ha-ven & Hartford železnici od prvega julija. In ravnokar so izvedeli, da Železniški načelniki, ki so jim pred pet leti priporočali ubijati Nemce, izrabljajo ravno tiatc Nemce, da radbijejo njih organi-zacijo, in odklonijo njih zahteve za pošteno mezdo in človeške delavne razmere. Med šest ato železniškimi delavci ni ndbenoga uakoka, njih fronta je še vodno eolidna. Stav-karji niao prejeli podpore od nobene unije, ampak pomagajo ai sami z rajnimi deli. Oni nadaljujejo z bojem za ztarostne pravice in pravice do penzije. SfLKZjnSKI vozovi pri' manjkujejo v »h- taki. I Helena, Mtatt. — Farmarji so se obrnili ns državnegs prokura torja W. D. Rankina, da odprsvi pomanjkanje železniških vozov na Oreat Northern železnici. Pred tremi tedni je bila atvar predlo žene železniški državni komisiji. Takrat jc Ralph Budd, predsednik železnice obljubil, de je pomanj-kanje aemo začssno in ds IkkIo vozovi oholi 18 novembra na raz polago. * Farmarji ao povedeli državne tnu prokuratorju, da ne bodo mogli plačati davkov, ako nc dobe vozov, ker ne morejo poslati svoje živine na sejm. keller ji neai^f, v IL praski pftoti dauohbr * ttju. Zbornični odsek se Ja izrekal, da nadaljnje s obtoftnim poatopa. njem, tako, kat ja aačrtal tožitelj Wazhington, D. O. — Po eno urnem razpravljanju je zbornič ni justični odsek izrekel, da ae bo zaslišanje pri obtožnem postopanju proti juetičnemu tajniku vršilo talko po vrsti, kot predlaga tožitelj Keller, kongresnik is Min-nesotc. Keller je priporočil, da ae vzame v pretres kot prva zadeva, da je Daugherty imenoval zaupnim uradnikom človeka, ki ni zaupanja vreden, je korupten in nevaren svobodi ljudstva * Združenih držav. Druga zadeva jc, da jus-tični tajnik ni vedoms izvajal zatonov za varstvo na železnici. Tretjič, da je Daugherty preprečil legalne obravnave z tem, da je vpoetavil proti železničarjem sod-nijsko prepoved v Chicagu. Večkrat je prišlo do praak med Volateadom, predsednikom jus-tičnega odseka in Jackaon II. Kal-stonora, Kellerjevim odvetnikom. Prva obtožba je senzaoijonel-na, ker pripoveduje, da jo Willi-am J. Burne, adaj načelnik zvezne tajne ali preiskovalne službe, povzročil, -nl department še ni natančno oločil njegovega delokroga. ! [jerkott ni delokrog kakega kon-konzulata natančno določen, volja načelo, da je dotičnl konzu-at na uslugo za vae one kraje, ki ao biišji njegovemu eedežu kot onomu, katerega drugega koneu-ata v iati državi. DftCFK PEUKU1K POJESTI CIGARET« "Ona". Sodnik je obaodil očeta na dve ato dolarjev denarne globa. Obieago, 111. — 35-letni Ste ve DeuUh je našel pri avojom sinu pet cigaretnih "člkov". Prisilil gs jo, da jih je enedel, nakar ga je zaprl v mrzlo solto in odprl okno. Sosedje so videli, kako deček pre zelm v sobi in posvali so policijo. Oče jc bil aretiran. Hodnik s. La Buy je očeta oetro pokaral zarsdi brutalne kazni in ga obaodil »is dve sto dolarjev denarne globe SKLADltOm DELAVCI SE ZDRUŽUJEJO V BOLJŠI OROAMIEAOIJSKI POEJO Vse To- ™ ^ skladiščnih delavcev, ki so člani raznih lokalnih »rg.n.zae,*, združijo v eni organ.zar.ji To je poeledira izgubljene atevke pd 'S rrzn^rsEJ* stavkalo jc okoli delzvcev pri Waveriy kompeniji. ki ee deUii na penn S L železniškem ker je bUo 1» ****** T^Tl rvtto. kateri ahm hoteli c^atl ^b nedeljah. So^zija j. hi. * strani dralke rtaem tihotapci dt oreftkiki zo per feohibicuomtftkb postave so lahko , dvakrat sojejti Iffaahington, D. 0.