Tedenske novice. t Nas kralj Peter je praznoval minuli torek svoj 77. rojstni dan. t Novo upravno razdelitev naše države bodo začeli upeljevati. V Beogradu so že iraenovali mesto dosedanjih predsednikov pokrajinskih vlad takozvane kraljeve namestnike. Ljubljanska upravna oblast dobi kot svojega kraljevega namestnika Slovenca Ivana Hribarja, ki je bil dosedaj poslanik v Pragi in je prestopil kmalu po našem ujedinjenju s Srbi k najmočnejši radikalni stranki. Doaedanji predsednik naše ljubljanske vlade dr. Baltič je imenovan zastopnikom ljubljanskega kraljevega namestnika. Novi kraljevi namestnik Hribar bo odpravil dosedanjo ljubljansko vlado. Za Zagreb je imenovan kraljevim namestrukom demokrat Demetrovič. $0$ • iP t Kdo je najbolj žalosten, ker dobi Ljubljana kraljevega namestnika Hribarja in njegovega zastopnika dr. Baltiča? Ta najbolj žalostna prikazen je samostojni mlinar Štefan Dobnik iz Zlatoličij na Dravskem polju, ki je nekaj mesecev sedaj mlinaril kot podpredsednik ljubljanske deželne vlade. Tega ralinarja podpredsednika so sedaj razrešili njegove vladne časti in ga poslali nazaj na Dravsko polje v mlin, kjer se bolje spozna, kakor pa pri vladi. Cudna dejstva stno doživeli pod Pašičevo vlado: da nam ministruje mesar Pucelj in nam je podpredsedoval mlinar. Mesar minister — mlinar deželni podpredsednik, se U smemj čuditi, da imamo vsaki dan nove davke! - ~" ¦  t Pekojni vojvoda Mišič, ki se je kot vojak zanimal tudi za ureditev naše države, je nekočrekel: »Pustite Hrvate na miru, naj si sami zgradijo svujo hišo, naša dolžnost pa je, da jim priskočimo na pomoč, ako bi nas klicali. Bog obvaruj, da postane Beograd Beč ali Pešta, to bi nas upropastiloU Tako je govoril odlični vojvoda, ki je kot Srbin in vojskovodja obsodil centralistično ureditev <lržave. Ako bi vojvoda Mišič še živel, bi ga policajdemokrati in samostojni radi teh besed gotovo poslali v pokoj. Pri nas je vse mogoče. ~ Kako bo pa sedaj s Koro&ko?! IQb d«tsu, ko so Poljald nasilaim potom zasedli gorajeSlezijske. kraje, se je gpvcrilo po Parizu, da bo eatenfa k Jjub za Ia J.iake slabo izpadlemu giatovanju o pripadaosti Goraje Slezije isto ra/delila med Nemce in Poljake. tVi dobi gornješlezijskih dogodkov smo se tudi ml Sloveaci okleaili upaaja, da dobimo aazaj Koroško vsaj do Drave. !& y gornješlezijske razmere so se viakaili Angleži, eatenta je zopet zasedJa sporne kraje, Poljaki so se morali omakoiti in Se daaes ui gotovo, kaj bo z Gornjo Slezijo. No, liitreje kakor Poljaki Gornjo Slezijo bomo izgubili mi Koroško. Te dai bo zacela aamreft medzayezaiška eateataa razmojitveaa komlsija, ki je že zgotovila razmejitev med Avbtrijo ln aašo kraljeviao od KokoSajaka do Radgoae, svoje delo i na Korožkem in sicer v treh partijati. t Politični ahod priredi poslanec dr. Hohnjec v nedeljo 24. julija po cerkvenem opravilu pri Svetinjah.j t Hhm tlra IJudstvo davCaa ob-> lastl (Kmet s Pohorja.) Kakct- predpisujojo davflnt uraOi ilavkoplačpviaaeai dHvke, preaega vse meje. Nobenega eu&tema ai y predp_isib. Poliubao napJ3a nrarinik1 najviSjo svoto, ki se mu zdi, in jo zahteva od posestaika v plafiikjii Eoseatnikl pridejo na(o se