NOVI TEDNIK št. 27 - leto XLVI - Celje, 9. VII. '92 Cena 80 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Direktor skrbel za žlahto Kriminalisti sestavili dve kazenski ovadbi proti nekdanjemu direktorju Mlekarne v Ar j i vasi. Stran 19 Vojska in policija icot se šiica, na vrsti je iirana Pogovor s kmetijskim ministrom Jožetom Protnerjem na strani 7. Predstava, ki bi Ji Kramberger zavidai Pred žalskim hotelom se je končala vratolomna vožnja Ibrahima Dediča, v Sloveniji znanega po aferi s ponarejenimi tolarji. Reportaža na strani 16. VSEBINA Slovenske Konjice Kaj je prodal župan? Stran 3 Košarka Reprezentantl prese- netili tudi sebe. Stran 13 Reportaža Celjski grofje spet buri- jo duhove. Stran 17 Glasba Prihaja Joe Cocker. Stran 21. Laško Vroča kri v Boru zaradi odločb o čakanju. Stran 4. Parifirišča za red aii zasiužeit? v Celju pravijo, da za oboje. Denar, zbran s parkirnino, bodo name- njali urejanju novih parkirišč in gradnjo garažne hiše. Vroča tema na strani 9. Do bele žogice na črno črna gradnja v Pečovniku buri duhove. Stran 11. - dolgoročni krediti od 6-60 me- secev na ppodtaknili« Mitterran- du obisk Sarajeva, da bi tako dokazali, kako tam vendarle ni tako hudo, da ga 75 letni francoski predsednik ne bi mogel obiskati in bili tako prepričljivi, da je zatem šesta flota takoj zapustila Jadran- sko morje? In da so v Sarajevo usmerili vso svetovno medij- sko pozornost, medtem pa iz- bojevali koridor iz Srbije do Kninske krajine? Zvitosti Srbom res ni mogo- če odreči, saj so z imenova- njem Dobrice Čosiča na čelo t.i. Jugoslavije in s pritegnitvi- jo ameriško srbskega poslov- neža Milana Paniča, odložili razrešitev krize, vendar ne gre le za nasedanje srbski zvitosti, marveč tudi za tihe interese Evrope, ki se muslimanov v Evropi boji bolj kot Srbov; hkrati pa morda tudi za pro- zornost hrvaškega preds^ni- ka Tudmana, ki si v svetu ni znal pridobiti simpatij, in ne more nikogar prepričati, da ga ne zanima del ozemlja BiH. Srbom pa pomaga tudi krhka hr\'iiško muslimanska zveza v BiH. ki je vse bolj prežeta z medsebojnimi, celo oborože- nimi spopadi, ki jih niti ni ta- ko malo. Hkrati srbska opozi- cija ni dovolj močna, da bi kar koli spremenila. Prestolona- slednik Aleksander je razoča- ral, saj je Srbe poskušal nav- dušiti z listkom v roki: očitno ne obvlada niti srbskega je- zika. Uradni in zasebni pogovori med vojnimi območji in Beo- gradom potrjujejo, da Srbi po- časi dosegajo vse zastavljene cilje: uspešno ustvarjajo kori- dor med Srbijo in Kninsko krajino in zasedajo memoran- dumsko začrtana območja. Sr- bi tudi načrtno »čistijo« na- rodnostno mešana območja. Zgodi se celo, da neko vas po- bijejo zato, da prestrašijo dru- go, ki potem zbeži, praviloma proti Hrvaški in Sloveniji Srbi imajo svoje tovarne orožja, v vojno so toliko za- bredli, da morajo do konca. Spremljanje njihovih uradnih in zasebnih pogovorov pa pri- ča, da jim primanjkuje goriva, predvsem se pritožujejo zaradi pomanjkanja cigaret in tudi plače so še samo za izbrane. Skrbi jih žetev, posejali so si- cer dvakrat več žita kot obi- čajno, vendar ga ne bodo mo- gli požeti, ker nimajo goriva. Državnemu vodstvu v zaseb- nih pogovorih očitajo popolno nesposobnost in celo izdajstvo, ne morejo razumeti, kam so iz- ginile ogromne količine voja- ške opreme in vojakov. Prito- žujejo se, da »divljaju bez ko- mande«. Neverjetno, toda kar precej med njimi jih zaupa v rusko pomoč, računa na morebitno rusko intervencijo, saj Rusi razpolagajo s »40.000 atom- skimi bombami«. Prav tako se po istih informacijah v Beo- gradu in drugod po t.i. Jugo- slaviji nadaljuje čiščenje jugo- slovanske vojske. Vsi tisti, ki se jim je doslej uspelo izogniti premestitvi na fronto, prihaja- jo na vrsto, razporejajo jih na krizna območja, predvsem pa na Kosovo. Tako se vedno več oficirjev, ki so bili nekoč v Sloveniji, odloča za vrača- nje. Nič ne kaže, da bo na jugu mir in dokler ne bo miru na jugu, tudi Slovenija ne bo mirna. LJERKA BIZILJ Piše: LJERKA BiZiU Imenovanja in povišanje cen Končno so imenovali tudi ravnatelja osnovnih šol v Ra- dečah in Laškem. To sta Karo- lina Pal v Radečah in Irena Mulej v Laškem, obe za dobo štirih let. Soglasje je dal laški Izvršni svet, ki se je tudi strinjal z imenovanjem za direktorja Komunale Laško Milana Ka- čiča, ki je to delo doslej oprav- lja kot vršilec dolžnosti. Člani Izvršnega sveta občine Laško so se tudi strinjali s po- višanjem najemnin za stano- vanja, katerih lastnik je obči- na Laško. S 1. julijem so se tako najemnine povišale za 5,7 odstotka. Za povišanje cen ko- munalnih storitev je zaprosilo tudi Javno podjetje Komunala Radeče. Odobreno je povišanje komunalnih storitev s L juni- jem za 5,12 odstotka. Višje ce- ne zahteva tudi Komunala La- ško, ki bi rada s 1. julijem po- dražila distribucijo vode za 120 odstotkov in odvoz odpad- kov za 80 odstotkov. TV Nov transfuzijsiii oddeleic v celjski bolnišnici bodo v petek, 10. julija, ob 11. uri odprli nov transfuzijski oddelek, zgrajen z denar- jem samoprispevka obča- nov Celja in denarjem za odpravo posledic poplave. Oddelek je bil tik pred od- prtjem že predlani, vendar ga je takratna poplava po- vsem uničila. To je bil tudi razlog, da je bil uvrščen v sanacijski program po- plavne škode. Nov oddelek v pritličju bolnišnice je bil že tehnično prevzet, tako da bo lahko v kratkem v celoti prevzel naloge, za katere je bil zgrajen. MBP Odnosi se Icriiajo IVed tednom dni je okoli 130 zaposlenih v Aeru Copy za en dan prekinilo delo. Povod za štrajk je bil neizpla- čan drugi del regresa. Denar je očitno res samo povod, za trenutnim nezadovoljstvom pa se skrivajo nerazčiš- čeni odnosi med Aero Copy na Ipavčevi in večinskim lastnikom Aerom. Podrobneje o tem v prihodnji šte- vilki Novega tednika. IB Ne zaslužijo imena Saviničani ne razumejo Republiške uprave za ceste Ceste v Savinjski dolini so dotrajane, vse več je črnih točk, močno pa se je povečal promet na cesti M 10, torej na magistralni cesti Celje-Ljub- Ijana. Prebivalci žalske občine ne razumejo, da ni nobenega denarja za vsaj normalno \'zdrževanje cest, če že ni po- skrbljeno za večjo prometno varnost. Prav zaradi tega je občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora znova poslal pismo ministr- stvu za promet in zveze ter re- publiški upravi za ceste, v ka- terem opozarja na probleme v občini. V pismu med drugim opo- zarjajo, da se je proračun obči- ne izčrpal pri sanaciji posledic poplav. Katastrofalne posledi- ce visokih voda na komunalni in cestni infrastrukturi so v občini sanirali ve večinoma z lastnimi sredstvi, kar pomeni vsaj dveletni zaostanek v nor- malnem razvoju teh področij. Tudi zato je stanje na lokalnih cestah katastrofalno. Magistralna cesta je od Žal- ca do Šentmperta nujno po- trebna preplastitve. Hrup to- vornega prometa tudi zaradi poškodovanega vozišča v Žal- cu in Šempetru presega dovo- ljeno mejo. Žalčani zahtevajo, da se sanacija opravi še letos, hkrati pa je treba urediti nad- voz preko železniške proge, 900 metrov dolgo površino za pešce v Levcu in svetlobno sig- nalizacijo v Drešinji vasi. Veli- ko oviro normalnim promet- nim tokovom in črno točko predstavlja tudi križišče v sre- dišču Šempetra, ki je samo le- tos zahtevalo tri smrtne žrtve. Občina je že pridobila idejni rešitvi, republiška uprava za ceste pa ni storila ničesar. Hkrati to neurejeno križišče onemogoča nadaljnjo izgrad- njo obeh glavnih dolinskih ka- nalizacijskih tokov. Poseben problem predstav- lja tudi cesta Prebold-Trbov- Ije. V središču Prebolda cestni odsek ni podoben niti najslab- ši makadamski cesti. Žalčani predlagajo, da je treba obnovi- ti tudi dva kilometra dolg cestni odsek skozi Marija Re- ko. Hkrati Ljubljančane opo- zarjajo, da je občina na tej ce- sti zadnja štiri leta pospešeno dograjevala kanalizacijo, in to vse v dogovoru z repulališko upravo za ceste, ki doslej tudi v tem primeru ni storila še prav ničesar. Zaradi velikega povečanja prometa na magistralni cesti se je povečala potreba po ob- voznih cestah. Občina in kra- jevne skupnosti so zgolj z last- nimi sredstvi zgradile in mo- dernizirale 5440 metrov ob- voznih cest na jjetih različnih odsekih. Neurejenih je ostalo še 4060 metrov obvozne ceste. Denar za to naj prispevajo iz proračuna Republike Sloveni- je, pravi Vinko Dobelak, se- kretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Od prebivalcev, ki se srečujejo s 25 tisoč vozili, kolikor jih na dan pelje po magistralni cesti, in so odrezani od svojih sose- dov, hkrati pa plačujejo še ve- lik krvni davek, ne more nihče več pričakovati, da bodo še naprej sami gradili ceste. Po- trpljenje do države in njenih strokovnih služb pojenjuje. Se bo kdo v Ljubljani končno le zganil? JANEZ VEDENiK Št. 27 - 9. julij 1992 3 Kaj je prodal konliški župan? Obtožbe o skrivnostni prodaji in Izginotju kupnine so Iz trte Izvite ___ Medsebojni očitki v konjiškem vThu se nadaljujejo. Večino je sicer strnil župan Jože Baraga v predlog za nezaupnico predsedniku iz^TŠnega sveta Rudolfu Pe- tanu, o čemer razpravlja posebna skups- činska komisija in bo na njen predlog skupštinina odločila tako ali drugače, nekaj puščic pa je priletelo tudi v obratni smeri. Najresnejša je gotovo obtožba župana, da je prodal del doma teritorialnih enot in dobil zanj 10 milijonov SIT, da pa se ne ve, kje je ta denar. Županova pojasni- la in dokumenti, ki jih ima, jemljejo ob- tožbi vsakršno ost. Osnovni razlog za županovo »prodajo občinskega premoženja« je v odnosih s predsednikom izvršnega sveta ves čas sporna telovadnica oziroma večnamen- ska dvorana pri osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah. Njena gradnja se je pričela že predno je Jože Baraga postal župan, a je vseeno kriv za zavzemanje za njeno dokončanje. Tisti, ki mu to ostro očitajo, očitno pozabljajo, da je občinska skupščina sprejela sklep o nadaljevanju gradnje že pred letom dni in da se je oktobra lani odločila tudi za najem poso- jila v višini 10 milijonov tolarjev. Takrat so tudi sklenili, da bodo preostali potre- ben denar pridobili s prodajo lokalov komunalnega značaja, razpisom obvez- nic in še čim. Za obveznice se niso odločili, izvršni svet pa v letošnji proračun tudi ni vklju- čil obljubljenih še potrebnih 22 milijo- nov tolarjev za dokončanje gradnje. Možnosti za pridobitev denarja je tako ostalo malo. Župan je januarja poslal ponudbo ministrstvu za obrambo za od- kup nepremičnin v Slovenskih Konjicah. Šlo je za tretjino zgradbe, v kateri so prostori Območnega štaba teritorialne obrambe, prostore, ponujene v odkup, pa zaseda upravni organ za obrambo in jih bo uporabljal tudi v bodoče. Pustimo na strani, da tako in tako pri tej stavbi ni v zemljiški knjigi nič knjiže- no na občino Slovenske Konjice. Mini- strstvo, ki je bilo seznanjeno, da potre- buje občina denar za dokončanje telo- vadnice, se je odločilo za odkup »v skla- du s prizadevanji, da se perspektivno še pred spremembami v komunalnem siste- mu, zagotovijo lastni prostori za delo or- ganov, ki jih bo prevzelo ministrstvo za obrambo oziroma se opravljajo zadeve iz državnih pristojnosti.« Prodajno pogodbo so podpisali 20. ma- ja letos. Dogovorjena je bila kupnina v višini 20 milijonov tolarjev. Polovico tega denarja je ministrstvo že nakazalo prejšnji mesec na žiro račun Skupnosti za investicije v družbeni standard v obči- ni Slovenske Konjice. Drugi del kupnine bi naj nakazalo septembra. Sestavni del pogodbe je obveznost občine, da uredi dostop do objekta - to pa pomeni izgrad- njo cestnega dostopa in vhoda iz Prečne ulice, kar pa menda ne bo predstavljalo večjih stroškov. MILENA B. POKLIČ Upravni odbor Celjskega sejma Poslanci celjske občin- ske skupščine bodo na enem prihodnjih zasedanj razpravljali o predlogu čla- nov Upravnega odbora družbe z omejeno odgovor- nostjo Celjski sejem. Občinski izvršni svet je sestavo Upravnega odbora, ki bo skupaj z direktorjem vodil novo družbo, potrdil na zadnji seji, poslancem pa v potrditev predlaga 7- članski odbor. Ob predsed- niku Jožetu Kovaču naj bi bili v njem še Andrej Su- šterič, Jože Cerovšek, Ivan Pfeifer, Franc Knafelc, Al- bert Leskovšek in Janez Javoršek. IS Končno stečaj? Protest delavk bivšega Topra »Ali naj svoje otroke pripe- ljem pred tovarno, ki nas je pustila na cedilu in nam ne zagotavlja niti minimalnega preživetja?« Tudi takšna vpra- šanja je bilo slišati med okoli 25 delavkami bivšega Topra, ki s» se v petek zbrale pred \Tati tovarne na Teharski 4. Julijana Ograjenšek, pred- stavnica delavk, ki niso skri- vale svojega ogorčenja, je po- jasnila, da še vedno niso dobili denarja za maj. Nazadnje so nadomestilo prejele 27. maja za april, ljudje pa preprosto ne vedo, od česa naj živijo. Delav- ke imajo samo odločbe o čaka- nju, mnogim so tudi te že pote- kle, prav tako so izkoristile dopust in sploh ne vedo, kak- šen je njihov položaj. V Topru dela trenutno le okoli 20 ljudi. Proizvodnja stoji, dela oprav- ljajo le nekateri pisarniški de- lavci, ljudje v skladišču in de- lavci za področje trgovine. Nekaj delavcev Topra je med časom, ko traja agonija, našlo delo v podjetju Impuls. To je delniška družba z omeje- no odgovornostjo, ki jo je po- stavil na noge Dušan Kovač, sicer direktor Zarje Scale iz Petrovč. Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Topra Cvetka Krulca je Kovač naj- prej poskušal organizirati pro- izvodnjo v Topru skupaj z družbo Oko in zaposliti okoli 60 ljudi. Dogovori so padli v vodo, proizvodnja je name- sto v Topru zaživela v Metki. Firma Oko, ki jo rojevajo v Merxu, še vedno ne dela, v njej pa naj bi dobili delo tudi delavci Topra. Proizvodnja v Topru se je sicer ustavila v začetku no- vembra lani, delo so nadalje- vali v Topru 2000 in Konfekci- ji Šmarje. Od 650 delavcev jih je zaposlitev dobilo 400, ostali so na čakanju. Vseskozi so raz- mišljali o stečaju, vendar bi to povzročilo krah menda tudi v Topsportu Pliberk. Kot pravi Kruleč, je na Teharski 4 še vedno praznih okoli 5 tisoč kvadratnih metrov in še vedno poskušajo dobiti koga, ki bi se lotil proizvodnje. V začetku junija je Ljubljanska banka Splošna banka začela vnovče- vati hipoteko. Z bankirji se skušajo dogovoriti, da bi del Toper gre v stečaj Po protestnem shodu je bil v torek še zbor delavcev Topra, ki. so se v večini s pisnimi izjavami odločili za začetek stečajnega po- stopka. Sklep o tem je za- tem sprejel še delavski svet, vlogo na sodišče bodo oddali jutri. V dogovoru z Ljubljansko banko Splošno banko Celje je od- povedana tudi predvidena odprodaja mehanične de- lavnice in barake. Denar za plače naj bi v Topru zbrali z razprodajo repromateri- ala in gotovih izdelkov. S tem bodo pridobili 9 mi- lijonov tolarjev. Hitreje do denacionalizacije v celjskem iz\TŠnem svetu so obravnavali izvajanje zako- na o denacionalizaciji, ob tem pa potrdili tudi novo sestavo dveh komisij. Na delo\Tiem razgovoru o tej problematiki, ki ga je v začetku meseca pri- pravila celjska podružnica Zveze razlaščenih lastnikov premoženja, je bilo namreč sli- šati opozorila, da so ozka grla v izvajanju zakona prav ob- činske komisije. V Celju delujejo tri komisije — za denacionalizacijo stano- vanjskih hiš, stanovanj, po- slovnih stavb in prostorov ter stavbnih zemljišč, za denaci- onalizacijo kmetijskih zem- ljišč in gospodarstev ter goz- dov in za denacionalizacijo za- sebnih gospodarskih podjetij. Zadnji dve komisiji so s skle- pom izvršnega sveta kadrov- sko okrepili. Komisijo za de- nacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gospodarstev ter gozdov sestavljajo ob predsed- nici Marji Majer-Cuk še Luci- ja Sotlar, Milan Kreutz, Marta