—Taft, pred Mednik najvišjega aodišša, je raz glasil odlok, po katerem se lahko libotspci z opojnimi pijsčaml in ljudje, ki greše zoper Volsteadov prohicijoniški zakon kaznujejo dvakrat. Kaznuje jih lahko držav no aodišče in kaznuje jih lahko še enkrat zvezno l»dišče aH pa narobe. Ako se zveznemu sodišča zdi, da je Mla kasen prenizka fed s j lahko uvede proti grešniku kazensko poetopenje Ravno to pa lehko stori državno sodišče, akn se zdi, da je zvezno eodlšš* odra dilo premilo kazen SUtttsks Narodu u. «• MOvIjtM Podporsi Ji . it.. _ « drUH IIU««U. GLAVNI STAN. MST-SS SO. LAWN0ALS AVE.. CHICAGa ILLINOIS l«TTŠovalni odbori UPRAVNI ODSEK.i Pvadssšaie Vladal Cai«kar. k Kmdrmm VUrieb. S. P. O. V, as. M****** P«., si I«i«ik Maltu« Turk. tajnik MaUbeaa m N*v«lu «1 kUeaJoifc i*k» V»srUk, sre4»lh aU.iU Jdilt« upravitelj flaalla PUTs G^Ua POROTNIOOSEKi Jena Usbrwnj »rsšsašsilk. 007 W. Ner »».. ier«M«M ISn UUmmikmr, B» 170. ItrUrl.., Okl*. FrU A. VM*, ŠM ITI. Siv. J.h. TtrMl, In SS. HaadarseavlMo. Pa.. Jaka Oaršak. «14 Spri«afUM. tO. • BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJE OKROŽJE« Slas Navak. sradaadalk. IMT4I S. La«radale šf, Hta Hi ' liaTst: v L m t" majhen vzrok, velik učinek. Ohioago, U. — 13-letni Oordou iiebband je v družbi svoje 11-let ne sestrice Doriee pregledoval Mišična dsrils. Ujela ju jc msti in je strogo pokarala oba. . , . ^ VSA PISMA, M sa aaaalaia aa rasla gt. aradMSlalka sa aaslaVai Pradsa4aUtra S. N. P i., MSf-SS Sa Uwadaia Ar«., Chlaafa, IU. VSS ZADEVI BOLNIŠKE POOPORE SS NASLOVRi talalšbe la) ■litra S. N P J.. SaST-Se Sa. U«adala Ava.. Cklaa«a, IU. DENARNE POSIUATVR IN STVARI. u ae «Ma|ejjt• i"4«alaege a4kar« la ladaaH rabše se aaslar*. TaiaUlra S. N. P J« SiSf^i Sa. Uvs-d«I« Ar«., Ckleago, III. VSS ZADSVS V ZVEZI Z RLAGAJNISKIMI POSLI se aašRjaks aa •»oslovi Blosajaatra S. N. p. J.. 1017-10 Sa. Larradeie Ara., Chleaaa, lit. Vse sHtešba ftada aeslavsaje v «1. lerriaaalaaes adkara se aaj e^Ulale Praak Zeltaa, sradsadaiku aadaaraaVa adkara. šl«er aaslar f a«araj. Vm arleivl aa gl. aaratal adsrk se ae| aaAII)aJa ae aaslaei Jaha Uarfer-«aad. 40T W. Hay St., SaHagMeld, tU. Vsi šaaiti la dragi «a«ai. aaaaaalla, aglasi, •arašaiaa la »• r arael a gtarilaai iadaala, aa| se eešUje ae aaslavi "PrasraU sa Lawadalr Ara., Chleega, IU. in 9ESBT LIT ZARADI TEI-KAJVT CEKTOV. Ohioafo, Dl. — William Ilorn James Matthews sta oropala 16-letno Huth Korbltzevo za trinajst centov. Sedela boata mogo-. če zaradi toga deset let v ječi. • - Preganjanje "nevarnih mliU" aa 1 Japonakam Toki jo. — (Federated IVaaa.) — Na Japonakem se je ustanovilo i'Društvo aa preprečen je rdeči doktrine" in odprio hrupno kampanjo. Društvu pravi, da je po trebno zaradi "nevarnih misli", ki jih razširjajo japonski vojaki, kateri so ee vrnili iz Sibirije. Je* poniki listi ptlej* * velikim alarmom o razširjanju boljševizma, ki so ga prineala dblrske okupa cij*e šote, K "nevarnim mialim" ps ne spada nemo sibirski boljševizem, temveč vae, kar ne prija Japonskim denarnim mogotcem na primer agitacija aa splošno volilno pravloe/ Kenao Tngu ki se je pred kratkim vrnil Iz Rusije, je pod neprestanim