pritoževat. Kateri je dobro zaaa, doseže takoj poi-ust, ženska iokaiofie, ima]o tndi dcvolj sreče, drugi pa morajo iti k «JMnftfc>fttHlr1fn odvetaikoai, da aupr^ iljo rokurze, kl staaejo denar, najrnanj |X» 2000 K edea. Ka| ni ve6 praadoe od straai države, da bi se predpisaJo res samo toliko davka, kolikor fjne y2akema davko^ladevalcu primer- ao po dohodkih' ia na ipodlagi zakoaitih dolofb Ljudstvo zgublja vero v pravižaust države, če se dela aa takc 6aden račia. To postopaaie ne dela Ijudi samo pnjtidržavae, temveč jili sili k izseljevaaju, V mareaberškeni okraju hoSejo posestaiki opustiti vsu n se izseiitl Kaj aifi ae pomislijo vlada: orgaai, kake posledice zamorejo prit: za držaio, ČO firidejo vsled prehudcu: dav6aega vijaka posestva na bohenr Maogi morajo dele posestva prodati, 6e hočeio kriti ia plačati te davke, ki jim jia pripisujejo davčai uradi. Kako se aaj lazvija gospodarstvo ia blagostaaje, C-e mora, kraet, posestnik in obrtnik cdprodajati od svojega iaveatarja, če iioče zadostiti zahtevam, ki jih aalafea v aepremagljivi meri država:j Ce bode šlo še dvo leti tako na* prej, bodemo obubožali vsi, potem si pa aaj išče država davke od ubožcev. katere bode oelo treba hraniti in zanje ekibeti. Cudimo se aajbolj aašim uradom in tinaačaim oblastem, da tega na uvidevajo. Kot Poaorjaac, priprost kmet, pristna sloveaska koreaU na, pa .Vam slovenskim uradaikom zaklioeiu v brk: »Tako aiso delali z aami aaibolj zagrizeai nemškutarski urada-ltn Slava .Vara, ,,siovenskim siaovoai", da .Vas tako Cutimo na laata' koži!« t To js gospodarBtvo! Glasilo srbskih zemljeradnikov, »Selos, je priobčilo zelo zanimive podatke o naravnost nesramnem gospodarstvu z državnim oz. davkoplačevalskim denarjem. V letošnjem proračunu se nahajajo sledeče postavke: Za nekoliko tisoč bosanskih revežev, katerim je povodenj uničiia vse imetje — en milijon dinarjev; 1500 turških veleposestnikov v Bosni pa dobi kot nekak »Trinkgeld* reci in piši — 250 milijonov dinarjev. Za pol milijona vojnih vdov in sirot ima vlada samo 12 milijonov dinarjev na razpolago, za ustoličenje pravoslavnega patrijarha pa so potrosili — 18 milijonov dinarjev. Za neštevilne ministrske avtoraobile, bencin in šoferje — 22 milijonov, za dvorsko pohištvo pa — 24 milijoaov dinarjev. — Zares lepo so gospodarili demokrati, radikali, muslimani in slovenske izdajice — samostojneži. Kdo naj se še čudi velikim davkum ? Taksno gospodarstvo bo spravilo državo na kant. Tudi to je blagoslov centralizraa. t Kako je 8 prazniki v naši Jugoslaviji? V naši kraljevini imamo katoliške, pravoslavne, turške in državne praznike. Vse štiri vrste ravnokar naštetih praznikov praznuje le naš parlament, katerega vedno pošljejo na oddih in počitnice, kakor hitro se pojavi kaka skupina praznikov kakršnekoli v nas zastopane veroizpovedi. Naši državni uradniki pri nas v Sloveniji slavijo v brezdelju vse katoliške prazaike in seve tudi celo vrsto državnih. Najbolj sta glede prazničnega brezdelja prikrajšana kmet in delavec, ki uživata kot delopust edinole katoliško - cerkvene praznike. Omeniti in povdariti pa moramo, da praznujejo novo navlako državnih praznikov uradniki