Hrustel j-Majcen in Primož Funtek, komisijo za denaci- onalizacijo zasebnih gospo- darskih podjetij pa ob pred- sednici Darji Pavlina še Bojan Salobir, Ivan Kajba, Sonja Turk in Milka Leskovšek. Da bi delo komisij vendarle hitre- je steklo, pa bodo skrbeli zu- nanji člani, ki bodo nekakšna vez med razlaščenci in komisi- jami. Uradne ure za razlaščene lastnike premoženja v celjski občini bodo ob sredah med 8. in ll.uro ter med 12. in 16,30, v izvršnem svetu pa so podprli tudi predlog, da člane komisij za vsako uro dela izven redne- ga delovnega časa nagradijo s tolarsko protivrednostjo 8 DEM. Sredi junija so v Celju zaposlili tudi diplomirano pravnico Darjo Pavlina, ki bo vodila delo komisije za dena- cionalizacijo zasebnih gospo- darskih podjetij, koordinirala delo komisij in sodelovala pri vodenju upravnih postopkov. I.STAMEJČIČ prostorov postalo last Topra, z njihovo prodajo pa bi zago- tovili vsaj nekaj denarja za iz- plačilo plač. Zasebniku, kate- rega imena še niso hoteli izda- ti, nameravajo prodati meha- nično delavnico v velikosti 270 kvadratnih metrov in leseno barako po 100 nemških mark za kvadratni meter. Na petko- vem shodu so še pojasnili, da so za torek, 7. julija, zjutraj sklicali zbor delavcev, na ka- terem se bodo morda končno le dogovorili za stečaj in za to, da delavci dobijo odločbe o trajnih tehnoloških viških. To pa pomeni spet izplačilo odpravnin, pri čemer nikomur ni jasno, kje zagotoviti denar zanje. IRENA BAŠA Celjski iz\'ršni svet je na zad- nji seji iz občinskih blagovnih rezerv ljudem iz pobratene ob- čine Doboj, ki so našli zatočiš- če v Tešnju, namenil humani- tarno pomoč. Gre za 3 tone pralnega mila ter po 1 tono riža, sladkorja in testenin. Celotno akcijo humanitarne pomoči koordinira občinski odbor Rdečega križa, vanjo pa so vključena tudi nekatera večja podjetja iz občine Celje. SVET MED TEDN®M Kapitulacija Butrosa Galija Metode in mehanizmi Zdmženih narodov za pre- prečevanje in ustavitev konfliktov v svetu so zelo različni, predvsem pa se je treba zavedati, da so v pri- stojnosti te mednarodne organizacije. Do sedaj je organizacija posredovala v obliki opazovalca ali mi- sije za ugotavljanje dejstev, s pomočjo nadzorovanja ali plebiscita, s pomočjo sku- pin za pomoč pri sklepanju premirja in v vlogi posred- nika ali nadzornika. Zdi se mi pomembno, da takoj na začetku opozorim na ta si- cer znana dejstva, v katerih uspeh pa danes, ko opazu- jemo očitno in morda hote- no nemoč Združenih naro- dov v primeru Bosne, ne verjamemo več. Vojna v Zalivu je pred časom ustvarila iluzijo, ki smo se je vsi oprijeli z na- raščajočim upanjem, saj je bila s tedanje perspektive videti popolnoma verjetna. Zdelo se je, kot da je svet po obdobju hladne vojne iznašel formulo za nadzor nad političnimi in vojaški- mi konflikti. Ameriška in- tervencija v Iraku je s Puš- čavskim viharjem pomeni- la kulminacijo zgodovine intervencij mednarodne skupnosti, ki se je začela v Zairu, nadaljevala na Ci- pru, Kongu in na Bližnjem Vzhodu, s katerim se Zdru- ženi narodi ukvarjajo že od svoje ustanovitve. Najprej so prišli tja kot posredniki med Židi in Arabci in od leta 1973 naprej delovali kot posredovalna misija med Egiptom, Izraelom in Sirijo. Vojaki iz Avstrije, Kanade, Finske in Poljske so tedaj uspeli zaustaviti vojno in tvoriti krhek mir, ki se je kasneje utrdil s Campdavidskimi spora- zumi. Eden izmed tvorcev teh sporazumov je bil tudi današnji vse prej kot učin- kovit generalni sekretar Združenih narodov. V trenutku, ko je svet za- čel verjeti v mir, nad kate- rim bdi svetovna organiza- cija in se je v politični ter- minologiji izoblikoval ter- min kolektivne odgovorno- sti, je tako kot pred prvo svetovno vojno, Balkan uspel vnovič porušiti med- narodno ravnovesje. Posta- lo je očitno, da novi gene- ralni sekretar Združenih narodov vloge organizaci- je, ki ji načeluje, ni razumel v smislu aktivnega reševa- nja konfliktov. Sprejema- nje resolucij in mednarod- nih sankcij, ki v celoti drži- jo le na papirju, je premalo, da bi zajezilo vojno, ki gro- zi, da se bo razvlekla v bal- kanski Libanon. Vse bolj se zdi, da se Združeni narodi in Varnostni svet, kot sve- tovna varovalka pod Bu- trosovim vodstvom spremi- njajo v pasivni mehanizem politične manipulacije. Aktivno vlogo so v tem tre- nutku (na srečo ali na ža- lost) prevzeli Američani. Glas Zdmženih narodov pa se kot ameriški odmev sliši le še v primeru zakasnelih reakcij in omahljivih odlo- čitev. Špekulacij na Galij ev račun bi bilo lahko veliko, prav tako kot dejstev, ki bi govorila njemu v prid. V osemdesetih letih je bil Gali eden izmed stebrov egiptovske zunanje politi- ke. V zalivski vojni je vse upe stavil na ameriško kar- to, ne nazadnje v upanju na njihovo nadaljnjo pomoč. TMdi po zmagi nad Irakom sta Egipt in Združene dr- žave Amerike ostala v tes- nih stikih s ciljem, vzpod- buditi mirovni proces na Bližnjem vzhodu po načelu ozemlje za mir. Prav goto- vo je treba v takšnem back- groundu iskati razlog, da so se ZDA ob volitvah za generalnega sekretarja ZN končno odločile za egiptov- skega politika in da lahko danes brez slabe vesti vle- čejo politične poteze pred Združenimi narodi. Za koga je svoj glas v primeru Bosne zastavil Butros Gali je danes zelo težko ugotoviti. Nekaj časa se ukvarja z iskanjem kriv- cev med Hrvati, potem spet med Srbi, med svojim oma- hovanjem pa izgublja avto- riteto in kredibilnost. Piše: ERIKA REPOVŽ Veliko zanimanje za traktorje Pred hotelom v Žalcu so prejšnji teden predstavniki avstrij- ske firme Steyr, Hmezadovega Exporta - Importa in ljubljan- skega Agroprogresa predstavili najsodobnejše traktorje, ki so jih po mnogih zapletih vendarle dobili savinjski hmeljarji. Zaenkrat so jih naročili petdeset, zanimanje zanje pa je še veliko in avstrijski proizvajalec si v Sloveniji obeta še dovolj prodaje. Gre za najsodobnejše traktorje, prilagojene hmeljar- skim opravilom, škropljenje pa je računalniško vodeno, kar pomeni veliko prednost tudi z ekološkega vidika. Poleg tega pa je zelo dobro poskrbljeno tudi za varnost. In še cena? Najcenejši model takšnega Steverjevega traktorja stane z vsemi dajatvami vred dobrih 50 tisoč mark. Kmetje pravijo, da se nakup, dolgo- ročno gledano, splača. JANEZ VEDENIK, foto: EDI MASNEC Št. 27 - 9. julij 1992 4 Včasih smo reševaii ijudi, danes podjetje Odločbe o čakanju so ¥ laškem Boru povzročile hudo kri v začetku julija je v Boru Laško dobilo odločbe o čaka- nju 35 delavcev. Vodilni pojas- njujejo odločitev kot posledico razmer v lesarski in pohištveni industriji, nekateri delavci, zlasti tisti z odločbami v ro- kah, razlagajo drugo plat. Največ očiticov na račun tehničnega direktorja Nekdo izmed zaposlenih, ki želi ostati anonimen, pojas- njuje svoje videnje stvari. Pri odločanju o tem, kdo bo šel na čakanje, ni bilo nobenih krite- rijev. Izbirali so po obrazih in medsebojnih zvezah, med ča- kajočimi je kakšnih devet, de- set mater, ženske v porodniški ali bolniški. Na čakanje so mo- rali predvsem ljudje iz proiz- vodnje, med njimi sta le dva ali trije režijci. »Jug mora ven,« tudi to je bilo menda sli- šati iz ust raznih mojstrov. O tem, da bo treba na čakanje, se je šušljalo dober teden. Stvari je obravnaval sindikat, pa delavski svet, ampak nihče ni potrdil imen. Najbolj spor- na osebnost v Boru je tehnični direktor, z njegovim prihodom so se stvari zaostrile. Na zbo- rih je delavcem menda zabičal, da pred deveto uro ne smejo niti na stranišča. Delo v proiz- vodnji je organizal tako, da ga je še več in da je težje. Ko so si delavci hoteli narediti navad- no desko za rezanje mesa, so jim zaklenili žago, po drugi strani se je marsikaj s tovor- njaki vozilo iz tovarne. Veliko- krat so razmišljali o štrajku, vendar so bila mnenja med de- lavci deljena. Plače so bile redne, a slabe, regresa še ni. Za težave v podjetju so krivi tudi nekateri vodilni, zato bi tudi tisti morali na čakanje. Prevelllca zaposlenost Julijsko odpuščanje ljudi in razmere v tem laškem kolekti- vu pojasnjuje tudi direktor Alojz Pušnik. Doslej so se uspeli postaviti po robu teža- vam v lesarski in pohištveni industriji. Pred dvema letoma je začela upadati prodaja na jugu, zato so se sami umikali s teh tržišč, kamor so v prete- klosti prodali 60 odstotkov proizvodnje. Do konca lanske- ga leta so uspešno tržili doma in v tujini, v zadnjem času pa jih tako kot druge pesti nere- alni tečaj tolarja. Pojenjuje kupna moč doma, tako da v zadnjih mesecih poslujejo z izgubo. Izvoznih naročil imajo precej, kar pomeni delo v obratu masivne proizvodnje, manj dela pa je za ljudi v obra- tu ploskovnega pohištva. Za- poslenost pa je prevelika, trdi direktor. V primerjavi s po- dobnimi podjetji v E>vropi so ugotovili, da je za njihovo pro- izvodnjo dovolj 120 do 150 lju- di,doslej jih je bilo 212. Alojz Rišnik dodaja: »Ved- no smo imeli pred očmi social- ni položaj delavcev, temu je bila prilagojena poslovna poli- tika. Danes se prilagajamo proizvodnji, ki jo lahko izpe- ljemo s 30 do 40 delavci manj.« Zato je Pušnik predlagal de- lavskemu svetu, da se število zmanjša za 35 ljudi, obseg pro- izvodnje pa naj bi ostal pri- bližno enak. Določili so število ljudi in delovna mesta, ne pa tudi imen. Delavski svet se je s tem strinjal, imenovana je bila tudi komisija iz vrst de- lavcev, ki je spremljala stvari. Vodilni delavci so nato pripra- vili predlog posameznih de- lavcev za delovna mesta. Os- novni kriterij je bilo načelo, da poiščejo tiste delavce, ki jih lahko menjujejo, zaposlijo na vseh delovnih mestih, kjer bo delo. »Iz postopka,« pojasnjuje Pušnik, »so izključeni invalidi, prav tako delavci na bolniški ali porodniški. Od 35 ljudi je odločbe dejansko dobilo 26 delavcev, štirje odločb niso dobili, ker so v bolniški in jih bodo dobili, ko se vrnejo na delo. 5 delavk je na porodni- škem dopustu, za njih bodo odločbe aktualne, ko bo kon- čan porodniški dopust. Med 26 delavci 4 še imajo delo. Z dolo- čenimi ukrepi bomo ljudem poskušali zagotoviti delo, da jim po šestih mesecih ne bo treba vrniti knjige. Veliko je bilo govoric o materah samo- hranilkah, po naših podatkih sta na čakanju samo dve. Do- slej smo socialne probleme po- stavljali pred probleme po- djetja, zdaj pa smo v položaju, ko je treba najprej najti rešitev za podjetje, najti delo in zaslu- žek za tiste, ki delajo. Treba se bo sprijazniti s tem, da za vseh 212 ljudi v Boru Laško ne bo dela, če ne bomo našli kake druge rešitve in če se gospo- darske razmere ne bodo iz- boljšale.« IRENA BAŠA V Boru Laško niso bili preveč navdušeni nad tem, da se in- formacije o čakajočih razširijo v javnost. V podjetju so kmalu ugotovili, kdo je poklical v na- še uredništvo, delavki pa men- da javno zagrozili s knjigo za- radi blatenja imena firme. Alojz Pušnik pojasnjuje: »Zbodla me je predvsem infor- macija, da je med čakajočimi precej mater samohranilk. To je dezinformacija, ki škoduje ugledu podjetja. Dajanje ne- točnih informacij je kršitev delovnih dolžnosti, zato sem delavki povedal, da se za takš- ne dezinformacije lahko dobi knjiga, ne pa odločba o tehno- loškem višku. Nihče pa ji ni rekel, da naj pride po knjigo.« Za čas, ko delavci ne delajo, jim pripada 70 odstotkov pla- če, dobijo tudi letni dopust, po šestih mesecih sledi odpravni- na. Ker si delavci sami plaču- jejo prevoz na delo, bodo po direktorjevih besedah v času čakanja nekateri dobili celo več denarja, kot če bi hodili na delo. Ivan Vitežnilf - prvi mož Gorenja s prvim julijem je Ivan Vi- težnik postal vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega or- gana odbora koncema Gore- nje. Na tem mestu je zamenjal Mitja Jenka. • Upravni odbor koncema je Ivana Vitežnika imenoval na seji sredi junija. Predmet je na lastno željo sporazumno ra- zrešil dolžnosti predsednika odbora Mitja Jenka ter pod- predsednike Andreja Kržiča, Mtlana Jagriča in Martina Ma- rolta. Ivan Vitežnik je diplomirani ekonomist. V Gorenje je prišel leta 1983 in takrat prevzel vo- denje Gorenj eve Interne ban- ke. Kasneje je za nekaj časa odšel nazaj v Slovenj Gradec, v tamkajšnjo Ljubljansko banko. Za tem je ponovno pri- šel v Gorenje, bil je podpred- sednik poslovodnega odbora koncema Gorenje za finance. Pred odhodom na Dunaj v Go- renje Beteilingungs, od koder zdaj prihaja v Velenje, je bil še izvršni podpredsednik poslo- vodnega odbora koncema Go- renje. IRENA BAŠA PO CEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 8. 7. 1992 GOSPODARSKI BAROMETER Ocvirk direktor železarn Upravni odbor slovenskih železam je za vršilca dolžnosti direktorja slovenskih železarn imenoval Celjana dr. Andreja Ocvirka, bivšega podpredsed- nika slovenske vlade. Novo vodstvo naj bi že ta mesec pri- pravilo program celovite sana- cije železam. Ponudba Cinkarne Celjska Cinkarna ponuja šo- štanjski termoelektrarni zani- miv projekt reciklažnega odž- vepljevanja plinov. Ta projekt bi lahko uredili na V. bloku termoelektrarne in se s tem izognili delu odpadkov, prido- bili pa nekatere nove izdelke, predvsem žveplovo kislino. Pri mokrem postopku odžveplje- vanja bi na bloku V. pridobili letno 162 tisoč ton sadre, za kar bi. potrebovali od 96 do 144 tisoč ton apnenca. Po pro- jektu strokovnjakov iz Cin- karne bi namesto tega lahko dobili z reciklažnim odžvep- Ijevanjem 92 tisoč ton žveplo- ve kisline. iščejo delo Po podatkih celjskega zavo- da za zaposlovanje je bilo ko- nec maja na našem območju 7915 brezposelnih. Največ jih je v Celju in sicer 2668, Žalcu 1522, Šmarju pri Jelšah 1236, Slovenskih Konjicah 1075, v Laškem in Šentjurju pa okoli 700. V primerjavi z lanskim majem se je brezposelnost po- večala za 42,8 odstotka. Števi- lo brezposelnih se povečuje tu- di v velenjski in mozirski obči- ni. V Velenju išče delo okoli 1770 ljudi, v mozirski občini pa je na seznamu preko 500 brezposelnih. ib PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Argentinsko podjetje nudi meso, ribe, tunino, jajca idr. Informacije: tel: 792-92-10 (Ana Marija Dvorak) ali tele- faks: 311-48-15 (kontakt v nemškem ali španskem je- ziku). - Podjetje Libela, industri- ja tehtnic in finomehanike iz Celja nudi prenos tehnologije po principu »Know-how« za programe mehanskih tehtnic: pultne tehtnice (obseg tehta- nja od 5 do 50 kg) in skladišč- ne tehtnice (od 100 do 2000 kg). Informacije: tel: 33-611 (Boris Pišek). - Podjetje Kompas Hertz Rent-a car iz Ljubljane nudi podjetjem, ki imajo probleme s plačili blaga v Bosni in Her- cegovini, Makedonije ali na Hrvaškem, možnost posredo- vanja pri finančnih transakci- jah. Informacije: tel. 061/192- 698 (Marinka Zavašnik). - Podjetje Studio P - No- tranja dekoracija iz Ljubljane nudi izdelavo vseh vrst teksti- la na notranjo opremo (Zave- se, posteljnina, prti, senčniki, ležalniki, blazine, pregrinjala, oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture ipd.). Informacije: tel. 061/447-177 (g. Pahor). - Podjetje Simbex d.o.o. iz Kranja nudi bogato barvno paleto uvoženega satena. In- formacije: tel. 064/311-486 (Simona Rahonc). Povpraševanje: - špansko podjetje Hijos de Canuto Vila S. A. iz Llerone je zainteresirano za nakup žival- ske masti. Informacije: tel. 972-849-39-00 ah telefaks: 972-849-86-59. - Špansko podjetje Herma- nos Karmudi S. L. iz Helilla povprašuje po avtomobilskih gumah. Informacije: tel. 952- 675-877 aU telefaks: 952-675- 301. - Arabsko podjetje AMTE iz Jeddaha je zainteresirano za nakup steklenih in plastičnih steklenic za prehrambeno in farmacevtsko industrijo olja, parfumov ipd. Zainteresirani so tudi za nakup polproizvod iz proizvodov farmacevtske industrije, predvsem kozmeti- ke. Informacije: tel. 671-62- 26. - Špansko podjetje Comer- sa iz Vilanove del Cami je za- interesirano za uvoz in nakup športne obutve, krzna, pisar- niškega materiala ipd. Infor- macije: telefaks 343-804-05- 01. - Špansko podjetje Cunill S. A. iz Barcelone išče kontakt s proizvajalci kristala (posoda za dekoracijo, darila). Infor- macije: tel. 93-300-58-15 ali telefaks: 93-485-11-01. Vse podrobnejše informacij« dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarski Zbomice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292 293 ali direktno 215-631. Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Št. 27 - 9. julij 1992 Ocenjena vrednost podjetja ni le številka Lahko te iutli kažipot za pravilno poslovno strategijo, meni magistra Sanja Gruber Magistra Sanja Gruber je med prvimi strokovnjaki z našega območja, ki imajo licenco za ocenjevanje \Tednosti podjetij Agencije Republike Slovenije. Licenco si je pridobila pred letom dni, sicer pa je zaposlena v celjskem Razvojnem centru oziroma njihovem Inštitutu za raziskave in razvojni inženiring. Kako to, da ste se odločili za pridobi- tev licence za ocenjevanje \Tednosti po- djetij? To področje me je vseskozi zanimalo, ukvarjala sem se z analizo poslovanja, stvari so mi bile blizu in zato sem se odločila, da pridobim licenco. Imam ma- gisterij iz ekonomije, doslej sem delala predvsem na področju planiranja in ana- liz. Takrat niti nisem dobro vedela, kakš- no bo zanimanje za ocenjevanje vredno- sti podjetij in kakšne bodo možnosti za delo na tem področju. Toda, če smo se odločili za tržno gospodarstvo, potem sem pričakovala, da bo vrednost kapita- la, vrednost podjetja, pomemben dejav- nik pri odločitvah. Danes se ta pričako- vanja potrjujejo, dela je veliko in verjet- no ga bo v prihodnje še več. Kakšna je sploh pot do sodelovanja z Agencijo Republike Slovenije, kakšni so pogoji, da nekdo pridobi licenco? Potrebna je predvsem visoka ekonom- ska izobrazba, zaželene so izkušnje na finančnem in analitskem področju. Dru- gih omejitev ni. Agencija organizira po- sebne seminarje. Sama sem obiskovala seminarje z zelo kvalitetnimi predavate- lji in strokovnjaki iz Anglije in ZDA, skratka držav, ki se ukvarjajo z vredno- tenjem podjetij. Obiskovanje seminarjev ni pogoj za pridobitev licence, obvezen pa je pisni izpit, potrebno je predložiti poročilo o ocenjeni vrednosti podjetja in ga zagovarjati pred komisijo. Zlasti ta drugi del se mi zdi najbolj zahteven. Licenco imate leto dni, kakšno je zani- manje za ocenjevanje vrednosti podjetij, kakšne so prve izkušnje? Od začetka leta je povpraševanje po vrednotenju podjetij zelo naraslo. Zlasti se za ocenjevanje odločajo podjetja, ki se pripravljajo na lastninsko preoblikova- nje. Zanimanje opažam zlasti tam, kjer skušajo zaposlene pritegniti za vlaganje v podjetje, kjer zaposleni čutijo pripad- nost kolektivu in želijo postati lastniki podjetja. Zato tudi želijo spoznati njego- vo dejansko vrednost. Kaj vse se pravzaprav skriva pod oce- njevanjem vTednosti podjetij? Ločiti je treba dvoje. Eno je statična vrednost podjetja, za katero je treba pre- vrednotiti premoženje in obveznosti po- djetja. Tu izhajamo v osnovi iz knjižne vrednosti, potem je treba preveriti, ali so postavke v knjigovodski evidenci dejan- sko predmet premoženja podjetja. Zatem ugotavljamo, kakšna je njihova aktualna tržna vrednost za te posamezne postav- ke. Tako dobimo kompletno vrednost ce- lotnega premoženja podjetja. Od tega je treba odbiti obveznosti podjetja, da ugo- tovimo vrednost neto aktive oziroma či- stega premoženja. To je tako imenovana statična vrednost, ki v glavnem za po- djetja ni toliko pomembna v primerjavi s tako imenovano dinamično vrednostjo. Tistega, ki se odloča, da bo vlagal v po- djetje, zanima predvsem to, koliko dono- sa lahko pričakuje na svojo investicijo. Zato moramo ocenjevati možnost ustvar- janja dobička za posamezna podjetja. Na osnovi teh informacij ugotavljamo, kakš- na je vrednost podjetja. Koliko so po dosedanjih izkušnjah vredna podjetja, ki ste jih ocenjevali? Konkretnih podjetij ne morem našte- vati, ker je to poslovna tajna. Nismo omejeni na celjsko področje, povpraše- vanja so iz različnih delov Slovenije. Naš interes je seveda, da sodelujemo s podjet- ji na našem območju, in to iz povsem praktičnih razlogov — zaradi manjše izgu- be časa. Ni pa to nobena omejitev. O vrednosti podjetij je težko govoriti. Za vrednotenje se odločajo predvsem p>o- djetja, ki so že v preteklosti veliko vlaga- la v svoj razvoj in so nekaj vredna. Pro- blematična podjetja vsaj zaenkrat še niso naročala ocenitve vrednosti. Kako se lotevate dela, kot posamezniki ali skupina, in koliko časa povprečno porabite za neko podjetje? Gre za tipično skupinsko delo, ker je že pri samem posnetku stanja potrebno pokriti vsa področja, narediti posnetek panoge, mafa-oekonomsko situacijo, oce- niti podjetje v celoti, torej kadre, organi- zacijo, realizacijo, nabavo in tako naprej. Mi ;Smo trije v stalni ekipi, pri večjih projektih nas je še več, skratka, prilago- dimo se. Tudi. čas težko opredeliti, za srednje veliko podjetje potrebujemo po- navadi tri mesece. Se pa za vrednotenje odloča tudi vse več zasebnih podjetij. Naletite na kakšne posebne težave? Največja težava je tam, kjer nimajo dobro pripravljenih podatkov. To pome- ni dodatno delo in kopanje po podatkih. Za nas je zelo pomembno, kako imajo podjetja že sicer urejeno podatkovno ba- zo. Na kakšno nerazumevanje ali neso- delovanje pa doslej še nismo naleteli, v glavnem zelo dobro sodelujemo z vod- stvi in strokovnimi delavci v podjetjih. Tisti, ki se odločajo za vrednotenje, lah- ko sami največ storijo s tem, da poskrbijo za dobro podatkovno bazo. Kje smo Slovenci v primerjavi z osta- lim svetom pri vTednotenju podjetij? Paralele je težko vleči. V tržnem go- spodarstvu je vrednotenje podjetij nor- malna stvar, ki teče pri vsaki kupopro- dajni transakciji, tako kupec kot proda- jalec hočeta vedeti, s čim imata opravka. Metode se precej razlikujejo. V ZDA in Angliji upoštevajo predvsem dinamično vrednost podjetja, osnovno pozornost posvečajo temu, kakšne donose bo prina- šalo podjetje. V Evropi zaenkrat še daje- jo več poudarka statični vrednosti po- djetja, vendar se tudi v teh deželah v zadnjem času stvari spreminjajo. Če se primerjamo z vzhodnoevropskimi drža- vami, imam občutek, da smo korak pred njimi. Kako svetujete gospodarstvenikom, kdaj se odločiti za ocenjevanje vrednosti podjetja in ugotavljanje, koliko so prav- zaprav sploh vredna? Namenov za ocenjevanje vrednosti po- djetja je veliko. Samo eden od njih je neposredna sklenitev pogodbe o kupo- prodaji ali o dokapitalizaciji. Osebno menim, da je veliko bolj pomembno vrednotenje kot osnova za pripravo stra- teških usmeritev. Vrednotiti torej po- djetje zato, da ugotoviš, kje so slabosti, kje prednosti in priložnosti, in da na os- novi teh ugotovitev pametno zastaviš strategijo, ki pomaga v bodoče povečeva- ti vrednost. Zdi se mi, da so v primerih, kjer smo mi ocenjevali vrednost podjetij, izhajali iz te analize. Ugotovili so, da ni edini rezultat ocenitve neka številka. Upoštevali so zlasti analize nevarnosti, prednosti, priložnosti in slabosti in so ustrezno ukrepali pri oblikovanju tekoče poslovne strategije. IRENA BAŠA Žalčani dobili svojo prvo banko Združitev interne banke in Hranilno kreditne službe v Hmezad Banko delniško družbo v ponedeljek je z delom za- čela Hmezad Banka delniška družba. V tej sa\'injski metro- poli tako deluje pet bank in dve hranilnici, vendar je Hme- zad Banka pr\'a banka na tem območju, ki ima svoj sedež v Žalcu. Delovanju banke je bila namenjena tudi torkova novinarska konferenca. Hmezad Banka delniška družba je nastala z združitvijo Interne banke in Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Žalec, je njun pravni naslednik, odločitev o tem pa so sprejeli delničarji na zboru konec marca. S pr- vim julijem je Hmezad Banka tudi uradno registrirana. Ustanovitveni kapital banke znaša 340 milijonov tolarjev oziroma 3 milijone 300 tisoč ECU. Hmezad Banka ima 190 delničarjev, od tega 125 prav- nih in 65 civilnih oseb, ki pri- hajajo praktično iz vse Slove- nije, največ jih je razumljivo iz žalskega območja. V tej po- slovni banki ocenjujejo, da imajo idealno razporeditev delničarjev, nihče med njimi ne presega 10 odstotnega de- leža. Hmezad Banka se bo ukvar- jala s tradicionalnimi bančni- mi posli, ohranjati želi konku- renčnost, kar je že doslej bila njihova značilnost. Letos na- meravajo do popolnosti uredi- ti predvsem tolarsko poslova- nje, za prihodnje leto pa imajo v načrtu devizno poslovanje, razmišljajo tudi o sodelovanju s tujimi bankami. V Hmezad banki je zaposlenih 48 ljudi. Direktor Hmezad Banke Mi- hael Goličnik je vlogo in po- men nove banke ocenil takole: »Osnovni cilj Hmezad Banke delniške družbe je dosegati čim večji dobiček ob zagotav- ljanju likvidnosti, solventnosti in varnosti naložb. Pretežni del svojih plasmajev bomo usmerili h komitentom, ki imajo zagotovljeno tržišče in poslujejo rentabilno. Zaradi tega bodo naše naložbe usmer- jene v trgovska, kmetijska, in- dustrijska in druga podjetja v privatni ali družbeni lastni- ni. Pri opravljanju bančnih poslov bomo posvečali veliko pozornost boniteti svojih ko- mitentov.« Združitev Interne banke in Hranilno kreditne službe kme- tijstva in gozdarstva ne pome- ni nobene bistvene spremembe za številne varčevalce. Andrej Šporin, pomočnik direktorja za poslovanje z občani pojas- njuje: »Dosedanja Hranilno kreditna služba je imela 26 po- slovnih enot, zdaj so to agenci- je, in 20 tisoč varčevalcev. Za njih združitev ne pomeni no- bene bistvene spremembe. Ravno nasprotno, varnost nji- hovih naložb je bistveno večja, saj ima banka kar 20 krat višji jamstveni kapital kot ga je imela Hranilno kreditna služ- ba. Pripravljamo še nekaj no- vosti, predvsem bodo to tekoči računi. Ustanovitev Hmezad Banke ne pomeni nobene za- menjave bančnih knjižic, var- čevalci jih bodo zamenjali ta- krat, ko bodo polne. Prav tako ni potrebna zamenjava kredit- nih kartic, zamenjali jih bodo po izteku roka, označenega na kartici. V prihodnje želimo ustanoviti še več agencij in se približati varčevalcem.« Za številne podjetnike pa je zanimivo predvsem to, da Hmezad Banka ponuja roko manjšim podjetjem in d.o.o. Vodja sektorja za sredstva in naložbe Zlatko Hohnjec takš- no odločitev razlaga takole: »Opažamo, da je to segment poslovanja, ki je danes s strani bank izredno slabo pokrit. Po- javlja se izredno veliko število d.o.o. z dobrimi programi in sposobnimi ljudmi. Finančna sredstva so tista, ki jih omeju- jejo v njihovem razvoju. Sode- lujemo z njimi in to področje nameravamo še razširiti. Pri tem bomo preverjali njihovo boniteto in njihove programe. ponujamo jim določene pred- nosti in ugodnosti. Pri nas lah- ko deponirajo svoja sredstva ali pa jih najamejo za svoje delovanje. Glede na to, da ve- čina teh d.o.o. nima svoje last- ne finančne funkcije, jim bo- mo ponudili tudi vodenje nji- hovih financ. Po prvih izkuš- njah je zanimanje za to pre- cejšnje.« IRENA BAŠA Ker je Hmezad Banka pravTii naslednik Interne banke in Hranilno kreditne službe kme- tijstva in gozdarstva Žalec,' so v hiši imeli tri tedne finančno revizijo. Tudi to je po oceni vodilnih Banke garancija za uspešno in kvalitetno nadalj- nje delo. SENCE NA SONČNI STRANI ALP PREHITEVANJE PO DESNI - Potem ko je šla po sledeh pokojnega Ivana Krambergerja Slovenska ljudska stranka in imenovala nelegitimnega kandidata za predsednika Republike Slo- venije, saj volitve še niso raz- pisane in jih morebiti zaplet v skupščini lahko še odloži, je ljudskostnikom in njiho- vemu dr Stanku Buserju najprej sledila Narodnode- mokratska stranka, ki jo vo- di nekdanji pravosodni mini- ster dr Rajko Firnat. To pre- hitevanje postave po desni je nekoliko nežnejše, saj so se narodni demokrati odločili za dr. Alenko Žagar-Slana, specialistko za šolsko medi- cino. Da ne bi bili zadnji v vrsti, so se na vrat na nos odločili še liberalci in v soboto na pikniku objavili da je njihov predsedniški kandidat kranjski župan inž. Vitomir Gros. Trikratnemu prehitevanju po desni se je bila prisiljena priključiti tudi levica, čerav- no s težkim srcem. Dr. Ciril Ribičič je v imenu prenovite- ljev nakazal željo članstva SDP, da bi Milan Kučan po- novil svojo kandidaturo, s katero je bil tako uspešen pred letoma, ko je premagal najprej Ivana Krambergerja in dr. Marka Demšarja, v fi- nalu pa še dr. Jožeta Pučni- ka. Vse kaže, da bi verjetno, če bi se Kučan odločil za kandidaturo, dobil tudi pod- poro demokratov. Vsi trije kandidati desnice za zdaj obljubl^jo »pošten boj«. Alenka Zagar-Slana, podobno kot pr^ njo dr. Stanko Buser, upa, da bo predvolilna kampanja ko- rektna in si bo za to prizade- vala. Prepričana pa je, da bi znala enako dobro pregledati častno stražo, kot jo zna se- danji predsednik. Geslo Liberalne stranke je Za pošteno demokracijo, to- rej bo imel inž. Vitomir Gros, sicer znan kot ljubitelj ba- nan, kadar je delegat v slo- venski skupščini, težavno delo. Moral se bo, kot njegovi kolegi iz stranke, disciplini- rati in ne bo smel več obme- tavati možnih nasprotnikov z nedokazanimi očitki. Res pa je, da so pri nekaterih ge- sla eno, dejanja pa drugo... GREHI BIVŠEGA PRED- SEDNIKA- Nastopi v tujini prvaka Slovenskih krščan- skih demokratov Lojzeta Pe- terleta, ki se ga spomnimo tudi kot predsednika sloven- ske vlade med letom 1990 in 1992, so deležni številnih ob- sodb. Potem ko mu je najprej dr. Janez Drnovšek v obraz povedal, kar mu gre, so se tokrat oglasili demokrati. Peterletovo izjavo, češ da se je z zamenjavo vlade v Slove- niji zgodil levi udar in da je država neprimerna za tuja vlaganja, so demokrati oce- nili, da je naperjena zoper slovenske interese, da spod- kopava slovensko državnost in služi le zbiranju predvolil- nih točk. Podobno menijo demokrati o Peterletovi izja- vi, češ da je bila ideja sloven- ske emigracije ključna pri slovenskem osamosvajanju. Stranka demokratične prenove pa je analizirala »dosežke« oziroma grehe Pe- terletove vlade med letom 1990 in 1992. Njeni rezultati so katastrofalni, gospodarski strokovnjaki iz SDP so celo zapisali, da tako slabih re- zultatov »z izjemo medvojnih kolaborantov ni imela nobe- na kapitalistična ali komuni- stična vlada Slovenije in pred njo tako imenovane Dravske banovine«. Po izsledkih SDP je od ma- ja 1990 do maja 1992 Peter- letova vlada dosegla: 23-od- stotni padec industrijske proizvodnje, 32-odstotno znižanje gradbene dejavno- stim 8-odstotni padec pro- meta. zmanjšanje števila de- lovnih mest za skoraj 127.000, porast brezposelno- sti za skoraj 12 odstotkov (to je že tista meja, ko so možni socialni nemiri), upad real- nih plač za 19 odstotkov, zmanjšanje prodaje na drob- no skoraj za tretjino, porast inflacije z negativnega 1,4 odstotka maja 1990 na 6,5% maja 1992. Edina svetla toč- ka med Peterletovo vladavi- no je bilo povečanje izvoza od 339 milijonov dolarjev maja 1990 na 405 milijonov dolarjev v maju letos. Zdaj je na potezi spet Loj- ze Peterle, ki se je bil med tem že vrnil z gostovanja po Argentini. Doslej je imel zmeraj pripravljene neke svoje številke kot odgovor. Vključno s padcem števila samomorov med njegovim vladanjem... ŠE EN POZIV K STRP- NOSTI - Razmere v Sloveni- ji, ki znajo prekipeti, ko bo razpisana volilna kampanja, so zaskrbele tudi slovenske- ga metropolita dr.ojzija Šu- štarja, enega od zaslužnih mož pri osamosvajanju Slo- venije (v nasprotju z nekate- rimi drugimi teh svojih de- janj ne postavlja v ospredje, ampak skronmo izjavlja, da je bil naredil, kar