poli eijekim nadzorstvom kot "lile nevarna Izgredi aa Bavarskem Berlin, 13. de«, V Wlrtem In rgu na Bavarakem so bili včeraj veliki izgradi med nacionalist in, socialisti. Izgredi so sladil delavskim demonst racijam, k ate re je hotelo potlačiti sto Hleajev Petnajst policajev je bilo ranje nih; koliki) je bilo socialistov ra njenih, ni še znano. Istočasno je vojaštvo potlačilo delavske demonstracije v Htutt-gartu, Kselingenu ki Oalslingenu. Drobiž Od bliiu in od daleč. Berlin. IS. doc. — Domobranski minister Oeealar je dajal v zbornici, da nemški komuniati vodijo ša veš maaaaev intenzivno v man dni gardi z da dvMoI* moštvo aa svojo si ran. Nov španski kabinet je eeatavil Marquie de Alhu^amas, ki bo kot predsednik. Hantigo Alba bo minister aa zunanja dola. Kakor poročajo so možje samo "revnemu ljuckitvu naklonjeni" grofje, TiaoČi bežijo pred ognjenim dimom z italijanskih gora. Domi čini ai ne vedo tolmačiti, odkod je dira, ker nI bUo aidnje čiee nikikegs bluvanja ognjenikov. Nedvomno Je to vulkaničnl po-jsv in raziskovalni ao «• na potu da ga preiščejo. v Kaliforniji je zadnji teden trajal pet aekund. fckode niso imali prebivalci občutne. SO,000 angleških tkaleev od-slo v I jen i li. radi česar ae je zs ravno toliko število povečala armada nezaposlenih. Pojavov, da bi ae pološaj za nezaposlence is-boljšal, še ni na vidiku. Radi malega požara v sobi lic gina liotela v New Vorku Je bila povzročena veliko škoda. Zvonec, da je požar, je klical ljudi iz sta-novanj ln goatje ao drveH, koli-kor Je kdo imagei. Mnogo šip ia dragocenosti je pobitih in unlče nih In v splošni gnječi pri begu Iz hotele jc bilo nekaj dam hudo pobitih SOOO InoHBMaT sc dnevno od* pel js domov. Talko Je ugotovil v New Yorku odprem ni urad zs potnike. Od vračajoših Je 70 od-stoikov Italijanov, drugI ao Or-Iri, Nirijci in Poljaki, ki ae vre-čajo domov za praznike. Va Poljakom Je prišel proeea proti obtoženim 29 komunistom, ki so se že leto dni nahajali v Ivovaki ječi. Med njimi je tudi nekaj komunističnih poslaneev, ki ae od proeeea ne nadejajo do* brega izida. Tovarnar Freodman se je obe sli, kakor sodijo radi finančnih zadreg- Imel ja precejšno pod jet. Ja v Netr Vorku ,kjer ao ženeke Melovsle srsjee, Ilslulbenke pri tem podjetju so bile bsje jsko sls bo plsčane. Blizu prietanišča Vendrea na Francoskem Jc zgorsl potniški parnlk "(lenerel Covernor Tler-men". Potniki a moštvom so aa rešMi. Svtea našo tujoev. SvUaraki svat v Bernu hoše preprečiti številno neturalizaeijo in Ja odredil, da ne more poeUti veš kot 12,-000 novih državljanov na lato. Sadaj šteje frvtea »,M0,000 do-mašlb prebivalcev, tujcev pa 406,000, ki pa ae množijo s vsa-kim letom. V Medeni aa Italijanskem Je unišenih na stotina hiš, ki ao se sruftile redi potresa. V strahu so ljudje zapustili mesto In fllvtjo v % oj«4l« ib k>itorib Najbol božično darilo, Id ga morete dati ivajim. sorod- stari domovini, je aaa ah veš ale-, deših knjig; Dodatek raanib korlatnlh inaeij. Fina trda vezba e*2 (H) s poštnina vred. JiauBle Kiggiija. Hpiaal Sinclair, poslovenil Ivaa Povest la življenja prolstariata sa šan veli Fina trda veiba. Ceaa I »tnino vred. Zajedaloi. Spisal Ivan Povest o poaledioah spolnih bolaa» iti med slovenskimi delavei v Ameriki, Fina trds ves I »a Cena * I T.i a