na račun kmeta in davkoplačevalcev! Tako se godi in postopa glede delopusta v državi, katero krmarijo uradniki, katerim sta kmet in* delavec deveta briga. Da nas pa bo potom nove ustave po celi kraljevini enkrat uvedeni centralizem osrečil še z večjim številom državnih brezdelavnikov za uradništvo, je gotovo dejstvo, katerega se že lahko danes veselimo. ¦ *f t Novl mariborski župaa soeifalni demokrat Grčar je potrjea v Beogradiu Potrditev ao\^ga; ljubljanskega žapana aarodnega socijalista P«ska, pa skušajo demokratie aa vsak načia oa«mogočlti, seve, ker gre Zerjavu za milijoa«, ako zgubijo liberalci svojo zadnjo trdajavo — belo Ljubljaao, Ljubljanska demokratska gospoda se boji tudi vpogleda v svoje dosedanje mestno gospodarstvo, radi tega poiskafia vse Iumparije ia goljuHje, samo, da bi vsa] zavlekla, 6e že ne rftlato preprečila ustoliiSeaie aovoga Uubljaaskega župaaa. Novi oeliski župaa — demokrat dr. Hrašovec je bil seve takoj potrjea, zaprisežea ia že župaauie. t Tudi llubljauskega aovega župana I^oska Je potrdila belgrajska vlada. S to potrditvijo je zrušeaa zada]a liberalna trdajava — bela Ljubljana! t V občinl celjska okolica se ie y aedeljo vrgila župaaska volitev. Za žnpaaa je izyoljea s 14 glasovi soci-> jabol demokrat Hrastaik. Pristafi aage stranke k- Goiogratic j* z 10 glasovi propadel, ker so oddali demokrati io slabosfcvneži ter narodai socijalisti — prazne glasovaioe. t tierenta v Dolenji Lendavi v Prekmurj-u je samostoino-demokratska Jjubljatčka vlada odslovila od gereatstva samo radi dejstva, ker je agitirai samo za Kmetsko zvezo. Ali mar naj agitira g. Sever, znani organiza(or našili prekmursidh županov, kot aaš strankar za demokrate, katerih ni v colem Prekmurju za eno vefeerjo ia še ti so privaadrani učitelji in uradnikii' Za zopetno vpostavitev g. Severa na gereatsko mesto se je zavzel pri notraajem miiiistrstva prekniurski poslaaec Klekl, ki je v svoji iatcrpelaciji radi protizakonito nasilnega nastopa aaprara naSomu somišljeaiku Severu ministru pojasnil, kaka očita aasilj'a si dovoljuje ljubljanska dernokratsko-samostoiaa strabovlada. v t Železniski promet med Mariborom in Celovcem, Mariborom—Radgona in Spilje se že vrši nemoteno nekaj časa sem. Sedaj pa je nekaj padlo v glavo nemškim obmejnim hujskačem, ki so začeli pritiskati na vso moč na dunajsko vlado, da zopet prepove ravnokar započeti promet. Nemec ostane Nemec, na eni strani bo prosjačil, na drugi pa hujskal in nas bo skušal oškodovati, kjer bo količkaj mogel. Smo čisto lahko prepričani, da bo promet med nami in Avstrijo na celovški in ljutomerski prcgi zopet ustavljen. Nemci dosežejo vse — mipa niči jz&mmm1 mmsm t Izletniški vlak. Od dne 10. t. 1. naprej vozi na progi Celje—Velenje ob nedeljah in praznikih novo vpeljani izletniški vlak, ki odhaja iz Celja ob 4h7min. in dospe v Velenje ob 5h50 minut. Ta vlak ima priključek na mešani vlak proti Slovenjgradcu. t Dr. Janoič oproščen — liberalci pogoreli. Spletke, ki jih je uprizarjal šolski vodja Senica pri Sv. Petru v Sav. dolini proti župniku dr. Jančiču, so presegale že vse meje. »Nova doba< je bruhala iz svojih umazanih predalov najogabnejše