mu je vele- vala dolžnost). Na obletni maši v Kočevskem Rogu je nadškof pozval k strpnosti med Slovenci in k spravi, ki edina lahko ublaži posledice dogajanj iz polpretekle zgo- dovine. Je ta poziv morda prepozen? Sta nestrpnost med ljudmi in maščevalnost pognala že tako globoke ko- renine, da ju niti tradicional- na rimskokatoliška cerkev ne bo mogla izruvati? Upaj- mo. da ne bo tako. CEUE V ZLA TI SREDINI - Statistiki so pod drobno- gledi vzeli zadnjega junija cene 28 živil in življenjskih potrebščin v 14 slovenskih mestih. Povsod so upoštevali najnižje cene (v Celju Merxo- ve). Ugotovimo lahko, da je Celje nekje v zlati sredini, kavo ima celo najcenejšo, najdražje v Sloveniji pa te- stenine Mlinotesta. Sicer pa poglejmo nekaj podrobnosti: kruh (Ikg): Celje 66 SIT, najdražji je v Sežani - 75 SIT, najcenejši v Mari- boru - 53 SIT; mleko (liter): Celje 47,1- Ptuj 50,7 - Ljub- ljana 40,4; jajca (kos): Celje 11 SIT, Koper 15, Ljubljana 9; surovo maslo (250g): Celje 88,2, Novo mesto 157,9, Ljubljana 78,8 SIT; pariška salama (kg): Celje 454, Seža- na 600, Kamnik 362; testeni- ne Mlinotest (500g): Celje 99,5, Murska Sobota 70,7SIT; kava (lOOg): Celje 55,2, Murska Sobota 69,3; sadni sok (liter): Celje 77,9, •Maribor 142,3, Murska So- bota 74,2; pralni prašek (3kg): Celje 539,1, Maribor 778,5, Novo mesto 467,2 SIT; toaletni papir (10 zavitkov): Celje 303, Tolmin 323,4, No- va Gorica 170 SIT. Vsaj malce tolažbe, za to- neče celjsko gospodarstvo in zaposlene v njem, da Celje ni med najdražjimi mesti v Slo- veniji. Št. 27 - 9. julij 1992 Kooperativnost, ne ohstrukciia! Delo zastaviti na komunalnem področju, v družbenih dejavnostih In v prizadevanjih za Izgradnjo cestne Intrastrukture - LDS v Celju ne bo bojkotirala skupščinskega življenja Celjska liberalno-demokratska stranka se je v obdobju po odstopu predsednika iz\TŠnega sveta Mirka Krajnca pripravljala na prevzem oblasti v občini. »Dejstvo je, da so pred sprejemom Zakona o lokalni samoupravi in ustrezne volilne za- konodaje za lokalno raven vsa raz- mišljanja o novih volitvah utopija,« menijo v stranki. Nov izvršni svet v občini gotovo ne bi mogel narediti revolucionarnih premikov, zato so v stranki bolj kot o oblikovanju ce- lovitega delovnega programa (tega bi lahko mandatar pripravil skupaj s svojo vladno ekipo na osnovi pro- učitve dejanskih razmer v občini), razmišljali o tem, kje se je potrebno najprej lotiti dela. Menijo, da bi morali v Celju ure- diti razmere v družbenih dejavno- stih, za vodenje tega področja je stranka tudi stavila na »močnega« moža, ki bi ga ob pridobitvi manda- ta skušali pritegniti v izvršni svet. Ključnega pomena za življenje in delo v celjski občini pa sta po mne- nju LDS tudi ureditev in dosledno spoštovanje reda v komunalnem go- spodarstvu ter prizadevanja za iz- gradnjo cestne infrastrukture. Tudi njihov strankarski kolega Mojmir Ocvirk, ki je bil v republiško skupš- čino kot poslanec izvoljen v naši vo- lilni enoti in zdaj vodi skupščinski odbor za promet in zveze, meni, da bi morali biti pritiski za izgradnjo slovenskega avtocestnega križa prav iz domačih okolij močnejši. O dejavnosti celjske LDS v tem obdobju več v pogovoru s predsedni- kom občinskega odbora Robertom Polnarjem. V LDS ste v maju, takoj po odsto- pu predsednika IS Mirka Krajnca, pripravili svoj predlog. Bili ste naj- hitrejši, kasneje pa tudi edini, ki ste svojega kandidata, 32-letnega eko- nomista Zdeneta Podlesnika, name- ravali tudi uradno kandidirati za novega mandatarja? O kandidatu za mandatarja smo razmišljali že pred Krajnčevim od- stopom, saj smo njegov odstop pri- čakovali kot logično posledico vseh dogajanj v skupščini v zadnjih šestih mesecih. Ko je do tega dejanja tudi dejansko prišlo, smo začeli s kon- kretnimi razgovori z vsemi ostalimi parlamentarnimi subjekti, konkret- no s predstavniki poslanskih klubov najmočnejših strank in predsedniki strank. Najprej smo morali seveda zno- traj stranke razčistiti, ali gremo v kandidaturo za mandatarstvo ali ne - po temeljiti analizi pa smo pre- sodili, da smo v tem trenutku s svo- jim človekom sposobni prevzeti vo- denje IS. Naš kandidat in hkrati tu- di naš poslanec v DPZ Zdene Pod- lesnik si je seveda vzel nekaj časa za razmislek, postavil nekatere pogoje in nazadnje knadidaturo sprejel. Sprva je kazalo, da imate med ve- čino parlamentarnih strank dovolj podpore za najprej 38 glasov, po- trebnih za izvolitev, in potem tudi za doseganje malce širšega konsenza pri nadaljnjem delu... To drži. Najprej je kazalo, da bo šla stvar nenadejano gladko skozi. Vendar pa se je kmalu začelo doga- jati, kar smo tisti malo bolj pesimi- stični tudi pričakovali. V stališčih posameznih strank se je namreč za- čela pojavljati velika nekonsistent- nost, praktično nemogoče je bilo predvideti, kako se bo kdo obnašal. V stranki pa smo si že od samega začetka zadali cilj, da ne bomo star- tali zgolj na tisto minimalno potreb- no večino, na 38 glasov, ampak na še nekaj več, kar bi nam kasneje pome- nilo boljšo iztočnico za sestavljanje vladne ekipe in delo izvršnega sveta. Predpisani rok za vložitev kandi- datur je v Celju minil brez odziva. Župan je zatem sklical dva sestanka predsednikov političnih strank. Ste se na teh sestankih vendarle kaj do- govorili? Predsedstvo skupščine je skladno s svojimi pristojnostmi razpisalo rok, v katerem je bilo možno vložiti kandidature in v tem času ni nihče - ne politična stranka, ne skupina poslancev - nikogar predlagal. Od naše kandidature smo v tistem tre- nutku odstopili zato, ker nismo uspeli zbrati zadostne podpore v parlamentu zastopanih strank. Jasno je bilo, da bi s kandidaturo v parlamentu pogoreli, saj so nas do takrat povsem resnično podprli le socialisti in prenovitelji. Posebej simptomatično za ta čas pa je, da je predsedstvo skupščine na čelu s predsednikom stalo povsem ob strani. To je nelogično že zato, ker je IS po veljavnem statutu izvršno telo skupščine občine... Šele po preteku razpisnega roka se je predsednik skupščine zdramil in začel sklicevati sestanke, na katerih naj bi prišli do dogovora o možnem kandidatu. Po našem mnenju bi moral župan - če bi bil resnično zainteresiran za imeno- vanje novega mandatarja - to storiti že veliko prej. Prišlo je do dveh se- stankov, na prvem smo edini z Zde- netom Podlesnikom vrgli karte na mizo in - ostali osamljeni... Krščan- ski demokrati so predlagali odlog od ponedeljka do petka, v tem času pa naj bi se njihova in socialdemokrat- ska stranka posvetovali v svojih iz- vršnih odborih in na osnovi teh po- svetov zavzeli stališče do našega predloga. Petkov sestanek pa je po- kazal natančno to, česar smo se bali — da dve močni parlamentarni stran- ki v Celju očitno igrata na karto »statusa quo« v skupščini, na karto neizvolitve novega mandatarja in s tem tudi novega izvršnega sveta. Na sestanku namreč ni prišlo niti do najmanjšega pomika naprej, saj je bila kakršnakoli razprava na to te- mo enostavno odbita. Kako v LDS ocenjujete trenutne razmere? Bo Celju s tem, ko ostaja brez novega mandatarja najmanj 3 mesece, narejena škoda ali bo ta čas minil brez posebnih učinkov na siceršnje življenje? Povedati je treba, da IS, ki je bil na osnovi predsednikovega odstopa v celotni sestavi odstopljen oziroma razrešen, po statutu občine ostaja na svojih položajih do izvolitve novega. Formalno v Celju nismo brez izvrš- nega sveta. Najbrž pa bi bilo od tega IS po- vsem nekritično pričakovati, da se prenapenja, da dela z vsemi svojimi močmi... To je popolnoma logično. Že iz psihološkega vidika je nemogoče pričakovati kakšen poseben motiv vseh članov IS za delo — glede na to, da so vsi formalno že odstopili. Zato je toliko manj razumljivo stališče nekaterih parlamentarnih strank, da bi s tem nadaljevali'... Bojim pa se nečesa drugega — da obdobje te, takoimenovane anarhije ne bo traja- lo le 3 mesece, ampak še kakšnega dlje. Skupščinsko zasedanje je na- povedano za 20. julij in jasno je, da do takrat ne bo novih mandatarskih predlogov. Potem nastopijo dopusti in naslednje, jesensko skupščinsko zasedanje si lahko obetamo nekje sredi septembra - do takrat pa ostaja vprašanje, kako se bodo stvari raz- vijale. Pa potencialna škoda... Menim, da škoda na vsak način nastaja. In sicer predvsem iz povsem banalnega vzroka - zaradi popolne nepripravljenosti k doseganju poli- tičnih dogovorov. Kakšna bo, je zdaj zelo težko napovedati. Bojim pa se, da bomo septembra z njo zelo kruto soočeni... In kako bo LDS ravnala v bodoče? Po zadnjih dogodkih smo — ne gle- de na to, da so s strani nekaterih poslancev iz strank, ki sem jih prej omenil, prišli namigi, naj vseeno po- skusimo - ugotovili, da je vlaganje kandidature povsem brezpredmet- no. Smatramo, da smo vendarle toli- ko resna in konsistentna stranka, da se v takšna precej tvegana početja ne bomo spuščali brez trdne osnove, Odločili smo se, da bomo kot stran- ka na skupščinskih zasedanjih še naprej konstruktivno sodelovali in poskušali maksimalno prispevati k delovnosti. Kar tiče ostalih ka- drovskih predlogov, ki bodo zdaj na dnevnem redu — volitve podpredsed- nika skupščine za družbene dejav- nosti in predsednika DPZ - se bomo skladno s strankinim programom opredelili do ponujenih kandidatov. Naša bistvena naloga čez poletje pa bo doseči oziroma poskušati doseči dogovor o tem, da se dejansko sploh začnemo sporazumevati, da bi sep- tembra, ali pa morda že prej, ven- darle postavili novega mandatarja. Slišati je bilo, da v LDS razmi- šljate o obstrukciji skupščine, s či- mer bi opozorili na razmere v njej, Glede na čas dopustov, mejno sklepčnost in število vaših poslancev bi skoraj gotovo uspeli... V vsakem primeru bi skupščino lahko obstruirali. Vedeti moramo, da je skupščina nesklepčna, če je nesklepčen en njen zbor. Ugotovi- tev, da je sklepčnost vedno na meji, je pravilna. V DPZ bi jo z odhodom naših poslancev z lahkoto obstruira- li... Vendar pa smo v stranki preso- dili, da to ni umestno. Zlasti še, kei občinska skupščina ni kakšna gene- ralna skupščina OZN, kjer se vodi visoka politika, ampak mesto, kjer gre za povsem pragmatične zadeve. Zato smo se odločili, da bomo tako pragmatično ravnali tudi mi. Mi- slim, da bo ta odločitev veljala tudi v bodoče. V Celju torej z vaše strani ni pri- čakovati obstrukcij, pač pa koope- rativnost? Naši poslanci bodo seveda sklad no s svojimi možnostmi sodelova na zasedanjih skupščine, če pa b( kdaj kdo manjkal, bo to sevedi upravičeno. IVANA STAMEJČI( Foto: EDO EINSPIELEi Skromni žalski turizem v občini Žalec imajo le 0,3 odstotka slovenskih prenočitvenih zmogljivosti. Približno takšen je tudi delež turistične- ga obiska. Že ta podatek pove, da je turizem v občini zapostavljena gospo- darska dejavnost, prevladujoči pa sta in- dustrija in kmetijstvo. Turistična dejav- nost predstavlja le skromen odstotek in pol v družbenem proizvodu občine, v Sloveniji pa nekaj manj kot tri odstot- ke. Je pa res, da pri tem niso upoštevani drugi učinki turizma, saj se po nekaterih podatkih na to dejavnost navezuje kar 36 drugih. Po svoje je pravzaprav čudno, da so rezultati tako skromni, saj leži žalska občina na prometno izredno ugodni legi, ima vrsto kulturnih in zgodovinskih pomnikov in ne gre prezreti mnogih na- ravnih lepot. Turistov pač niso znali zau- staviti v tej dolini. Navsezadnje niti ne gre toliko za stacionarne goste, pač pa na prehodne. Tukaj bi morali v občini videti svojo turistično bodočnost in morda tudi v nakupovalnem turizmu, ki postaja tudi pri nas vedno bolj pomemben. Da bi spodbudili razmišljanja o tem, kako bi lahko tudi turizem postal ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti, so pred dnevi v Žalcu pripravili okroglo mizo o tej problematiki. Pričakovali so, da se je bo udeležil tudi slovenski mini- ster za turizem in gostinstvo, Janez Širše, ki je bil že leta 1987 eden od soavtorjev dolgoročnega programa razvoja turizma v žalski občini. Ni ga bilo, ker je preveč zaseden s pripravo programa razvoja tu- rizma v Sloveniji. Program pa naj bi luč sveta zagledal šele v jeseni. Brez tega programa pa navsezadnje tudi Žalčani ne morejo napraviti kaj bistvenega. Ker pa je v vsaki slabi stvari tudi nekaj do- brega', je v tem primeru dobra ta, da bodo v občini Žalec enkrat vendarle zelo ažur- ni pri izdelavi lastnega programa neke dejavnosti, saj se bodo pripravljali isto- časno z ministrstvom. Upamo lahko le, da ta program ne bo le eden izmed mno- gih, ki žal niso obrodili sadov. JANEZ VEDENIK KOMENTIRAMO Posojila tram podjetnikom Izvršni svet občine Laško je trem prosilcem odobrili poso- jila za pospeševanje podjetni- štva. Anita Krenčnik iz Laške- ga želi v Zgornji Rečici ob vo- dotoku Rečica zgraditi manjšo ribogojnico za vzrejo tržne po- strvi šarenke s predvideno let- no proizvodnjo pet ton. Ribo- gojnica bo gotova do konca prihodnjega leta, stala naj bi dobrih 13 milijonov tolarjev, 30 odstotkov pa bo posojila. Alojzu Martinčiču iz Jagnje- nice so odobrili posojilo v viši- ni 1,5 milijona tolarjev za ob- novo opreme v gostišču, Fride- rik Brečko iz Celja pa bo s po- močjo posojila v višini 1,7 mi- lijona tolarjev adaptiral po- slovne prostore v Laškem ter nakupil nekaj opreme. TV Tristo tisoč vrčkov piva v soboto, 11. julija, bo La- ško odprlo svoja vrata za šte- vilne obiskovalce iz vse Slove- nije in morda tudi za kakšnega pogumnega tujca. Vsako leto julija (izjema je bil lanski za- radi vojne) domače Turistično društvo pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško pripravi tu- ristično-kulturno-zabavno prireditev Pivo in cvetje, ki bo letos trajala kar enajst dni. Vr- hunec bo v soboto, 18. julija z ognjemetom, kot ga še ni bi- lo, ter v nedeljo, 19. julija, s parado, ki si jo bo vsak obi- skovalec zapomnil. Na novinarski konferenci pred letošnjim Pivom in cvet- jem so nas predstavniki orga- nizatorja - Tone Tumšek, Go- razd Šetina in Rudi Grosar - seznanili še z nekaterimi po- datki o prireditvi, ki jih ni v reklamnih sporočilih. Tone Turnšek, direktor pi- vovarne, je tudi predsednik organizacijskega odbora: »Za- čeli smo januarja in v pol leta pripravili prireditev, v kateri bo v organizacijskem smislu prostovoljno sodelovalo okoli 1500 Laščanov! Letos smo si prizadevali, da se otresemo vsega kiča in neumnosti ter ljudem ponudimo prireditev na dostojni, kakovostni ravni. Posebej bi izdvojil tri stvari: uvodno prireditev na Aškerče- vem trgu, radijsko oddajo, fi- nale »Kar znaš to veljaš«, modno revijo, ki bo na izjemno kvalitetni ravni, kar prej ni bi- la, ognjemet, ki bo tokrat prvič z obeh bregov Savinje in bo trajal 20 minut, ter nedeljsko povorko s tisoč udeleženci, petnajstimi cvetličnimi vozo- vi, šestimi godbami in drugim. Računamo, da bomo stočili 250 do 300 tisoč vrčkov piva iz 70 avtomatov, ki bodo po vsem mestu, cena pa bo reklamna, 70 tolarjev za vrček.« Gorazd Šetina: »V prihod- nje želimo Pivo in cvetje razši- riti z zabavnimi in kulturnimi prireditvarhi še na ostale po- letne vikende, ter tako postati vodilno mesto vsaj v celjski re- giji, če ne še širše.« Rudi Grosar: »Pripravljenih bo okoli 4 tisoč parkirnih pro- storov, vendar obiskovalcem priporočamo vožnjo z Izletni- kovimi avtobusi, ki bodo vozili non-stop.Možna bo tudi vož- nja z Muzejskim vlakom.« TONE VRABL PRODAJNI T rMVT \ CENTER REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA CELJE OBČINSKI INŠPEKTORAT OBVESTILO JAVNOSTI Glede na pričetek kopalne sezone je sanitarna inšpekcija Občinskega inšpektorata občine Celje dne 23. 6. 