poštnino vred Zakon blogenulje. Hpiaal M. J, Moors, poslovenil J. M. Zala po-lučns knjiga, ki pokaiuje kiko ae splošni razvoj šlvellj In llovska ponavlja pri posamezniku S slikami. Fina trda vezba Cena $1.A0 i poštnina vred, Zadnji dve knjigi, naročeni sku-i mi j, dobite m tri dolirje, vse štiri ps za šest dolarjev. Vredno so t NaroČbe, katerim je treba priložiti denar, sprejemi Književna Matica, 9SS7 M So Laumdale Ave., Ohioago, Dl »aročfte " sorodniku aH domovini prijatelj« v stan Js bila la. Potres aa J Tokijo, U. dee. — Z otoka KI-Aa Js daaes prflU vsot e novih po- traenlh sonkik. ki oe nadaljujejo Triindvajset eafB Ja Nrakllo Rv M IS iS SMMS BOZIC SE BU2A! primerne deneme darila ae suri kraj Mira, aaassljtve la pe nlskl eeaL Palag lege |e be, da bede poMIJ str« tašae da^evlieae. Prejessalkll svoji doamšl psštl kres veeka- Ake pa sls rstl ss beNŠ v slad kraj daj ss peslašHe aašs Za aadeljae ^•Iuajmi a v- Zdrav otrok jo v vasoljo vsaka matere kT.rijo ra UM BABICA. Obrad is življenja m BOŽKNA NKMCOVA Poslovenil FRANCK CBONAB (Dalje.) "Voda buči, de js človeka groza poslušati, iivsJ s« skrive, kskor bi čutile, de ss nesreč* bliža. fr v rs bes ni vidsti," govori briioč police pri oknih. Zdej se začuj* konjeko kopito, po veliki cesti od jase pridirja jezdec, postoji pri hiii in krta "Otmite ss ljudje, vode grel" skokoma obdirjs ob bregu k mlinu, od mlin* proti meetu. "Bog pomagaj, zgoraj js hu de, poslali eo veet," reče babice m obledi. Vendar Uršiki govori, nej % as bo jI; gre ie jedenkret gledst, de li le ni nevarnosti, In da li voda le nI čres bregove udarila. Pri reki najde očete mlinar ja. Ima vieoks, črez kelgne ta v i h sne črevlje in povč bebiei, de veda voda vle llje dres bregove in is struge. Pridete tudi Jakob in Kodrna ponujat ss bebiei v po mol, da same v bili ne ostane; ali babice polije Kodrno domov. Vi imate otroke, sko bi Bog dopustil nosrelo, bilo bi to ne mojej vesti. Ime li kdo pri meni ostati, naj ostane Jakob, njemu to lepo prišteje, in v gostilnici ge ni trebe, tem ni strahu, ds bi jim voda dc hleve prišle." Basldejo ee. O polnoči poslopje vže v vodi stoji. Po 2emovskem bregu hodijo ljudje s plemenieeml; tudi gospod lovec pride ne brdo pred poslopjs, in ker je vedel, de bebiee ne >pi, kliče in brlisga, da posve, keko js. Jskob mu se oglaai is isbe sko si okno, da bedi; nej Proikovs gospa in mati ns skrbita; na to lovec odide. Zjutraj stoprv ee vidi, de je vae doline pod vodo. V isbi morejo v«s po deskah hoditi, In Jakob vis v tefsvo pribrede ns brdo k •perutnini, voda aa a tako silo lene, da ja ludo, da mu nog na lspodnaae. Po dnevu pridejo loviš vi gledet. Ko otroei vidijo hlio v vodi ia beMco hoditi v isbi po deekeh, spuste se v jok in vek, da jih je bilo teftko utoleliti. Pas gledata Is pomolov in ko ju Jo- žek pokliče, rede bi bile doli ako čile, sko ju Jekob ne bi bil držal Pride Kodrna, pripoveduje, Ips pokončevanje je sdolsj. V Žlici je neki vzela voda dve biki; v jed nej je bih etsrs žena, ki ni hote Is poslulsti |>oslo ve* svsritve, naj se utrne, pomoč pa je prišle prepo zno. Mostove, brvi. drevess pobi-ra voda, s kratka vse, kar jej je na poti. Pri mlinarju so v zgor njih isbeh. — Zsliks pride gledst, bi li mogls s vodo okrašenim prinesti tople jedi, ali ni mogoče, in ko