golide smrdljive gnojnice in natolcevanja proti imenovanemu župniku, ki ni zakrivil prav ničesar. Vsa njegova »krivdat je obstojala v tem, da se ob priliki reklamacijskega postopanja za volitve v konstituanto kot župnik ni uklonil vsemogočnim liberalnim generalom. Radi tega je vložilo državno pravdništvo v Celju proti dr. Jančiču obtožbo radi kršenja volilnega zakona. Senico, ki je vedno rovaril proti dr. Jančiču, pa je najobčutaeje pičila vloga, ki jo je dr. Jančič popolnoma utemeljeno vposlal poverjeništvu za socijalno skrbstvo in v kateri je Senico naznanil kot človeka — vinskega bratca, kateremu se mladine ne more prepustiti, da bi jo s svojimi vzgledi vodil na neprava pota. Proti obsodbi celjskega sodišča je dvignil dr. Jančič pri kr. stolu sedmorice v Zagrebu priziv. Zagrebško sodišče pa je po tehtm razsodbi dr. Jančiča — oprostilo. — V svrho boljšega poznavanja policajdemokracije naj še služi sledeči dogodek. Dne 10. junija je odposlal okr. šolski svet v Celju komisarja Pinkavo k Sv. Petru, da uvede preiskavo v zadevi nadučitelja Senice. Komisar Pinkava ni hotel protokolirati izjave pozvanih prič, ki so izpovedovale proti Senici. V navzočnosti dr. Jančiča je strahovito vpil nad eno pričo, ki je izjavila, da je videla Senico večkrat pijanega. Smo radovedni, ali bo »Nova doba« beležila oprostitev dr. Jančiča?! t Kako je s krivci bombnega napada na regenta? Radi ponesrečenega napada na regenta in Pašiča je bilo doslej zaprtih 700 oseb. Vsaki dan pa se vršijo še vedno nove aretacije. Napadalec Stejič in neki zaprti subni slikar Mojzes valita vso krivdo in pripravo za ta napad na komunističnega poslanca Kovačeviča. Slikar Mojzes obtožuje Kovačeviča, da so bili na njegov nasvet že leta 1920 po Hrvatskem in po večjih mestih Srbije osnovani razni komunistični odbori s pododseki, katerih na men in cilj je bil: strraoglaviti in zrušiti sedaaji državni in družabni red. Zaprti komuaistični poglanci in večina aretirancev pa trdovratno zanika vsako najmanjšo krivdo soudeležbe pri napadu na regenta. Po Beogradu že prodaja policija komunistične domove, tiskarne in knjigarne socialnim demokratom, ki bodo imeli o napadu na regenta inPašiča še največ profita. Kako painetni so aaši miaistri. Na ilsoče wraaglo\rcev je pri aas tlosedaj zastoaj jedlo, se oblaoilo ia vesaljaCilo na državae stroSke, ia povrh so Se dobivali posameznikl tudi p&&* pore iz državne blagaine. Sedaj 6a-Ia so aaži beograjski aiiiiistri pogruuta. li, da bi bilo dobro i-uske beguaGepo» vabiti tadi aa delo. Miaistri so se posvetovali ia skleaili, da wraiiglovci ae bodo dobivali več državute- podU por. ampak bodo morali aa delov katero se jim bo pa plačalo. 5008 Rusom je stay]jemh na razpolago miiiislrstvtt. saobraoaja, vojue ia mornarioe, pošle ia rainistrstvu za javna dela,-Prediio aaši ministri skleuejo , kako pametat», ki jim je že iežala aekaj mesecev aa dlaai, trpi dolgo ia se ysa vrši po receptu: lma vremeaa! t lae nescečne liubezni jg sko-^ia z mariboiskega starega mosta vUrapvo avauii poadeljek 21 let stara Erzi, ka Paksi ki ie igralka pri zda] v Ma^ ribort! se madečem cirkasu. .Vzrok« dai bi je hoieia mladostaa