1992 odvzela vzorce vode iz šmartinskega jezera in iz reke Savinje v Celju ter jih posredovala v analizo Zavodu za socialno medicino in higieno v Celju. Iz prejetih bakterioloških in kemičnih analiz, ki jih je opravil laboratorij Zavoda za socialno medicino in higieno v Celju z dne 30. 6. 1992 je razvidno, da vodi iz Šmartinskega jezera in iz reke Savinje v Celju ne dosegata predpisanih kriterijev kopalnih vod po Pravilniku o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. I. SRS, št. 9/88). Prav tako na navedenih mestih tudi ni poskrbijeno za varnost kopalcev in nudenje prve pomoči, kot to zahteva Zakon o varnosti v urejenih kopališčih (Ur. I. SRS, št. 1/87), saj ni zagotovljene najnujnejše sanitarne opreme - prhe s higiensko neoporečno vodo, sanitarij in garderob. Zaradi varovanja zdravja in varstva pred poškodbami, kapalcem kopanja v Šmartinskem jezeru in v reki Savinji v Celju ne priporočamo in ga odločno odsvetujemo. Pripominjamo, da je edino urejeno kopališče v Celju, ki ustreza zahtevam in kriterijem navedenih sanitarnih predpisov ter je hkrati pod stalno higiensko in varnostno kontrolo, letno kopališče pri hotelu MERX ob Ljubljanski cesti. Podrobnejša pojasnila se lahko dobijo pri občinski sani- tarni inšpekciji (g. Marjan Pahor). Št. 27 - 9. julij 1992 7 Volska in policija kot se šika, na vrsti le Iirana Pogovor s kmetijskim ministrom Jožetom Protnerjem »\ roku enega meseca si upam priti med vas, ker sem prepričan, da bomo v tem času storili nekaj konkretnega pri izplačilu mleka na tem območju.« Takšna je obljuba kmetijskega ministra Jožeta Protnerja, ki jo je izrekel med petkovim pogovorom s kmetovalci na Ponik\'i pri Šentjurju. Jože Protner, ki smo ga tokrat povabili na razgovor, pojasnjuje tudi zaplete v zvezi z odkupno ceno pšenice in ribeza, kar je v minulih dneh razvnelo strasti predvsem v šmar- ski občini. Slovenska vlada je pred dnevi dolo- čila zaščitno in odkupno ceno pšenice. Za kilogram prvovrstne pšenice bodo kmetje dobili 18 tolarjev, drugovrstno pšenico bodo odkupovali po 17 tolar- jev. Glede na to, da Slovenija ne pri- dela niti polovice potrebnega žita, so vsi pričakovali višje cene. Zakaj so odkupne cene tako nizke? Pri oblikovanju letošnje odkupne cene pšenice smo zaradi tega, ker ni- mamo izdelane strategije razvoja kmetijstva, tehtali posamezne argu- mente. Po eni strani moramo striktno izvajati ekonomske ukrepe, ki jih je sprejela vlada, po drugi strani bi v na- šem ministrstvu radi ustregli kmeto- valcem. Prepričan sem, da če bi vlada imela celovit kmetijski program, se razprava ne bi končala tako, kot se je. Slovenija resnično pridela samo 40 odstotkov potrebne pšenice in imamo najnižjo samooskrbo v Evropi. Pogo- varjali smo se ure in ure, vendar stra- tegije razvoja kmetijstva nimamo in rezultati so takšni, kakršni so. Osebno trdim, da moramo priti do naslednje- ga spoznanja: slovenski človek mora jesti kruh iz slovenske pšenice, zato mora država primakniti kakšen tolar. Avstrijci plačajo kmetu za kilogram pšenice okoli 24 tolarjev. To pšenico prodajo nam v Slovenijo po 14 to- larj^ev. Ce boste nadaljevali s sedanjo poli- tiko in nestimulati\'nimi cenami, se kaj lahko zgodi, da jeseni nihče ne bo hotel zasejati pšenice. Potem še dolgo ne bomo jedli kruha iz domačega žita. To je povsem jasno. Jeseni moramo že pred setvijo določiti pogoje odkupa za prihodnje leto. Sam si želim, da imamo poštene odnose. Ce država na- merava nekaj kupiti, potem mora po- šteno povedati, pod kakšnimi pogoji bo to odkupovala. In to nameravamo ob prihodnji setvi tudi povedati. Med kmetovalci na našem območju je v tem času zelo aktualno vprašanje v zvezi s plačilom mleka. Država zah- teva obvezen odkup mleka, kaj pa bo- ste storili za to, da bodo to mleko dobili tudi redno plačano? Poznal sem podatke, da je plačeva- nje mleka na celjskem območju naj- slabše v Sloveniji in da kmetje niso dobili denarja že tri mesece. To sem vedel. Toda, ko so mi ljudje tukaj v Šentjurju razlagali, kaj to za njih dejansko pomeni, ko jim je beseda za- stala v grlu, ker so pošteno delali, zgradili hleve, sestavili čredo in odda- jali kvalitetno mleko, zdaj pa se sami in njihovi otroci počutijo kot drugora- zredni državljani, me je to izredno prizadelo. Osebno se bom zavzel, da v kratkem času najdem rešitev za pla- čilo. Nisem prepričan, da se bo to zgo- dilo preko mlekarne v Arji vasi. Ta rešuje najprej sebe, glede na pomen, ki ga ima za to območje, bomo to mle- karno uvrstili med firme, ki jih bo doletela sanacija. Ampak za to mora v prvi vrsti biti zainteresirana sama mlekarna. Ne glede na to je treba stvari kratkoročno rešiti in poravnati dolgove rejcem. Konkretne formule v tem trenutku ne vem, zato ne morem obljubiti, kdaj se bo to zgodilo. Ven- dar si v roku enega meseca upam priti med tukajšnje kmetovalce, ker sem prepričan, da bomo v tem času našli zadovoljivo rešitev. Ne trdim, da bo- mo poravnali vse dolgove, nekaj de- narja pa bomo zagotovo našli. To bo vseeno kratkoročna rešitev. Kaj boste kot kmetijski minister stori- li za reševanje mlekarstva v Sloveniji na dolgi rok? Kot sem že omenil, se pripravlja strategija razvoja slovenskega kmetij- stva. Temelj slovenskega kmetijstva bo tudi v prihodnje živinoreja oziro- ma govedoreja. O tem bo svoje rekla stroka, nekaj rešitev je pripravljenih. Ukrepi države bodo usmerjeni v to, da bo stimulirana pridelava tam, kjer naj bi bila, konkretno govedoreja na hri- bovitih in planinskih območjih, v ustreznem obsegu tudi na ravnini. Pred dnevi sem bil na otvoritvi zbiral- nice mleka v Lovrencu na Pohorju in tam so kmetje javno pohvalili mari- borsko mlekarno, ker jim redno vsa- kega petnajstega v mesecu plačuje mleko. Tam je odnos čist, dogovori držijo in to mora v prihodnje veljati povsod. Ko bo na mizi strategija raz- voja, predlagam kmetijcem in vsem strankam, da jo obravnavajo. S kme- tijstvom se ne morejo in ne smejo uba- dati samo tisti, ki živijo od kmetijstva, temveč je to problem nacije in naci- onalne ekonomije. Če bomo tako gle- dali na reševanje teh vprašanj, potem bo soglasje doseženo tudi v parla- mentu. Rekli ste, da je predvidena sanacija mlekarne. Ste lahko bolj konkretni, kako jo nameravate izpeljati? Sanacija je predvidena za tista po- djetja, ki so sicer zdrava, treba jih je samo likvidnostno usposobiti. Mle- karno Arja vas ne želim razvrščati v katero izmed kategorij, ker pa sem vedel, da se bodo v Šentjurju pojavlja- la vprašanja okoli te mlekarne, sem se posvetoval s podpredsednikom Rigel- nikom. Kot sem dejal, mora biti za sanacijo najprej zainteresirana sama mlekarna, po pripravljenih merilih v republiki bo mlekarna ocenjena in pričakujem, da bodo glede na tehno- loške zmožnosti ugotovili, da je to fir- ma, v katero se splača vložiti denar za sanacijo. V nasprotnem primeru je tu seveda stečaj in druga mlekarna, ki bo odkupovala mleko s tega območja. Slišal sem tudi za interes tujega kapi- tala, ki naj bi odkupil del mlekarne v Arji vasi, vendar pri takšnih stvareh bi morali biti zelo previdni. Če pome- ni tuji kapital normalno delo in nor- malen odkup mleka, je to lahko dobra rešitev. Skratka, stvari bo treba dobro pretehtati. V zvezi s trenutnimi mlečnimi teža- vami se pojavlja tudi vprašanje zašči- te slovenskega kmetijstva. Doma ima- mo viške, po drugi strani vozimo mle- ko iz Hrvaške. Kaj boste storili na tem področju? Sam pravim, da imamo pravzaprav srečo, ker se viški pojavljajo le pri mleku in delno pri perutninarstvu. V tujini je to cela serija kmetijskih pridelkov. Amerika zahteva, da evropska skupnost zniža zaščitne ukrepe v kmetijstvu. Po podatkih predstavlja zaščita kmetijstva v drža- vah evropske skupnosti 53 odstotkov od vrednosti proizvodnje. Njihov cilj je doseči 40 odstotkov do leta 1994. Če se mi pripravljamo na vstop v evrop- sko skupnost, potem mora biti tudi naš cilj 40 odstotna zaščita do leta 1994. Danes je ta zaščita 20 do 23 odstotna. Vsaka zaščita pa je seveda odvisna od moči nacionalnega gospo- darstva. Tega se moramo zavedati. Ne more država dajati toliko kot nekje zunaj, kjer sta struktura in moč go- spodarstva bistveno drugačna. Da je treba zaščititi domačo kmetijsko pro- izvodnjo, pa seveda ni nobenega dvo- ma. V strategiji razvoja bomo ponudi- li rešitev, razmišljamo o nekem skla- du, ki bi bil izven proračvma. Med kmetovalci na šmarskem po- dročju povzroča hudo kri nizka cena ribeza, nekateri grozijo z uničenjem nasadov. Kako to komentirate? V Sloveniji bomo morali razčistiti vprašanje, kaj pomeni ribez za naše pridelovalce. Pri proizvodnji ribeza prednjačijo Poljaki, letos je ponudba zelo velika. Imam zapisnik prvega se- stanka firm živilske industrije in trgo- vine, ki odkupujejo ribez, poleg so bili pridelovalci in so se skupaj dogovar- jali o odkupni ceni. Tam je napisano, da bi trgovina in živilska industrija lahko ponudila do 1,2 nemški marki za kilogram ribeza. Država naj bi do- dala še nekaj denarja, da bi kmetje dobili po 2 nemški marki. Na tem se- stanku je očitno nekdo obljubljal, da bo država primaknila svoj del. In kaj se je potem zgodilo? Živilska industri- ja in tisti, ki odkupujejo ribez, so lepo napisali, da odkupujejo ribez po 0,6 do 0,7 marke. Očitno so sklepali, da bo država primaknila del denarja in da bodo kmetje dobili svoji 2 marki. Ne vem, za kakšno igro gre. Imam infor- macijo, da so nekatere firme celo uvo- zile ribez, to mi preverjajo na obmej- nih službah. Če se je to res zgodilo, potem gre za čisto hazarderstvo. Kaj lahko stori država? Če bi pomagala, ne bo pomagala kmetu, ampak v tem primeru predelavi in trgovini, to pa ni naš interes. O tem, kakšna je perspek- tiva pridelave ribeza, sem se pogovar- jal z nekaterimi tehnologi in mnogi menijo, da bomo težko zdržali konku- renčen boj z vzhodom. To velja za količine, ki bi jih izvažali. Moramo pa se dogovoriti, koliko ga potrebujemo •doma, s tem da je jasno, da so potrebe doma tudi manjše. Firme, od Fructala naprej, so izgubile tržišča in zato je tudi potreba po surovini manjša. V proračunu za pokrivanje razlike ni denarja, če bi denar našli, bi nam na ministrstvu za finance očitali nena- mensko porabo. Če bi denar dajali pridelovalcem ribeza, bi se nam jutri vsul plaz pri drugih pridelkih. Šentjurčane konkretno zanima sta- lišče kmetijskega ministrstva do kme- tijskega šolstva in posestev okoli teh šol. Kako razmišljate o rešitvi tega problema? Del strategije slovenskega kmetij- stva je prav gotovo bodočnost in ustrezna struktura kmetijskih šol, od poklicnih do visokih strokovnih šol in fakultet. Pred kratkim sem sedel sku- paj z ministrom za šolstvo, vašim ro- jakom Gabrom. Naše skupno stališče je, da naj bodoče kme- tijske šole služijo bodočemu slovenskemu kmetijstvu. Za vzor lahko vzamemo evropske sisteme. Evropske šole imajo obvezno šolska posestva, zato se morajo tudi v Šentjurju pa- metno dogovoriti. Stvari iz preteklosti je treba pozabiti, v perspektivi ta šola posestvo mora imeti. V pogovoru sem priporočal šoli in kombinatu, da se dogovorijo. Vsako trmo- glavi jen je zdaj, ko bo vsako družbeno posestvo doletela denacionalizacija in lastnin- sko preoblikovanje, pomeni odpor proti temu, kar je dobro za samo občino in ljudi v tem kraju. Šola je in bo, kot bodo- ča kmetijska šola svoje pose- stvo mora imeti v obsegu, ki ga potrebuje. Kako pa komentirate stališ- če, da je v Sloveniji kljub vse- mu zelo močan kmetijski lobi? Slovenski kmečki zvezi oči- tajo, da se gre kmečki lobi. Te- ga nisem nikoli priznal oziro- ma pravim, da so krivi v vseh drugih strankah, ker nimajo lastne kmetijske politike. In zato ker kmečka stranka ima svojo kmetijsko politiko, je to kmečki lobi. Dejstvo je, da že- limo s strategijo, ki jo priprav- ljamo, doseči, da bi bila spre- jeta v vsaki stranki in da bi oblikovali določeno stališče do slovenskega kmetij sta. V Slo- veniji smo dosegli samostoj- nost, spravili v red policijo in vojsko kot se šika. Kaj je zdaj na vrsti? Najbrž to, da imamo redno in kvalitetno prehrano, torej moramo spraviti v red še to področje in lastno pridelavo •hrane. Za to si bom prizadeval in upam, da bodo doseženi po- zitivni premiki. IRENA BAŠA Kmetijski ministri se očitno tako hitro menjavajo, da ne poznajo ali pa noče- jo spoznati zakonodaje. Med pogovo- rom na Ponikvi so Protnerja kmeto- valci čisto konkretno spraševali, kako naj ob neplačevanju mleka plačajo položnice za elektriko, kako naj otro- kom kupijo šolske potrebščine in po- ravnajo račune na davkariji. »Sedite skupaj z občinarji in se dogovorite za odlog davkov.« Pa so ga Sentjurčani hitro podučili, da je davkarija držav- na in nič več občinska. Minister Prot- ner pa nič. Skoda, da imamo ribez Prenizke odkupne cene ujeziie kmetovaioe Kmetovalec Jože Artnak iz Šmarja pri Jelšah že šest let goji ribez, ki pa ga letos nikakor ne more prodati po zanj primerni ce- ni. Vsa leta do zdaj je Etol odku- poval ribez po ceni 2 DEM, kar bi zneslo 27 SIT za kilogram. Letos pa se je odkupna cena zmanjšala na 25 SIT za kilogram. Jože Artnak, lastnik 650 arov ribeza, se je tako znašel pred vprašanjem, kako naj pokrije stroške obiranja in predelave ri- beza. Ti so visoki, saj je treba ri- bez škropiti šestkrat na leto, pri tem pa vsakič porabijo 400 litrov vode in škropivo, ki stane 20 tisoč SIT. Etol letos ribeza ni pripravljen odkupiti, saj imajo še lanske zalo- ge. Jože Artnak, ki je začel gojiti ribez, ker je lahko od kmetijske zadruge kupil zemljo le pod pogo- jem, da bo na njej gojil kakšno kulturo, zdaj ne ve, kako naj pro- da ribez, ki je prav letos tako bo- gato obrodil. Objavil je že oglas, da si lahko zasebniki sami nabe- rejo ribez po ceni 30 SIT za kilo- gram, vendar ni bilo pravega od- ziva. »Najbolj nas boli, da ribez tako lepo dozori, potem pa ostane neobran,« pravijo Artnakovi. Na pomoč so priskočili kombi- nat, kmetijska zadruga in občina, ki so poskrbeli za posojilo, s kate- rim bodo Artnakovi lahko pokrili stroške obiranja. Ribez pa bo od- plačan šele, ko bo mestinjski Vi- tal, ki bo ribez prevzel in ga pre- delal v sirup, lahko po ugodnejši ceni prodal ekstrakt. Vendar to ne more biti dolgoročna rešitev pro- blema prenizkih odkupnih cen. Drugo leto bodo morali Artnakovi za polovico zmanjšati nasade ri- beza, ki bi lahko še 20 let dobro obrodili. N.VERK IZREDNA PONUDBA PODJETJA SPEKTRA: V darilnih butiiciii SPEKTRA na Ljubljanski cesti, v novem SDK-ju, z dvoriščne strani in na Šlandrovem trgu 7 v Žalcu: TEKSTIL, KOZMETIKA, KOŽNA GALANTERIJA V prodajalni POHIŠTVA SPEKTRA - novi salon kuhinjske in ostale notranje opreme na Šlandrovem trgu 7 v Žalcu. Delovni čas od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Št. 27 - 9. julij 1992 18 Svežina SLG znotraj in zunaj Podoba Šlandrovega trga v Celju se ni spremenila samo s prometnim režimom, temveč je še bolj revolucionaren poseg, ki pri enih žanje odobravanje, pri drugih spet nerganje, namreč, zapora s stebrički pred vhodom v gledališče. V tem počitniškem času, ko so vrata gledališča zaprta, so se tam delavci Re- monta, najprej na zadnji strani stavbe gledališča, lotili obnove fasade, pred gle- dališčem pa naj bi nastal neke vrste park. Kot je povedal direktor gledališča Borut Alujevič, je bila obnova fasade, po več kot štirih desetletjih, ki je hkrati tudi prva po novogradnji, že močno potrebna, prav tako pa zapora pred gledališčem. Ta prostor naj bi popestrilo cvetje, morda kakšen vodomet ali skulptura, ki bi se vklapljala v funkcijo osrednjega kultur- nega hrama v Celju. Če bo knjižnica v so- seščini dobila primerne prostore in se izselila, naj bi ti prostori ostali gledališ- ču, v njih pa bi uredili prostore za druže- nje z gledalci in umetniki, ki bi tam lah- ko pripravljali priložnostne kulturniške večere. Tako bi prostor, s katerega so zdaj izginili tam parkirani avtomobili, v resnici zaživel in z gledališko kavarno dobil tudi pravo funkcijo. Obnova fasade in zunanja ureditev gledališča naj bi obiskovalce gledališča in mimoidoče presenetila že z novo gle- dališko sezono v septembru. MP, Foto: EE Večer popularnih arij Niso se še polegle ugodne ocena uvoda v letošnjo sezono Grajskih poletnih prireditev na Gradu Tabor v Laškem, že se Pivovarna Laško pripravlja na drugo prireditev izmed pe- tih, ki bo v petek, 10. julija s pričetkom ob 21. uri. O njej nam je povedal Gorazd Šetina naslednje: »To bo večer popularnih arij iz oper in operet, ki jih bodo izvajali operna pevca Iva Hra- ste-Sočo in Krunoslav Cigoj ob spremljavi kar triindvajse- tih filharmonikov, ki jih bo vodil Nikica Kalogjera. Ta je tudi pripravil priredbe za or- kester. Med drugim bo možno slišati odlične arije iz opere Faust ter operet Dežela smeh- ljaja, Čardaška kneginja. Ve- sela vdova in Mala Floramy, k temu pa bodo dodali še na- politansko pesem in serenado. V primeru slabega vremena bo ta zanimiv koncert v nadžup- nijski cerkvi v Laškem. Ostale tri prireditve bomo pripravili avgusta in septembra.