se smeli Jakob prizadeva pro bssti k njej, sama ga prosi, nsj ostane, kjer ie. Dve dni treje ta strsh { tretji dan stoprv sečne vode padati. Kako gledajo otroei, ko se vrnejo od lovca! V ogradi je vse polno plevjs, V vrtu visok naplev, ter tja globoke jame, vrbe in olše so do polovice zavite v phvje. Klop je odtrgana, hlevci izpodkopani, peenjeka odnesena Dečks gresta z Nežiko gledat za poslopje. Imeli so tem seeejens drevess, ketero so pred letom iz lese prinesli in katere jim je ss-sadila babice, deklicama breze, in dečkoma jelo Stoje še nepoeko-dovana. Pod bralko ee postavili malo hilieo, naredili krog nje vrtec ln plot, etrugo in na njej mli ne, ki so se vrteli, kedy je deževalo in se je struge s vodo nepol-nila. Bile je tem tudi peiiea, v katero je vsajela Nelika is gline omsians kolaie Jn potice. Ali od vsega tege ker eledn ni vel. "O-tročaji," nasmeji se bebiee, ko sii li, kako šal jim je tege,, "kako bi ss mogla braniti vala Igrača erdi-tej povodnji, ki podira stoletna drevesa in trdna poslopje!" V kretkem ieeu posuli solnee polje, loko in poti, veter reansae napla ve, trava ia lepše zeleni; kvar se poravna in malo vapominov ostane od pogubne povodnji; le ljudje o njej dolgo govora. Laatevice zopet pri lete; otroei jih veselo po sd revi jejo, nadejaje ae, da kmalu pride lovec Sluga in sa njim ole. Bilo ja na večer svetega Filipe in Jakoba. Ko babice a krbdo svetih treh kreljev ne hiinih, velnih, blcvnih in kurnjakovih dverlh, na vsakih tri krile neredi, gre s otroki na goli grajski vrh. Dečka neaete na ramah stare metla. Na vrhu je le Zaliks, Jakob, vsa mladina a pristave, is mline, tudi Lenčlke. Kodrnov Veelav in njegovi bratje pomagajo Jakobu liti metla in drugi delajo grmado is pole« ia dralje. Noč jc kraana. Topel vetrič ziblje selen«) setev in raznala evetično vonjavo iz loga in cvetočih vrtov po vaem vrhu. V lesu kriči sove, ns visoki topoli pri ceeti žvižga kos in iz grmiče v v logu doni Ijubesnjiva slsvčevs pesem. Zdaj ko bi trenil švigne, pismen ns Žliškem griči, malo hipov potem ns Žrnovakem vrhu, in po brdih začenjajo migati ir švigsti vel ji in manjli pleme ni. In dalje po Nahodekih in Vo vomelkib vrhih gore in pletejo luči Tudi Jakob prišge smolnato metlo, vtakne jo v grmado, ki stoji v malo hipih v ognji. Mladi na ssčnc vriskati, vsakdo popade oamoljeno metlo,, sapali in sod jo kolikor mora vigoko ter kriči; "Leti, čarovnice, leti I" Potem »e uvrste in začno z gorečimi pleme ničem i plesati, deklice ee drže za roke in sučejo se okoli goreče grmade; ko žalne sazpadati, raz gre bo ogenj in začno črezenj ska-kaki, kolikor katera more. "Poglejte, U le stere čarovnica mora najviše leteti!" sakriči Ja kob, popade metlo in jo sedrvi tako, da letel ratvizdne, visoko zletl in pede skoro tje k zelenemu litu, kjer stoje gledelei. — "Od te iskre leta!" sekriči mladina, navali vši aa iskrelo metlo. Dečki ploskajo pohvelo. Tudi se Žcrnov-skegs in Žlilkega vrha sc glasi vrlssk, smeh ia petje. Blišče soljudje okoli rudelags ognje kakor fantestne prikazni; sdaj ps sdaj ismej njih srede Ikratck v zrak skoči, potrese v zrsku ognjeno glavo, da tisoč Isker od nje sprli, in mej vrisksnjem sopet ns tla pade.."Lej, ^ej, ta je visoko lete la!" zakliče Lenčika, kazoč e prstom na Žrnovski vrh. Neka lena