Erzika koaOati živiicuie x dravakih valovih, je b«-» sre<3ca, ceuslišaaa ljubezea, Seve, ko je deklc začutilo mokroto ia aevaraost Drave, je zacelo vpiti aa pomoč. Dva možu sta skočila v vodo ia se tpogaala za iitvljo, da je otmeta, Res se je jlma i>Oi3rečilo, da sta jo izvlekiu, iz D.rave sicec aezavestao, a še pri živijeajU. Mesto aladaemu grobu so izrooiii Eiziko mariborski reSilai posta* ji, ki jo ie spravila k polaeniu življeu:u. Ilogoce bo Erzikia samomoriiai poizkuL oraeačai njeuega Ijub<&ka, da se bo odzval ajeai ljubezai. Yoda vseboje zdiavUna sredstva tadi za bolaa. srcel t Redko Btarost 90 let je doživela Ana Strucl, po domače stara Ančka, pri Sv. Trojici v Halozah. Rojena j<s biia 28. aprila 1832, umrla pa je 7. julija 1921. Hvalevredno moramo o rajni povdariti, da je bila z 90. letom še dekle in so jo nosila pri pogrebu belo oblečena dekleta. So pač redka tako stara dekleta. t AvtomobUska aesreča. Na cesti med VUaaiem ia Vojaikom, v bližiui gostilue Bolc v Sobski, jc y nedelio, dae 10. t, ro,, zavozii avtomobil g. Kovačiča na čez cesto položeai tram tas se prokuoail v cestai jacek. Avtouiobil se ]e razbil, K sceči ai bil uikdo težje raajea« Kakšaili 100 mt spred»i. je ležal drugi tram aa cesti. Gre za hudobeu čin domačih {aatov. .Orožni-* Stvo zasieduje storilce. t Velik požar. Minuli teden je izbruhnil požar na doraačiji kmeta Osojnika na Vrhuacah v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami. Zgorela je hiša in dve gospodarski poslopji. Pogorelec kmet Osojnik je dobro znan vsein svetogorskirn romarjem Slov. Štajerske. t Zgorelo ]e 20 hiš ia gospodajj. sJdh tosiopij y vasi Doae pri CerkaiBkeiii jeseru v aoči od sobote aa na<* deljo Uuseaje je bilo skoraj izključeao, koi; ae pihal močea veter ia .vslad suše niti vodo ai bilo pri rokalu Na pomoO priaiteli aiso mogli veiiko gasiti, ker so bila p.oslopja slamaoslrebiai in se je dalo ogeaj le omejiti, da ui upepelil celotae vasi. Pogorelci sq ai rešili edmo živiao, vse drugu jim ie pa pogorelo prav do tal, ker je raz* sajal ],cžar eao aoc. ia skor. še cei* dtKtji tiaa. Skoda zaaša krog 2 a?il> joua ki.oa Ogeaj je povzročlla ia ua>ravuost zaaetila hadobaa zlo^inska ta kn auLcga tatu Ls Italijanskega, ki ie iaasko leto v zgoraj omeajeai vasi utkriidel kravo ter hotel z ajo pobe^ruti pioko ir.eje, a so ga zalotili doma-čuii iii ga po ljadskem prava poSteao u4« bili. Cez ieto ia daa se je zo^u dri« klatil v ^as ia iz maščevanja podtak nii o^eni. t Bratomorni ubo|. .V Meagšu na Kraaiakem je v nedeljo, dae 10, t. m. ob pol 10. uri zvečer ustrelil Miiiael Friškovc svojega brata Fraaceta^ — Vzrok tega uboja je aevošCljavost. M» ti je aunred pred kratkim izro&ila pobestvfl mlajfiemu siau Mlhaelu, kar ie brata Franceta zelo jezilo ia mu ie S jezi tudi parkrat grozil. Ko sta se na večer vraijala iz goetilae, so našli Fraacota po dvakrataem strelu ranjeaega, ležati na dvorigOm llmrl je s par_miautaK.  