« Kakšni so odmevi na uglas- bene Pavčkove pesmi, ki sta jih izvajala Katja Levstik in Ivo Štingl? »Do jeseni bomo posneli CD in kaseto v izvedbi, kakršna je bila na gradu. Razmišljali smo o spremljavi Privškovega or- kestra, vendar je vse tako do- delano, da bi bilo to škoda. Takšnega mnenja so tudi zna- ni slovenski glasbeniki Mojmir Sepe, Jure Robežnik in Bojan Adamič. Za projekt pa se zani- ma tudi slovensko zunanje mi- nistrstvo, ki ga želi uporabiti za promocijo Slovenije v tuji- ni, zlasti v Kanadi. Obstoja tu- di možnost predstavitve v Ljubljani. V Laškem zaen- krat ponovitve ne bo.« Kako daleč ste s pripravo na festival slovenskih »zelenih« melodij? »Ta bo 29. avgusta, nastopi- lo pa bo 10 slovenskih, pretež- no starejših izvajalcev. Bo tudi malo tekmovalnega duha, saj bomo izbirali najbolj popular- nega slovenskega pevca. V od- moru pa se bomo spomnili tudi 80-letnice mojstra Bojana Adamiča.« TONE VRABL GASILSKO DRUŠTVO MATKE prireja v nedeljo, 12. 7. ob 14. uri, izbirno tekmovanje harmonikarjev za zlato harmoniko Ljubečna 92 Prijavite se na G.D.Matke, 63312 Prebold, tel. 723-403. PRODAJA ABONMAJA PETEK, 10. JULIJA 1992 ob 21. URI IVA HRASTE-SOČO, sopran, KRUNOSLAV CIGOJ, tenor, NIKICA KALOGJERA, dirigent in prir. za orkester HRVAŠKI KOMORNI ORKESTER Petek, 14. avgusta 1992 ob 20.30 MARTINU KVARTET ČSFR LJUBOMIR HAVLAK, violina, ZUZANA HAJKOVA, violina, JAN JIŠA, viola, JITKA VLAŠANKOVA, violončelo Petek, 28. avgusta 1992 ob 20.30 TRŽAŠKI KVARTET HARF PAIRIZIA TASSINI. SERENA ARGENTIN, NICOLETTA SANZIN, ELENA DEL FABRO Petek. 4. septembra 1992 ob 20.30 SLOKARJEV KVARTET POZAVN BRANIMIR SLOKAR. PIA BUCHER, MARC REIFT. ARMIN BACMANN. Švica_ Predprod^a vstopnic Kompas Laško, tel. (063) 731-295. - irhi - Spominska plošča Almi Karlin čisto tiho brez naznanila se je pred dnevi pojavila v Celju spominska plošča svetovni popotnici Almi Karlin. Vzidati jo je dala Osrednja knjižnica v ostanek nekda- njega mestnega obzidja nasproti Narodnemu domu. Tu poleg je namreč stala med drugo svetovno vojno zbombardirana rojstna hiša znamenite Celjanke. V njej se je Alma po končani svetovni vojni pripravljala na svoj življenski cilj - osemletno »samotno potovanje« okoli sveta. Ker sponzorja ni imela, si je takrat služila denar s poučevanjem tujih jezikov. Sem se je po osmih letih vrnila k ostareli materi in tu so nastajale njene knjige, porojene iz doživetij na potovanjih, ki so ji prinesla slavo, a bolj v svetu kot v rodnem Celju. Plošča je tako spomin na pisateljico, hkrati pa kot izziv k branju njenega Samotnega potovanja in nemara h knjiž- nemu natisu slovenskega prevoda nadaljevanja - V čaru južnega morja. g q Spet bodo pele citre Sedmo srečanje slovenskih citrarjev v Grižah Griški kulturni delavci tudi letos pripravljajo srečanje slo- venskih citrarjev, ki bo v ne- deljo, 12. julija v letnem gleda- lišču v Grižah. Letošnja prire- ditev bo razdeljena v tri dele: od 14. do 16. ure bodo nastopi- li še neuveljavljeni citrarji, ob 16. uri se bo pričel tekmovalni del, na katerem bodo igrali ci- trarji, ki so se že uveljavili, prireditev pa bodo zaključili znani citrarji kot so Miha Dovžan, Cita Galič, Karli Gra- dišnik in drugi. V minulih letih je bilo precej pripomb, da je ta prireditev predolga in da ni prave kako- vosti. Zato so se v Grižah do- govorili, da bodo najprej dali priložnost tistim, ki šele sto- pajo po stopinjah svojih bolj izkušenih kolegov na citrah. Nastopajoče bo poslušala stro- kovna komisija, ki jo vodi Cita Galič, in nastopajočim poma- gala z nasveti. Tisti najboljši pa bodo lahko prihodnje leto nastopili v tekmovalnem delu prireditve. Za letošnji tekmovalni del so povabili tiste citrarje, ki so se uveljavili že v prejšnjih le- tih na tej prireditvi. Tudi te bo ocenila strokovna komisija, ki bo najboljšim v posamični konkurenci, v igranju v duetu in v skupinah podelila poseb- na priznanja. Tako kot že ne- kaj let bodo prireditev zaklju- čili Miha Dovžan, Karli Gra- dišnik, Cita Galič, Miran Ko- zole, Tomaž Plahutnik in ko- roški kvintet Ajda. Kulturno društvo Griže in Zveza kulturnih organizacij Slovenija vabita vse tiste, ki igrajo na citre, da se oglasijo v Grižah do 13. ure in se prija- vijo pri organizatorju, prav ta- ko pa vabijo tudi vse, ki imajo stare citre ali kakšen drug star instrument, da ga prinesejo na razstavo, ki jo bodo odprli ob 14. uri. Seveda pa so v nedeljo vab- ljeni v Griže tudi vsi tisti, ki radi prisluhnejo citram. F.P. V spremljajočem programu bo tudi letos pogovor citrarjev s člani strokovne komisije in pa razstava starih citer in glasbil, predstavili pa se bodo tudi izdelovalci tega instru- menta. ZAPISOVANJA Kje iskati pravno državo? »Vi, ki vstopate, pustite vsako upanje!« (Dante: Božanska komedija) Saj vem, da se bo spet nekdo našel in mi očital, da sem nez- nansko tečen in »da me kar naprej nekaj moti« (kot so to recimo že pred časom storili mojstri iz glasbene zasedbe Veronigue, ko so med seboj iz- brali najbolj pismenega in mu naložili pisanje v rubriko Pi- sma bralcev): toda, ali ni nalo- ga »človeka, ki misli s svojo glavo«, da namesto s »sleherno radikalistično akcijo«, kot je nekje že zapisal Aleš Debeljak, nastopi s kritiko, ki jo je treba razume(va)ti kot izraz alarma najvišje stopnje?In končno, ali ni naloga nas vseh stopiti na branike družbenega reda, ka- dar je ogrožena pravna drža- va ? Je to potem res zgolj poba- linsko sitnarjenje? Ko je tistega vročega poletja leta 1988 stopil iz poslopja vo- jaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani, je sedanji obrambni minister Janez Jan- ša, ves vzhičen nad množico, ki je njega in soobsojence na procesu proti četverici, z vrt- nicami pričakala (in obsula), vzkliknil: »Pokopani so še zadnji upi v pravno državo!« Seveda smo to vsi že pomalem slutili. Ko pa nam je to obelo- danil še sam takratni naci- onalni junak, smo naivni - kot so lahko naivne le množice - upali v »boljši jutri«. Tega pa od nikoder, pa čeprav so od tistih dogodkov minila že sla- ba štiri leta, pa čeprav je že dve leti na oblasti nekaj ljudi, ki nam je to pravno državo sveto obljubljalo. Resnici na ljubo, dve leti sta lahko tudi premalo, da bi se uredile nekatere stvari, kadar pa gre za vprašanje konstitu- iranja pravne države in prav- nega reda, pa morata biti v vsakem primeru več kot do- volj. Seveda to nikakor ne po- meni, da bi morali v enem sa- mem tednu sprejeti preko osemdeset povsem novih zako- nov, s čimer se lahko npr., po- našajo naši sosedje Hrvati. Poleg vseh sprejetih in ne- sprejetih zakonov ter njihovih amandmajev, smo v senci »dr- žavotvornih interesov« popol- noma pozabili na ustrezno za- konodajo v kulturi. Čeprav gre krivca iskati največ in zgolj v bivšem ministru, pa to seda- njemu še ne nalaga nobenega moralnega in sploh opravičila; tisto, kar je hote ali nehote spregledal bivši, mora obvez- no urediti sedanji minister za kulturo oziroma drugače: na- pake bivšega mora nujno po- praviti sedanji. Jasno, v mejah zmožnosti — obstajajo namreč napake, ki so domala nepo- pravljive. In ena popravljivih napak je sprejem ustrezne za- konodaje; sem pa vsekakor so- di tudi zaščita in varovanje avtorskih pravic. Kakor so bili pred štirimi leti definitivno pokopani vsi upi v kolikor tolikor pravno državo, tako so bili pred le- tom, ko smo dobili svojo drža- vo, ti izkopani. Upanje, ki se je v nas vse počasi naselilo, pa iz dneva v dan bolj umira. In bo umiralo vedno bolj in bolj; vse dokler tudi na področju var- stva avtorskih pravic ne bo dosežen nek pravni red. Z dru- gimi besedami: dokler bo Pre- din še naprej v miru prepeval Sonček je in ti si skuštrana, pa zato ne bo nikomur odgovar- jal, dokler bodo grafit pod ka- terega se podpisuje mlada pes- nica in slikarka Mateja Sever, še naprej tiskali celo na krat- kih majicah, popularnih T- shirtsih, vse dotlej se bomo o pravni državi lahko samo pogovarjali. In v njo upali. Piše Tadej Čater NACEusKiH Platnih v zadnjem trenuticu, ZDA, 1991 Psihološki thriller Režija: Phil Joanou Igrajo: Richard Gere, Kim Bassinger, Uma Thurman, Eric Roberts Psihiater Isaac Barr (Richard Gere) ima vse pod kontrolo — svoje življenje, delo, svoje ideale. Upira se želji, da bi zapeljal svojo lepo pacientko Diano Ba- yler (Uma Thurman) na zdravniškem kavču. Name- sto tega se zanima za njeno starejšo sestro, nič manj atraktivno, vendar poroče- no Heather (Kim Bassin- ger). Nenamerno se zaljubi vanjo. To, kar bi morala bi- ti samo avantura, začne spreminjati njegov vsak- dan. Isaac izgubi kontrolo. Heather, ki že ob naj- manjši količini alkohola postane povsem nepred- vidljiva, neke noči ubije svojega ljubosumnega macho-moža (Ene Ro- berts). Skupaj z Diano želi Isaac rešiti Heather smrtne kazni, ne da bi slutil, da bo tudi sam osumljen za isti umor. Dogodki držijo Isa- aca v pesti. Režiser Phil Joanou spušča svojega protagoni- sta korak za korakom v ek- sistenčno pogubo. Zmeraj ko Isaac misli, da je odkril skrivnost sester, nastane presenetljiv obrat. Skoraj brez milosti se secira nje- gova samozavest in na po- gled neranljiva osebnost: ne bori se samo za svoje življenje, rešiti mora tudi svojo identiteto... ,------Si I KUPON I S tem kuponom I imate 5 odstotkov popusta pri ogledu I filma V ZADNJEM I TRENUTKU. Št. 27 - 9. julij 1992 9 Parkirišča za red aii zaslužek? y CeUu pravijo, tia za oltoje - Denar, zitran s parifirnino, ijoilo namenili urejanju novih parkirišč in gradnji garažne hiše Dilemo »Hoče Celje s parkirišči služiti denar ali zagotavljati večji prometni red,« so na svoji zadnji seji člani celjskega izvršnega sveta razrešili z ugotovitvijo, da bo prometni red dosežen z zaslužkom od pobrane parkirnine. Pobiranje parkir- nine pa bodo zaupali koncesionarju, ki bo izbran z javnim razpisom in bo moral po treh uvajalnih mesecih v občinski proračun mesečno odštevati po 2 milijona tolarjev. V ožjem in širšem mestnem središču je trenutno nekaj več kot 300 brezplačnih in približ- no tisoč urejenih parkirnih mest, kjer pobirajo parkirni- no. Ob mestnih ulicah je na voljo še 180 parkirnih mest. Več kot polovica urejenih par- kirišč v Celju je začasnih, saj zasedajo stavbna zemljišča, ki so v mestu predvidena za pozi- ' davo. Ko se bodo našli primer- ni investitorji, bo parkirišča pred železniško postajo, Raz- vojnim centrom in Turško mačko ter v Aškerčevi, Vrun- čevi in Ulici 29. novembra po- trebno odstraniti. Celje pa bo dobilo garažno hišo, nekaj po- slovno-stanovanjskih objek- tov in prostore za Zgodovinski arhiv. Zato je vodja Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje Jože Zimšek tudi zahte- val, da se v pogodbo z izbra- nim koncesionarjem vključijo za začasna parkirišča v Skla- du stavbnih zemljišč oblikova- ni posebni pogoji upravljanja. Doslej niti toiarja... Delavci Javnih naprav na urejenih celjskih parkiriščih pobirajo parkirnino od lan- skega novembra, to delo pa bodo opravljali še vse do izbo- ra najugodnejšega koncesi- onarja. V tem času se je po mnenju večine razpravljalcev prometni red v mestu še f>o- slabšal. Občinski proračun od pobi- ranja parkirnine — čeprav so bila pričakovanja drugačna - doslej ni imel posebnega za- služka, saj iz Komunaline po- slovne enote Javne naprave po besedah Žareta Mrovljeta, ki v izvršnem svetu odgovarja za finance, v občinsko blagajno ni kanil niti tolar. Rezultati poslovanja kažejo, da so v Javnih napravah po obračunu stroškov v pol leta (od lanskega novembra do aprila) zaslužili 240 tisoč to- larjev, denarja pa zaradi lik- vidnostnih težav niso nakazali v občinski proračtm. In kakšna je bila prodaja parkirnih listkov (s tem pa tu- di zaslužek) po posameznih mesecih? Skupaj je bilo na vseh parkiriščih prodanih 137 tisoč 500 parkirnih lističev, ob tem pa še tisoč 96 mesečnih dovolilnic. V Javnih napravah je 14 začasno zaposlenih de- lavcev, ki nadzirajo celjska parkirišča, v tem času zbralo nekaj manj kot 4 milijone 370 tisoč tolarjev inkasa, obraču- nani stroški pa znašajo pri- bližno 4 milijone 130 tisoč to- larjev. V podjetju pojasnjujejo, Policisti so letos odobrili 400 odvozov nepravilno parkira- nih vozil na območju mesta. Številka je enaka celoletnemu lanskemu odvozu, največ ne- pravilno parkiranih vozil, kar 108, pa je pajek odpeljal prejš- nji mesec. da so ob novembrskih zagon- skih stroških v obračun stro- škov zajete samo kalkulativne urne postavke čuvajev parki- rišč in nakup najnujnejše opreme za njihovo delo. Janu- arja in aprila je bil rezultat poslovanja celo negativen, največji zaslužek, slabih 190 tisočakov, pa so zabeležili marca, ko so cene parkiranja dvignili za 40 odstotkov v pri- merjavi s februarjem. Povprečna dnevna zasede- nost parkirišč kaže, da je med vozniki največ zanimanja za parkiranje pred Turško mačko (41 parkirnih mest), kjer se za- sedenost giblje od 28 do 44 od- stotkov. Sicer pa niso bila celj- ska parkirišča zadnjega pol le- ta v povprečju niti 2 O-odstot- no zasedena. Novembra in fe- bruarja so to petino sicer dose- gli, preostale štiri mesece pa je bilo zasedenih od 12,8 do 16,4 odstotka vseh urejenih parkir- nih mest. Nekaj vzrokov za slabo zasedenost parkirišč, pravijo v Celju, gre iskati v ne- nehnih spremembah promet- nega režima in obnovitvenih delih na mestnih ulicah, precej pa tudi v tem, da Celjani za parkiranje niso pripravljeni plačevati, vse dokler se na pločniku ali ulici le še najde kakšen primeren kotiček... .. .poslej pa mesečno 2 milijona! v Celju ugotavljajo, da je bi- la povprečna polletna zasede- nost varovanih parkirišč 15- odstotna, v elaboratu, na os- novi katerega so se v občini odločili za ureditev in nadzor na parkiriščih, pa je bila te- oretično predvidena celo 100- odstotna dnevna zasedenost. Na urejenih parkiriščih v me- stu je 330 parkirnih mest, kjer lahko vozniki puščajo vozila brezplačno. Gre za del parki- rišča ob železniški postaji ter za parkirišča na Glaziji in v Aškerčevi ulici. Ob tem opozarjajo, da v Jav- nih napravah v tem obdobju na najbolj frekventnih parki- riščih niso dosledno nadzirali časa parkiranja, v Javnem po- djetju Komunala pa tudi niso zainteresirani za nadzor nad približno 180 uličnimi parkir- nimi mesti. Zato tudi predlog, naj v ob- čini na osnovi temeljite anali- ze upravljanja s parkirišči raz- pišejo oddajo javnih parkirišč, parkirnih mest ob ulicah in obstoječega avtoporta v upravljanje, prav tako pa naj bi izbrani koncesionar skrbel tudi za odvoz nepravilno par- kiranih vozil ter nadzor nad dovozom na mestno tržnico. Urno parkirnino 30 tolarjev je potrebno odšteti za parkiranje na Trgu V. kongresa, Trgu ok- tobrske revolucije. Muzejskem trgu ter pred Turško mačko. Za ostala urejena parkirišča stane dnevno parkiranje 45 to- larjev. Mesečna dovolilnica za parkirišča iz prve skupine sta- ne 3 tisoč, za ostala pa 600 tolarjev. V Celju je namreč za potrebe transportnih organizacij in za- radi samega prometnega reda Sklad stavbnih zemljišč že pred leti zgradil avtoport. Ne- kaj manj kot 6 tisoč kvadrat- nih metrov ograjenih in osvet- ljenih makadamskih parkirnih površin z urejeno vstopno rampo ter 30 kvadratnih me- trov velikim montažnim ob- jektom s čakalnico, sanitarija- mi in telefonom, pa sameva. Čeprav lahko na avtoportu so- časno parkira 80 transportnih vozil, srečujemo parkirane to- vornjake vsepovsod drugod po mestu, avtoport pa je trenutno zaprt - oziroma ga pristojne občinske službe uporabljajo le za dovoz nepravilno parkira- nih osebnih avtomobilov. »Pričakovati je,« pravi vo- dja strokovne službe za komu- nalno gospodarstvo Ivan Pfe- ifer, »da bo izbrani koncesi- onar v sodelovanju s prometno policijo in mestno stražo, ki jo bomo v Celju skladno z odlo- kom o komunalnem nadzoru reorganizirali, poskrbel za večji prometni red. Gre za po- djetniški pristop, ki smo ga pri Javnih napravah pogrešali, in dejstvo je, da se s pobiranjem parkirnine v Celju lahko tudi zasluži. Če bo koncesionar do- bro zastavil in potem tudi iz- vajal svoje delo, bo lahko tudi dobro zaslužil - z njim pa tudi mesto Celje.