pa jo prime sa roko operni njaje, nsj ne kale čarovnic, da jt katere v prst ne ustreli. Že poeno se vrne babica z otr«. ei domov. "Babica, nc čujete nič t" šepeta Barbika in ustsvlja babico aredi cvetočega vrta blizu hlle, "kakor bi neksj lumelo." — "Nil ni, vetri! igra s "perjem," odgovori etarka in priatavi: "Ta veter je dober." — "Zakajt" — "Zato, ker drevesa maje. Pravijo, kadar se cvetele dreveea ljubijo In objemljcjo, da bodo polna." — "Ah, babice. to je ikoda, adej ko se začno čreinje, jagode, ko bode tu vaaelo, bodemo vse dni morali *it .« - -i 'iifT*"«, i K- j- *' / t« i',1 11 Ivaa Erazem Tateabab. Historičen roman |g 17. veka _slovenske sgodevtne. Josip J ur HI. (Dalje.) A ne samo to. Dne 7. marca so prodrli isti vojnilki Jesdeci Zrinjskege tudi v celjski okraj in eo pelgali Bv. Plorijan pri žetelak In ia nekatere druga kraja, ki ao aa jim ustavljali. Vse te stralna dogodbe ao aa svedele v Maribor. In avadal jih je tudi q»ei!an Psumgsrtner. Zate je takoj tekal k Tetenbahu. "Za boljo voljo, to ne bo dobro ilo," ja rekel Paumgartner Tetenbahu treaoč ee od straha, ko je raapovedal vae govoriee, ki eo priile v mesto. "To ni ni! kudega," odgovori Tatenbah mirno. MVee mora Uko biti." "Ali da Hrvatje vpadajo v našo dešelol Da bode ljudstvo mislilo, ds so neU eovrainikif In ti pošari in poboji f Nepoaled pridejo celo do nee in ne lolije ne prijetelje ne eovralnikaf" vpra iuje meščan. "Veftina vojake pride a Hrvaškega. Prej pa Je treba, da poenajo nsšo acmljo. Samo sato ao ae bile one lete prikaaale. Čea se blile. Vam se ni bati ničesar. Samo glsdite, ds sts VI pripravljeni la mi mestno sodrgo dršite vkup, de vsej proti nsm ns divje." "Pe kaj, le vss cesarski prenaglijo T Tega ee jaa bojim, že ae o štv a rek preveč govori, a nikjer ie nI aiieaer videti, da mislits kaj seieti. Pripravljeni niste, goapod grof! Meni sa teko sdl . . . " "Nil Vam ae nej ne adi," pravi grof in potegne ia lepe pismo, katero pokale meščenu. Pismo je bilo od Prankopana, plaano latin ako. Narisan je bil v njem veš Irtei, po katerem naj Tatenbah dela. Zarotnikom je bilo najvei do tege, da dobe-do v evoji psat Nemški Oradee, vladno eradlšis. V tistem šaau to nI Mlo tako tslko. Kdor js imel grsd ln js vanj vrgel nekoliko vojekov, te je lami v roki vae mesto in ss je mofel polenti t i veeh vls-dnih poslov la prostorov, Pasadke jo bile telo«. kskor poveod, Uko tudi v trda je vi gralkega grsdu majhna Vsnder al bilo metale Teteabehu na tihem la bres hrupa vkup spraviti toliko vojske, da bi aa bil a silo mogel peleetiti t rti nje ve Ksr e eilo nI mogle Iti, as ja eeavelo s zvijač«. Km to J# Prsakopaa nar*. dU Irtei. B Ugovorom, da kole tered nevaraoaU pred tolovaji evoje aeklade spraviU v k tU svoji ne La-geku v Neeslkem Oradeu, je ImO po tem Irtei« Tteakak apreviti več pokritlk vse v Gradec. ▼ _.11 Wl skriti najlvretejlt krvaški ee. n T^ik" bi ee *e- prt HOOiB, aR aplek najti raeevl aetavUi. krvslki je- neki is%jih poakakali in v zvezi z. voaniki in nekaterimi la v Gradcu pripravljenimi Tatenbaho-vimi zaupnimi vojniki in hlapci stražnike pri mestnih vratih pobili,v mesto vdrli in skozi skriv. no podaemeljsko pot, ki dr« is cesarske hlle do grada, posadko na gradu nenadno napadli ter se Uko polastili grada. Ako je to dobljeno, je