tJVelika železniška nesreča sc je zgodila minuli pandeljek v Čupriji v bliiini Niša. Vlak, ki je vozil v čuprijski kolodvor, je trčil ob vlak, ki je stai na postaji. Pri tem trku je bilo razbitih 20 vagonov, mnogo oseb ranjenih in ubitih. Strojevodji je odrezalo obe nogi. t Temeljito si je koačal svoje življenje 53-letni Jovan Petrovič k Arada •¦¦•* Sremu. Najprej si je prerezal z britvtjo goitanec in trebuh. To pa mu še rai biio zadotsti in se je vrgel s prere-sanica goltancem in trebuhom v vod.fljak na dTurišču, kjer je povrh še utonil. t tti&a se ie zružila. V Sarajevu se je pred par daevi sredi mesta zniai& aoocadstropna biša. Hiša je last bogatega židovskega trgovoa, ki je %ti Utk skopuh, da ai pustil popraviti oajmanjSo stvari. Pravijo, da si bode gedaj sezidal aovo. Deaarja bo že ianel aa razpolagol t lOuilijonska goljufija. Belgrai- jjca pottoija |e pred par daevi razkri- ia zanimlvo goljufijo. Trgovec Emilij Vasiljovio je ipoaeverjal menice v ve- i&ena ter si aa ta aepoštea aacia pri- iobU lOmilijonsko premoženje. Ta po- «el je opravljal nad dve leti. Ob pri- ftki prei&kave so ugotovili ajegovo i- snotfoe, ki znaša — 18.000 K. Ostalt ivofc (i) je baje zapravil ia z ajo po- %-avMf razne dolgpve. t Priše, zglasite se! Leta 1915 je pešpolk štev. 79 bivše avstro-ogrske armade prodrl in prikorakal pred srbsko mestece Ložnica. Imenovanemu poiku je poveljeval nek polkovnik, čegar ime aam ni znano, toda ta polkovnik biva baje sedaj v naši državi. Temu polkovniku je prišlo na ušesa, da je vodnjak, ki se je nahajal pred mestecem, zastrupljeii. Polkovnik je, ne da bi se Tt>tl poprej prepričal, je-li odgovarja ta vest resnici, kratkomalo zaukazal, da je morai priti k njemu tamošnji pravoslavm duhovnik, katerega je brez vsakega dokaza obdolžil, češ, on je vodnjak zastrapil. To drzno trditev je duhovnik odločno zavrnil. Vsi navzoči častniki in vojaki so pač pričakovali, da. bo poikoraik prisilil duhovnika, da bo moral izpiti kozarec vode iz dotičnega vodnjaka, kajti le na ta način bi se dala ugotovttt istinitost te vesti. Toda ne! Polkomik je začel prav surovo vpiti in kričati ter ztnerjati duhovnika. Končno je saakazal polkovnik, da so morali vojaki takoj zvezati duhovnika in ga vreči v vodnjak, v katerem je utonil. Tudi ai veliko manjkalo, da ni zadela ^iična usoda še tuJi nekega 8 let starega dečka, ki je v bližini pasel gosi. Rešil ga je polkovni zdravrak, ki pa ni več raed žtvimi. Sploh je bil ta polkovnik prara zverina v človeški podobi. Popolaoma nedolžne ljudi, kot otroke, onecnogle starčke in ženske je lastnoročno strajal kakor zajce, s satanskim posmehotn je nameril samokres na nedolžce žrtve in čim več jih je postrelil, tem boljše volje je bil. Ta rabelj še foaje živi in aicer nekje v naši državi. Pozivamo častnike in moštvo pešpolka i§t«v, 79, ki je bilo priča grozodejstvom te zverine v človeški podobi, da nam javt ime tega polkovnika in vsa njegova zverinstva, ki jih je zagrešil na našth srbakih bratih. « i t Iagara. V »Kmetijskem listu« od dne 23. junija t. 1. (št. 25) me prištevajo k pristašem Samostojne kmetijske stranke. Podpisani ugovarjam protitemu najodločneje ter izjavljam, da sem bil w ostaaem somišljemk Slov. ljudske stranke. Sv. Martin pri Vurbergu, dne 11. juuja 1921. Martin Klampfer, župan. t Za Kmetsko zvezo so nabrali TiaSi pristaši v Gornji Ponikvi 300 K. PriarČma zahvala!