« V Celju bodo namreč od koncesionar j a, ki bo s sklepom izvršnega sveta opredeljene dejavnosti prevzel v upravlja- nje, po uvajalnih prvih treh mesecih zahtevali mesečno po 2 milijona tolarjev odškodni- ne, ki se bo stekala v občinski proračun. Za vsak odstotek nad teoretično polovično zase- denostjo parkirišč pa bo moral koncesionar odšteti še dve tretjini zaslužka. Ob tem v ob- činski pristojnosti ostaja dolo- čanje in potrjevanje cen parki- ranja, izvršni svet pa bo imel tudi v celoti nadzor in vpogled v prodajo parkirnih lističev in drugih poslovnih dokumentov. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Prometni znak sicer ukazuje: »Prepovedano parkiranje in ustavljanje vozil«, a to za večino celjskih voznikov še ni vzrok, da svojega jeklenega konjička ne bi parkirali tam, kjer je pač prostor. In če je to na pločniku, nič hudega. Celjski pajek menda deluje togo po črki zakona, ki določa odvoz nepravilno parkira- nih vozil le v primeru, da le-ta ovirajo promet. In, kaj je hoja? Najbrž bi se marsikdo strinjal, da so pešci, ki si iščejo svoj prostor pod soncem na račun nepravilno parkiranih vozil kar na cestišču, tudi udeleženci v prometu. TRGOVSKO PODJETJE I IsICO p. o. 63000 CELJE GUBČEVA 1 NAGRAJENCI POMLADNO-POLETNEGA NAGRAD- NEGA ŽREBANJA. Žrebanje je bilo v Veleblagovnici »T« 6. 7. 92. I. nagrada: OGLED DISNEVLANDA V PARIZU za 2 osebi Nagrajenka: Milica Guček, Milčinskega 14, Celje II. nagrada: DARILNI BON V VREDNOSTI 20.000 SIT Nagrajenec: Dušan Dojer, Milčinskega 14, Celje III. nagrada: DARILNI BON V VREDNOSTI 10 000 SIT Nagrajenka: Mira Podgoršek, C. Kozjanskega odreda 7, Štore in 10 MANJŠIH NAGRAD PREJMEJO: 1. Sabina Soršjk, Vransko 83, Vransko 7. siiva Urlep, Pucova 5, Celje 2. Karmen Gorjup-Žgank, Ul. C. Jerin 8, s. Srečko Klinar, Kompole 67, Štore ^ ^fJit D . ^ , ,. . ^ 9 Darja Orožim, Ipavčeva 4/b, Celje A M Ji J®'' 2, Žalec 10. Bojan Božič, Ul. Z. Kvedrove 11, Celje 4. Martin Kojadin, Runkova 2, Ljubljana 5. Marjeta Selčan, Čopova 25, Celje 6. Tanja Bogdanovič, Ul. C. Jerin 1, ' VseiTi nagrajencem cesti- OBRESTNE MERE za tolarsko varčevanje občanov in pravnih oseb Ljubljanska banka - Splošna banka Celje d. d., od 1. julija 1992 naprej obrestuje sredstva občanov In pravnih oseb z naslednjimi letnimi obrestnimi merami: vpogledna sredstva občanov - za hranilne vloge 65% od R - za tekoče račune 60% od R - za žiro račune 60% od R vpogledna sredstva pravnih oseb 50% od r depoziti vezani po dnevih 10-19 dni nad 30.000,00 SIT R + 0% letno 20-30 dni nad 30.000,00 SIT R + 1 % letno 31-90 dni nad 10.000,00 SIT do vključno 50.000,00 SIT R + 3% letno 31-90 dni nad 50.000,00 SIT do vključno 100.000,00 SIT R + 4% letno 31-90 dni nad 100.000,00 SIT R + 5% letno depoziti nad 3 mesece zneski do vključno 10.000.00 SIT r + 30/^ letno zneski nad 10.000,00 SIT do vključno 50.000,00 SIT r + 40/^ zneski nad 50.000,00 SIT r + 50/^ le^^o depoziti nad 6 mesecev zneski do vključno 10.000,00 SIT r + 50/^ le^po zneski nad 10.000,00 SIT do vključno 50.000,00 SIT r + 6% letno zneski nad 50.000,00 SIT r + 70/^ ig^^o depoziti nad 12 mesecev r + 7% letno depoziti nad 24 mesecev r + go/^ letno depoziti nad 36 mesecev r + 11 % letno Opomba: r = revalorizacija ( v mesecu juliju znaša 5,9%) Št. 27 - 9. julij 1992 101 »Na črno« do bele žogice v prostorsko-izvetibenih aktih na območju Pečovnika niso predvidena teniška igrišča - V Žični so ogorčeni zaradi nasiino odstranjene ograje in škode v njihovem skladiščnem objektu Celjsko podjetje Žična ima od leta 1960 v posesti zemljiš- če v Pečovniku. Sprva je bil tam proizvodni obrat, zadnja leta pa le še skladišče repro- materiala in delno tudi pol- proizvodov. Sam objekt je va- rovan z žično ograjo in klju- čavnicami, v barakah - resnici na ljubo so v zelo propadajo- čem stanju — pa Z^ična hrani tudi nekaj svoje osnovne opre- me. V Pečovniku je torej skla- dišče, v katerem je spravljeno v glavnem tisto, česar v Žični ne potrebujejo za redno dnev- no proizvodnjo. Minuli konec tedna je nekdo nasilno podrl približno 40 me- trov ograje na vzhodni strani, odstranil vrata in ob tem po- rušil še eno od barak, v kateri je Žična hranila stare stroje, ter zravnal del dvorišča. V Žični so, po besedah direk- torja splošno-kadrovskega sektorja Marijana Turičnika, v ponedeljek ugotovili, da gre za podjetje Sport-plan iz Ljubljane, ki v Pečovniku opravlja zemeljska dela. Na vprašanja, kako in zakaj, pa so dobili odgovor vocye zemelj- skih del Zvoneta Čebula, da naj bi bila naročnica in inve- stitorica Anica Brglez- Vovk... Ob tem še zapišimo, da so delavci Žične prav minuli če- trtek popravljali ograjo na za- hodni strani pečovniškega skladišča in eden od njih je med delom tudi poklepetal z Anico Brglez-Vovk. Marijan Turičnik pravi, da v tem pogo- voru nič ni kazalo na morebit- ni začetek »gradbenih« del v njihovem skladišču. V Pečovniku nai bi biia tenišica igrišča... Anica Brglez-Vovk je na na- še vprašanje, zakaj zemeljska dela na tem zemljišču, nemalo presenečeno odgovorila, da ona prav zagotovo ni naročni- ca. V Pečovniku naj bi Teniška akademija oziroma v imenu tega teniškega kluba njen sin Tomaž Vovk nekoč resnično gradila teniška ^rišča, zdaj pa naj bi podjetje ^ort-plan po- skrbelo le za izvedbo zemelj- skih del. V Pečovniku naj bi dolgoročno ob treh peščenih teniških igriščih uredili tudi vse pripadajoče objekte. Zemljišče, na katerem so Žičnini skladiščni objekti, v primeru gradnje teniških igrišč sploh ni sporno. Teniška akademija namreč želi igrišča zgraditi na zemljišču, ki je last Antona in Jožefe Mravljak, v neposredni bližini skladišč- nih objektov. »Tudi ob začetku zemeljskih del v same skla- diščne objekte, niti na funkci- onalno zemljišče tega skladiš- ča, ne bi smelo biti nobenega posega,« je v pogovoru zatrdi- la Anica Brglez-Vovk. Tomaž Vovk pa nam je v po- govoru pojasnil, da je glede ze- meljskih del vse dogovorjeno z lastnikom zemljišča Anto- nom Mravljakom. O tem, kaj so se predstavniki v Celju regi- striranega teniškega kluba Te- niška akademija glede nada- ljevanja del dogovorili s svoji- mi pravniki, pa ni želel govori- ti. Svetoval nam je, naj se obr- nemo na odvetnika Marjana Feguša - vendar le-ta v svoji pisarni ni bil dosegljiv. Tele- fonski avtomat nam je odgo- varjal: »Spoštovani, pisarna je zaradi koriščenja letnega do- pusta zaprta. Vljudno vas pro- simo, da se oglasite v mesecu avgustu. Lepo pozdravljeni.« Zaenicrat je vsaic poseg delo »na črno« In kako je sploh z gradnjo teniških igrišč v Pečovniku? Samostojni svetovalec za pro- storsko planiranje na Zavodu za planiranje in izgradnjo ob- čine Celje Tomaž M. Jeglič pravi, da po veljavnih prostor- sko izvedbenih aktih to ob- močje ni namenjeno za šport- no in rekreacijsko dejavnost. Dodaja še, da se mu sicer zdi lokacija za te dejavnosti pri- merna, vendar pa bi bilo za kakršen koli poseg v prostor najprej potrebno urediti spre- membe veljavnih aktov. Pred- stojnik Jože Zimšek mu je možnost urejanja teniških igrišč v drugi polovici junija omenil in 23. junija je Jeglič že imel pripravljen predlog do- polnitev in sprememb Odloka o prostorsko-ureditvenih po- gojih območja Strelišče in Kamnolom v Zagradu. Celjski izvršni svet in skupščina, ki takšne dopolni- tve in spremembe odlokov obi- čajno sprejemata v dvofaznem postopku (najprej kot osnutek in nato kot predlog) o tem še nista razpravljala. Sprejem sprememb in dopolnitev o^o- ka pa je osnova za izdajo loka- cijskega in šele nato gradbene- ga dovoljenja morebitnemu investitorju. Dotlej pa je vsak poseg v prostor delo »na črno«. V žični zahtevajo svoje pravice Delavci Žične so v ponede- ljek ograjo zasilno, z lesenimi stebri postavljali nazaj, v po- poldanskem času pa je za var- nost skladišča skrbel tudi nji- hov delavec, varnostnik Franc Ojsteršek. Ob obisku nam je pokazal velik kup ogorkov, ki so jih v ponedeljek navozili iz ljubljanskega Litostroja. V po- poldanskem času so iz Ljub- ljane z avtomobilom pripeljali še nekaj stvari, ki so jih name- ravali zložiti ob notranjo stran skladiščne ograje, vendar Oj- steršek vhodnih vrat ni hotel odkleniti. Marijan Turičnik nam je še povedal, da so v ponedeljek poseg v njihov prostor prijavili policiji in na celjsko javno to- žilstvo, kateremu so predlagali »izdajo začasne odredbe o pre- kinitvi vseh del na omenjenem prostoru.« V ponedeljek je skladiščne objekte do 22. ure varoval Franc Ojsteršek, po- tem pa je ob ociiodu ograjo zaklenil. V torek zjutraj, ko so delavci Žične spet obiskali Pe- čovnik, je bila ograja odstra- njena ... V Žični nameravajo pečov- niško skladišče temeljito ure- diti - saj želijo vanj preseliti del skladiščnega prostora iz proizvodnih obratov na Hudi- nji, sčasoma pa naj bi v teh objektih spet začeli s proiz- vodnjo. Kdaj, je v največji me- ri odvisno od denarja... Deia so začeta Urbanistična inšpektorica občine Celje Melita Ambrož si je po uradni prijavi Žične (o začetku gradbenih del, odstra- nitvi barake in dela ograje ter zravna vi dela zemljišča) pe- čovniško skladišče ogledala v ponedeljek in torek. V torek skupaj s predstavniki Žične (Marijan Turičnik), investitor- ja (Tomaž Vovk) in izvajalca del (Zvone Čebul). Iz zapisnika je razvidno, da so leseno barako že lani od- stranili člani celjskega kinolo- škega društva, delavci Šport- plana pa so na dveh delih par- cele opravili v globini od 10 do 20 cm odriv zemlje (na površi- nah 25-27 in 1214 m) ter od- stranili del ograje. Na zemljiš- če so včeraj pripeljali tudi 165 kubikov ogorkov, pomešanih z zemljo, ki naj bi služili za utrditev zemljišča, saj name- rava investitor v naslednjih dneh nadaljevati z delom. V pristojnosti urbanistične in- špekcije spor glede lastništva zemljišča in prestavljanje de- lovnih strojev ne sodita. Če bi imel investitor potreb- na dovoljenja (lokacijsko in gradbeno) postopka v urbani- stični inšpekciji sploh ne bi sprožili, ker pa do zaključka redakcije še ni bilo jasno, ali Tomaž Vovk ta dovoljenja ima ali ne (inšpektorici je namreč zatrjeval, da jih ima), nam je Ambroževa neuradno izjavila, da naj bi skladno s 74. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v to- rek ob zaključku delovnika iz- dali ustavitveno odločbo. Ta odločba začne veljati z vroči- tvijo in pomeni, da mora inve- stitor takoj ustaviti dela. Krajani bi radi urejeno oicolico Celotno področje pečovniJ škega skladišča je precej ne-' urejeno in zapuščeno. Okoliški sosedje pravijo, da v Žični vse odkar ni več redne proizvod-' nje v obratu, za objekte ne skr-' bijo. Lani so zemljišče posku-; šali za svoje potrebe urediti člani celjskega kinološkega društva, vendar so se morali po sklepu sodišča umakniti. ' Žična je v svojem imenu' lanskega 5. septembra vložila' na celjsko sodišče tudi zahte-' vek za pridobitev lastniške pravice, saj ima to zemljišče le v posesti, dejanska lastnika pa sta Anton in Jožefa Mravljak iz Zagrada. ] j Sosedje, kot nam je poveda-^ la ena od njih, pa si predvsem želijo, da bi to območje nekdo uredil. Vseeno jim je, ali se zgradijo teniška igrišča ali kakšen drug objekt — menijo le,' da je postopno propadanje ob-; jektov nezaslišano dejanje, ki ga družba ne bi smela dopuš- čati. V kraj bi radi nekoga, ki bi pomagal tudi pri urejanju ceste in mostička, ki vodi do zemljišča, na kinologe pa ima- jo kar lepe spomine, saj so z udarniškim delom vsaj neko- liko očistili in uredili okolico. IVANA STAMEJČIC Foto: EDO EINSPIELEE Varnusinik Franc Ojulcrštsk ob prestavljeni stružnici. Zadaj levo je kopica ogrokov, ki so jih navozili iz ljubljanskega Lito- stroja, desno pa eden od skladiščnih objektov. Pomoč na domu v občini Laško že drugi mesec potekajo javna dela na področju socialnega varstva kot pomoč in nega na domu. Za to obliko dela se je odločilo enajst nezaposlenih žensk, ki so se pretfiiodno" usposobile po razširjenem programu nege bolnika na domu pri Rdečem križu. Na Centru z^ socialno delo občine Laško so p>ovedali, da imajo trenutno okoli 30 občanov, ki stalno ali občasno potrebujejo pomoč. Takšna pomoč bo predvidoma trajala do konca leta, obsega pa čiščenje prostorov, nego bolnikov, prinašanje hrane, pravilno rabo zdravil in podobno. Na fotografiji so negovalke pri usposabljanju. VLADO MARO' Von Winer Design za mlade Pred kratkim sta v Zdravilišču Laško predstavila oblačila blagovne znamke Von Winer design Matej Sivka in Tomo Prisovnik. Manekeni in manekenke mod- no-revijalnega teatra Moret iz Celja so pripravili sproščeno in očem privlačno modno revijo, narejeno nekoliko drugače od običajnih. Prireditev, ki so jo med drugimi obi- skali tudi nekateri že uveljavHeni celjski modni ustvarjalci, je uspela. Čeprav med občinstvom ni bilo veliko takšnih, ki bi nosili oblačila blagovne znamke Von Wi- ner Design, ta so namenjena predvsem mladim, je bila večina po prireditvi nav- dušena. Matej Sivka, po poklicu metalurški tehnik, in Tomo Prisovnik, zlatar, sta se pred približno pol leta odločila, da pusti- ta službo in se pričneta ukvaijati z modo. Pravita, da je bil to zanju nov izziv, nič kaj obetaven, saj nimata primerne izo- brazbe. vendar jima je uspelo. Skupaj z dvema šiviljama sta naredila nekaj mo- delov oblačil za mlade, sprva predvsem za fante. Najprej sta jih prodajala v buti- kih v avstrijskem Gradcu. Stike sta na- vezala s p>omočjo prijatelja, ki ima tam podjetje. Ker so oblačila šla dobro v pro- dajo, ju je to opo^milo, da sta nadalje- vala, poslala nekaj oblačil tudi v sloven- ske butike ter pripravila prvo samostoj- no modno revijo. Čeprav pravita, da je uspeh prišel ne- pričakovano in da pravzaprav sprva ni- sta niti prav ločila materialov, hkrati menita, da sta še mlada in da je prihod- nost še pred njima. Po oblačilih, ki jih je bilo mogoče videti na modni reviji, pa lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bo- sta pri mladih, ki so jim namenjena,.tudi uspela. Pri tem ne gre zanemariti, da sta se odločila ustvarjati modo za mlade, ki ne bo kopija italijanske in še kakšne tuje mode, temveč želita uveljaviti oblačila, lastna le blagovni znamki Von Winer De- sign. N.G. Foto: EDO EINSPIELER Utrinek iz modne revije. Jubilejni »Pokaži kaj znaš« Prosvetno društvo v Dobju pri Planini bo tudi letos pripravilo zdaj že 20. tradicionalno prireditev »Pokaži kaj znaš«. Prijave sprejema organizator do 20. julija, prijavijo pa se lahko pevci, recitatorji, instrumentalne skupine, ansambli, humoristi in drugi, skratka vsi, ki se čutijo sposobni nastopati pred javnostjo. Prireditev bo v nedeljo, 26. julija od 15. ure dalje, po njej in razglasitvi rezultatov pa bo za veselje in dobro razpoloženje poskrbel ansambel Robija Zupana z Vranskega. TV Tudi letos veseli avtobus Pred dvemi leti so v laškem začeli v času počitnic z organiza* cijo »veselih avtobusov«, ki so popestrili počitnice mnogih otrokom. Letos akcijo nadaljujejo in prvi letošnji »veseli avto- bus« bo odpeljal v ponedeljek, 13. julija, z njim pa se bodo vozili odtoci od 7. do 15. leta. Tudi letos bo avtobus vozil po zanimivil poteh in krajih. Otroci se bodo odpeljali zjutraj in se bodo okoB 13. ure vračali na tisto šolo, kjer bodo imeli kosilo. Lani se dnevno prijavilo od 120 do 150 otrok, letos pa organizator Oddelek za družbene dejavnosti in Zveza prijateljev mladin« pričakuje še večjo gnečo. Lani so otroci dnevno prispevali p^ 100 tolarjev. Ker je to premalo, cene pa ne bi radi zvišali, so obrnili na nekatere delovne organizacije in posameznike ter prosili za pomoč. Če bo odziv, dober bo avtobus vozil vsf počitnice, drugače pa se bo njegova vožnja, žal, ustavila, prej- VLADO MAROl Št.27-9.julij 1992 11 Pokal gasilcem Teharij v Oberwartu v Avstriji je bilo deželno tekmovanje ga- silskih enot, ki so se ga ude- ležili gasilci Češkoslovaške, Madžarske, Nemčije, Hrva- ške in Avstrije, medtem ko sta Slovenijo zastopali dve ekipi iz Puževcev pri Murski Soboti in Teharij pri Celju. V različnih kategorijah je nastopilo preko 400 enot, od tega 14 iz inozemstva. Ekipo gasilcev iz Teharij pri Celju je vodil Alojz Obadin, ki je že 45 let zvest gasilski uni- formi: »Zadnji mesec smo se za tekmovanje temeljito pri- pravljali, zadnji teden pa smo vadili vsak večer. Prija- vili smo se za kategorijo za bronasto značko, kjer smo bili prepričani v uspeh. Osvojili smo 1. mesto in do- bili lep pokal. Nastopili smo že na petih mednarodnih tekmovanjih, osvojili pa smo tri pokale za prva mesta.