dob-Ijeno vae. Vse to je bilo v Frankopanevem. pismu, katero ee poena dandanee v celoti eamo po obeežku, is origlnele ao oatela dokumentarično aamo poletne besede: "Čare frater, aignifleo tibi, quod Turcae jam eunt in procinctu prograaaua feetu-ri." (Dragi brate, nasnanjam ti, d* so Boinja-ei ie priprsvljcni prodreti — Čudno je, ds as v aktih imenujejo vojaki is juga "Tureee", najbrž Je to saredi osebnega zmenka, ali pa sato, ker so teles pri nas imeli vse vojna lete M Juga sa Tur-ko, kakor le dandanee naš najproetejil kmet, kadar Iuje o bodoči vojaki, meni, de bede vojaka a Turkom.) Meščan* strese grose. > i "Zaupal sam Vam mnogo, a sanalam se, da nikomur, niti enemu človeku na govorite o tem," pravi grof. "Jas nioem ničesar lul, nečem nileaer vede. ti ... Bog nee veruj I" šepeta jPftttmgartaar. In kar mu tu nI bilo dobro prUrcu, ae poelo-vi. Is Tatenbahove hiše gred oš ae osre na pragu gori in doli po ulicah, ali ga ne vidi keklen oseben sovralnlk, da prihaja od Tateabaka. Zavije se potem v plašč iu e trdnim sklepom, de se bo» ds odslej bolj varoval, ničeser vpraševat, ničesar govoril, temveč čsksl ,kako aa fasvljo atvarl ss. . me bres nJega, koraka brao domov. fertisJrtB poglavje. Kek on kitro v kilo etopi, \ Ona mrtva ie leli. Narodna bi Nekoliko dni prej nahajaaso mladega popon nlka ne koncu svojege poU, pred gradom Podčetrtek. Bil Ja to Beltessr Ribelj. Ksko sa Je ispremenil v tem! Videl se je se vel let starejii, vsa poeUve Je hlle nekako bolj sloka, lise upadlo In vsa zunanjost saneaMrjena. A ni luda, da Ja bUo tako. Badnje meseee je ulakal vel, aego mu je bilo ljube, dulevno ia telesno prsbil toliko, de ss Js Israisveti moralo tu. dl ae sušenje. • /.sred strahu, katerega sts Tatenbah in Rudo! !1 imela pred Pavlom A halam, Je prišel Rudni« nemudoma k Riblju v jelo. Prigovarjal mu Js. sko kole biti prest, aaj prissie, da bode t prvič nasproti vsem ln vsakemu mollal s tem kar ve e Tetenbahu, drugi! ps. da bede <*M prr<, j Is delete. 8s to poslednje ma Js paaujal sneme alto vsoto denarje. »bUu raakipelo ■ovraitve de dc-e.lanjeff. „ojege gOapmUr i« rx> v»eh šilah. Maščevati ss oadmu. ki mn jT. krute reke potrgsl vse lepe podobe e prihodnji areil aa tU ter Jik Um klednokMIše aetept.i Ja kila ajagovs vrele IslJe. A hae^e lrvtmH! »Delje prihodnjič ) sedeti v šoli." reče otošno Jolek — "To n« more biti drugsčs, deček; vedno ne moral doma biti, vedno ne igrati Zdaj vam n*sU ne jo druge skrbi in druge rsdo »ti." — "1 jsz bodem rad* hodiU v šolo," rele Bsrbiks. "le po v»s, bsbics, mi se bode tožilo, ker sc ves dsn ne bodevs videli!" —-"Tudi jsz bodem pogrešavala vas, mili otroei; ali kaj vse to pomaga; drevesa cvete, dete rasU; drevo odcviU, sad odpada, dete odraste, rodiUijcma ubegne. .Teko to Bog hoče. Dokler je drevo zdravo, rodi sad; ko pa usahne, poseke se in na ogenj vrže, božji ogenj ga vpepeli a pepelom ae potres« zemlja, i« katere izraatejo zopet druga drevesa. Tudi babica dokonča avoj tek, in položite jo v volno spanje," pristsvi bsbics tiho. Ns vrtu v grmu zsšne sls vee peti; otroci govore, de je to njihov eU-vse, ker pride vsako leto v grm trn vrt in gnjezdo naredi. Od jsza zadoni žalostna Viktoričina: Aja tutaja. Otroci holejo ie zunaj oatati, ali babica jih nudi domov: "Ne veete, da ee jutri zaiae šolo in treba bode zgodaj veta jati; pojdite spat, da mama ne bode huda," reče in prisili enega in drugega črez prag. Drugo jutro med kosilom uči msti otroke, raz-ven Ncžike, ki je Še spsla, kako ae imajo učiti, gospoda učitelja poslulsti, kako se imajo na poti veati; daje jim same dobre nauke, da otroke jok sili. Babica jim pri pravi brašna: "Tu Imate vsak svoj delež," reče in dene na miso tri velike krajce kruha; "tu imate vsak svoj pipec, ki eem vam jih h ranih; vidiš Jožek, ti bi ga bil ie davno isgubil, in zdaj ne bi imel a čim kruha rezati," reče, vzemši iz žepa tri pipce z rudečim rožjem. (Dalje prihodnji!.) Rinska Mitologija. """""" , -j ' , > (Dalje.) 4. Mars (Usvors, Mamers). Mara je bil poleg Jupitra naj-imetniii bog rimske državna vere; ž njim in s Quirinom tvori on trojico sevetnih bogov, katerim ao bili trije prvi najodličnej&i Platni nos ustanovljeni. Oiv je bil Romu-lom roditelj ter ee je častil kot oče in savetnik celega rimskega naroda Marspatcr, Maspiter). Po nebno varuje in pomaga narodu avojemu v vojaki; on je bojni bog, ki vodi armado v boj (Gre divua, od, vojaških korakov) in ki se v bojih poleg Jupitra in Quiri-na v to svrho na pomol kliče, ds bi podelil avojemu ljudstvu smetjo (Mars Viotor). Sulica Ja blU njegov bojni eimbol; valed tegs ima sam priimek Quirinus (od sa-blnske besede euris, rimsko qui-ris, sulica). Kadar ae je vojako vodja napotil v vojako, podal se je poprej v Martovo svetišče; on-di je atreael sveU ščite (ancilia) in božjo sulioo vskliknivil: "Men čuvaj!'' Drugi plen ja bil nJemu posvečen, ali prvi Jupitru Faretri-ju. Bojne vežbaliiča ao bila njemu poevečene, v prvi vrati po njem imenovani Campua Martina. Konjake dirke, kaUre ao se tukaj vršile, bila ao pod njegovim ver stvocn; Ur so aa prirejah njemu na čast; tako n. pr. Equiria dne 27. februarja in 14. maree. Me seee oktobra so aa tudi njemu na ieet prirejale konjake dirke in poUm ae Je daroval maj rasnimi in poaebnimi obredi glavni konj zmagonoene dvojne vprege, tako zveni oktobrov konj; kajti bojni konj je leatnine bojnega boga. Na Martovem polji ae Ja vriila tndi vsako peto hu cenitev imetja in državljanakega razmerja vsakega rimskega državljana (ccnsus), pn kaUri priliki se ja pregledovalo rimsko ljudstvo kot vojna ter očistilo s daritvijo Martu pripadajo čo (lustrum). 8 Um osirom ne boj pa ie ni dogaano Martovo bistvo; on stoji od najeterejis dobe tudi v zvezi s pol jedel jetvom in živinorejo. Po ■Uedi, nevedno kakega dne meaeca ■»aja, gonili so rimski kmetovalci žrtvene Uveli, Id eo se darovele Cersri, Martu in drugim poljskim bogovom, kot čistilno daritev (lu-atratio) okoli svojik njiv Ur prosti se plod poljsklk pridslkov. Te je bilo tako im eno v sno Ambervsle sserifirium Molitev, ksUro ss ukssuje Ksto starejši (B. Rust 141.) ss pri Uj priliki glesi: « ocae. Naj lo dvanajst arvahkih bratov Uj deU, ki Je bilo kdaj ^uo boginji ne lest ob prazniku Deae luijbric dvojlak, ki je te dt3 Diae, boginje plodnoeti rimskih gledal avet v neki engleiki I livsd, klical ae je na pomoč mej i. Malo dete je po porodu drugimi bogovi tudi Mara, ds bi tak) samo en angleiki funt, | odvrnil nesrečno kugo. Ker ee je en^jt 468 in pol grama, torej navadno v gozdovih paala živina, ti pel-kilograma. Sestri.-., Jd J