« »V Avstriji imajo zanimiv način tekmovanja. Kakšen je?« »Če se prijaviš v kategorijo za srebrno značko, sledi žreb, kakšno funkcijo bo kdo opravljal v ekipi. To pomeni, da moraš obvladati vse, kajti lahko te doleti, da si celo de- setar.« V Steinachu v Avstriji so tu- di pripravili mednarodno gasilsko tekmovanje, kjer so s celjskega območja nastopi- le tri ekipe, ženska iz Vojni- ka ter moški iz Škofje vasi in Prožinske vasi. Dve ekipi sta se ob osvojitvi značk vrnili tudi s pokali, saj je ženska ekipa Vojnika osvojila 1., moška ekipa Škofje vasi pa 2. mesto. »Kdo vse je nastopil v eki- pi veteranov?« »Ivan in Janez Senica, Branko in Emil Amon, Sandi in Robi Zapušek, Jože Hor- vat, Miro Renčelj, Drago Gorjup, Jani Hrvatič, Marko Kostrevc, Branko Uršič in jaz.« TONE VRABL Dvajsetletno prijateljstvo člani Gasilskega društva iz Prebolda so bili med prvimi, ki so se že pred dobrimi dvajsetimi leti pobratili s svojimi stanovskimi kolegi iz Avstrije. V tem času je bilo mnogo srečanj, avstrijski gasilci iz Ober Radlberga pri St. Polltnu, so kot gostje Prebolčanov sodelovah na številnih gasilskih tekmovanjih v Sloveniji, Prebolčani pa v Avstriji. Postali so pravi prijatelji, na vseh srečanjih pa so izmenjali tudi izkušnje iz gasilske dejavnosti. Pred dnevi so proslavili dvajsetlet- nico sodelovanja, ki bo, kot pravijo, trajalo še vrsto naslednjih desetletij. Pa naj bo ta fotografija prispevek v njihov spominski album! ^^^^^ VEDENIK Pečat preteklosti Grad Ifrbovec ima novo podolio Več kot tri leta je trajala ob- nova gradu Vrbovec v Nazar- jah. Pobudo za obnovo so dali* v nazarskem Gozdnem gospo- darst\'u, kjer so prispevali tudi večino denarja. Obnova je potekala v več fa- zah. Najprej je bilo treba sani- rati ostrešje in pročelje osnov- nega objekta, potem zgraditi vmesni del gradu, ki daje ob- jektu podobo, kakršno je imel v preteklosti, v tretji fazi pa so sanirali in obnovili vzhodni del ter v kletnih prostorih ure- dili turistično-gostinski lokal. Sedaj so dokončno uredili še okolico in mirno lahko zapiše- mo, da je ta grad eden izmed najlepše urejenih daleč nao- krog. S primemo ureditvijo prostorov so v objekt privabili tudi zasebne podjetnike. To daje gradu novo vsebino in življenje. Prostor v Vrbovcu sta med drugim našli tudi glasbena šola pri nazarski De- lavski univerzi in poročna dvorana. Ena izmed prednosti je tudi ta, da ima v gradu pro- store podjetje EPSI, ki se uk- varja tudi z razvojem turizma. J.V. Tudi to so počitnice Počitnice so se začele s pravim vročim poletjem, tako da nam misli kar same iščejo priložnost za osvežitev. Šolarji si s tem ne belijo glave, prav jim pride tudi bližnja reka ali potok. Andrej Kumer in Sašo Plevčak sta se na svojih mini splavih in z bujno domišlijo odpravila na pot okoli sveta, mi pa vemo, da je njuno morje Savinja. ___T.TAVČAR Predstavitev Poteptane prirode Danes, v četrtek, 9. julija se bo ob 19. uri, v Občinski ma- tični knjižnici v Žalcu pričela prva javna predstavitev knjige Poteptana priroda. Srečanje pripravljata žalska Liberalno- demokratična stranka in Ob- činska matična knjižnica. Največ zaslug za izdajo knjige ima Grega Vovk, sekre- tar LDS Žalec, ki je potrebno gradivo zbral in uredil. O knji- gi pa je dejal: »Zamisel o izdaji knjige je vzniknila v naši stranki že pred pričetkom vojne v Slove- niji, potem pa smo skupaj z občinskim odborom LDS Mozirje in Velenje pričeli zbi- rati gradivo. Pri izdaji knjige nas je vodila želja seznaniti in osvestiti čim širši krog ljudi z ekološkimi problemi, kate- rim prav liberalni demokrati posvečamo veliko pozornost. Knjigo je izdal odbor za založ- ništvo, tisk in promocijo slo- venske besede pri ORS Žalec. Med izdajatelje in založnike pa sta se poleg občinskega od- bora LDS Žalec priključila še občinski odbor LDS Mozirje in Velenje. V knjigi je zajeta podrobna ekološka analiza porečja Savinje, posebno Pa- ke, ki je glavni onesnaževalec Savinje od Mozirja navzdol.« Izdajo knjige je omogočilo Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, na okolju prijaznem papirju pa jo je na- tisnila tiskarna Marginalija. T.TAVČAR Prodaja dvakrat večja v polnilnici Coca cole in se- daj tudi nove osvežilne pijačo Fante v Žalcu, sta se v teh pr- vih vročih poletnih dneh pro- izvodnja in prodaja povečali za sto odstotkov. Po besedah direktorja Rudija Cizeja na dan napolnijo do 200 tisoč ste- klenic teh dveh znanih osve- žilnih pijač ter naložijo tudi po de.set kamionov. T.TAVČAR Svet VVZ »Janko Herman« Žalec razpisuje prosta delovna mesta: 1. pedagoško-organizacijski vodja OE Prebold POGOJI: - vzgojitelj ali strokovni delavec po določilih Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelj po določilih Zakona o OŠ: - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok: - organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokaže s svojim preteklim delom. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili in osebnim načrtom dela pošljite v 8. dneh po izidu razpisa na naslov: Razpisna komisija VVZ »Janko Herman« Žalec. PRODAJNI T T? AT \ CENTER Komet na kolesu U^ ^^ ^^ pojedel kar 150 manjših. Novica bi i senzacionalna, če ne bi imel prstov vmes Stane kim rC: fkakšno pogrunta. Potem ko je pred krat- nIVoi, 1 premični aparat za točenje piva v obliki k w„ v ' je tokrat omislil hladilnik v obliki kometa na Koiesu. Verjetno bo podobnih premičnih sladoledov v poletnih mesecih vec na obali, kjer vlada med trgovci veliko zanimanje /ca Novakovo inovacijo tega poletja. EDI MASNEC Pomoč iz Salzburga V soboto so iz Salzburga pripeljali dva kombija otro- ške hrane, oblačil, plenic in igrač, namenjenih beguncem na celjskem območju. Slo- vensko zdomsko društvo Oton Župančič, ki je zbralo material za begunce, je celj- skemu Rdečemu križu poda- rilo tudi enega od kombijev, s katerima so pomoč pripe- ljali. Slovenski zdomci so zbrali tudi kirurške potrebščine in krvno plazmo, ki je name- njena prebivalcem Sarajeva. N.VERK Na Mirosanu 2250 vagonov jabolk Direktor Sadjarstva Miro- san dipl. ing. Vid Korber oce- njuje letošnjo letino na 2250 vagonov jabolk in dodaja: »Na Mirosanu pričakujemo letos povprečno letino, kakih 10 do 20 odstotkov boljšo od lanske. Jabolka pridelujemo na 96 ha, približno 70 ha je polnorod- nih, ostalo so mladi nasadi, 8 ha pa imamo v pripravi za nov nasad. Vreme je bilo letos zelo ugodno, cvetelo je v izred- no lepem vremenu, padavino so bile vseskozi pičlo, vendar zadostne. Če pa sedaj v krat- kem ne bo obilnih padavin, bomo imeh sušo, ki slabo vpli- va na debelino in kvaliteto sa- dja. Iz izkušenj vemo, da so sadje mokrih letin boljšo drži kot ti.sto iz sušnih. Imamo do- set sezonskih delavcev, ki red- čijo plodove, tako da odstra- njujejo tiste, za katoro so vna- prej ve, da ne bodo kvalitotni. Tudi s tem delom žo končuje- mo in, čv no bo vrornonskih noprilik, bomo zadovoljni.<• T.TAVČAK Št. 27 - 9. julij 1992 12 Favoritov je veliko Aleš Pevec o državnem prvenstvu v preskakovaniu ovir, ki se bo jutri začelo v Gotovljab - Že med udeleženci balkanskega prvenstva Jutri se bo v Gotovljah zače- lo odprto državno prvenstvo v preskakovanju ovir, med fa- voriti pa je tudi 21-letni Aleš Pevec iz Petrovč, ki je bil pred petimi leti že udeleženec bal- kanskega prvenstva za mla- dince in v Sofiji zasedel 16. mesto. »Pri konjeništvu je pravilo- ma več odvisno od konja. Raz- merja so seveda relativna, pri preskakovanju ovir pa se naj- pogosteje gibljejo okoli 65 od- stotkov v prid konju. Izkušen tekmovalec lahko seveda pri- spe\'a še nekoliko večji delež k uspehu, toda tudi sposobno- sti živali so limitirane. Izkuš- nje so najbolj vidne in največ vplivajo na rezultat na tekmo- vanjih, kjer jahači menjujejo konje,« pravi Aleš Pevec. Naveza konj — jahač najbrž ni pomembna samo na tekmo- vanjih, mar\'eč tudi na tre- ningih? Delo s konjem se začne, ko je star tri leta. Najprej z osno- vami dresure in šele potem s preskakovanjem ovir, ki je lažji del učenja. Dresura je po- membna predvsem zaradi laž- je vodljivosti konja, kar se naj- bolj obrestuje pri hitrostnih tekmah, ko je treba ubrati naj- bolj optimalne linije in so po- trebne takojšnje reakcije in popravki. V Sloveniji je malo konj, ki so primerni za preskakovanje ovir. Prevladujejo predvsem uvoženi. Zakaj? V tujini vzgajajo konje že več kot 100 let. Največja zna- čilnost je sistematičnost pri delu in izbiri konj. Če žrebec in njegovi potomci ne ustreza- jo vsem kriterijem, jih brez po- mislekov odpišejo, pri nas pa so se šele v zadnjih letih uve- ljavili strokovni prijemi. Med tujimi in domačimi konji pravzaprav ni nobenih bistve- nih razlik. Vsi So enako grajeni in sposobni, toda v načinu dela in vzgoje so tiste drobne ma- lenkosti, ki nas ločujejo. Po- trebno je tudi veliko potrpež- ljivosti, saj so konji v vrhunski formi med 10. in 15. letom sta- rosti, odvisno od tega kdaj so začeli s tekmovanji. Najbolj enostavno bi bilo kupiti nekaj najboljših konj... Italijani so pred nekaj tedni za nakup konja odšteli dva mi- lijona mark in to niti ni re- kordna vsota. Pri nas so vsi konji v zasebni lasti in to je tudi eden mojih poglavitnih ciljev. Zdaj nastopam z Luca- som, ki je star sedem let in je s tekmovanji začel šele lani, stane pa že 30 tisoč mark. Zamenjali ste že nekaj konj. Kakšni so bili? Najbolj sem bil navezana na Dragonerja, s katerim sem v enem letu osvojil 40 pokalov in oba jugoslovanska naslova v mladinski konkurenci, lani pa so ga prodali v Grčijo. Po- tem sem tekmoval z Mae- strom; zdaj ga imajo v Maribo- ru in je zaradi izkušenj zelo primeren za učenje mladih ja- hačev. Lucas najbolje obvlada strme ovire in bariero - serijo ovir v isti liniji. Pred \Tati je državTio prven- stvo. Kakšna je vaša napoved? Krog favoritov je velik, zato bom z uvrstitvijo med najbolj- še tri povsem zadovoljen. Moj konj je v zadnjih tednih neko- liko utrujen. Preveč je bilo na- stopov, letos sva pobrala že pet zmag. Največ možnosti za zmago ima Tomaž Laufer, pre- senetijo lahko Celjan Kučer, Kušar iz Krumperka, Ljub- ljančan Leber ali pa Bizjano- va. To bo prvenstvo izenačenih tekmovalcev. ŽELJKO ZULE Foto: TONE TAVČAR Nogometna vojna Celje - Rogaška Publlkum: »Darko Valek je podpisal vse registracijske dokumente-^ - Valek: »Nit nisem podpisal, dana je bila le beseda« Končan je prvi pravi pre- stopni rok za nogometaše, vendar pa je na pomolu prava afera. Vse se vrti okoli kapeta- na in najboljšega igralca Ste- klarja, 29-letnega Darka Vale- ka, za katerega v pisarni MNZ Celje trdijo, da je ob vseh pra- vilno izpolnjenih dokumentih novi član Publikuma, v Roga- ški Slatini pa skupaj z Vale- kom vse zanikajo. Pred desetimi dnevi so pote- kali prvi pogovori med vod- stvom celjskega prvoligaša in Valekom, v četrtek pa je bil o vsem obveščen še Steklar. Valek je svojemu klubu posta- vil jasen pogoj: »V primeru enake ponudbe ostanem v Ro- gaški Slatini, drugače grem v Celje!« Steklar ponudbam s Skalne kleti sprva ni pariral in v pe- tek se je Valek dokončno odlo- čil za prestop. »V moji pisarni je podpisal oba registracijska kartona in tekmovalno knjiži- co, v ponedeljek pa naj bi š« pogodbo, ki samo določa ob- veznosti kluba in ni pogoj za registracijo,« pravi .sekretar NK Publikuma Franci Ram- šak. Sočasno so Celjani na žiro račun NK Steklar nakazali predpisano odškodnino ir zahtevali izpisnico. V Rogaški Slatini so se šele tedaj zganili ter pristali na Va- lekove pogoje in nastala je »afera Valek«. V ponedeljek so Celjanom tudi vrnili vplačano odškodnino, toda v torek je bi- f la enaka vsota spet na Steklar- jevem računu... »V Celju sem dal besedo, ki je toliko kot dokončen dogo- vor, toda nobenega dokumen- ta nisem podpisal,« je v pone- deljek dejal Darko Valek. »Za- tem so se začeli vrstiti telefon- ski klici, pritiski na mene ir družino, zato sem se odločil da bom kljub vsemu še eno le- to igral v Rogaški Slatini V zadnjih štirih dneh sem bi psihično povsem izmučen i nisem bil sposoben niti z< opravljanje službenih de v Cinkarni. Če se bo vse nada- ljevalo, bom raje prekini! z igranjem nogometa, z vod- stvom Publikuma pa sem še naprej v stikih in se lahko pra- vočasno pogovarjamo za na- slednjo sezono.« V pisarni MNZ Celje, ki opravlja registracije za klube s svojega območja 11 občin primera Valek niso komenti- rali. Za njih ni nič spornega; na dokumentih za registracijo Valeka za NK Publikum je tu- di igralčev podpis, zato so vse papirje tudi posredovali na se- dež Nogometne zveze Sloveni- je, ki bo o vseh prestopih odlo- čala šele jutri. Pri vprašanju katere prestope imajo zabele- žene, je sekretar Milan Hoče- var s seznama, ki je od pone- deljka v Ljubljani, prebral ».. .Darko Valek iz Steklarja v Publikum...« ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELEE Publilcum Prišli: Goršek (Rudar V). Koželj (Ljubljana), Gavrar. (Čelik), Valek (Steklar); odšli: Vrečko, Podrepšek (oba TO) Bevc. Steklar Prišli: Marguč (Dravinja). Horvat (Zagorac), Per, Prevol- šek (oba Avstrija), Korent (Varteks), trener Grbavac; od- šla: Zupane (Izola), Valek (Pu- blikum). Rudar Prišli: Jurčec, Vidovič (Slo- venj Gradec), Čanič (Avstrija); odšli: Goršek (Publikum), Ma- gi-ič (Šmartno), Pranjič (Av- strija ?). Dravinja Prišel: Škrinjar (TO); odšla: Marguč (Steklar), trenei Penič. Darko Valek - še v Steklarje- vem dresu, v novi sezoni pa... Generalka za državno prvenstvo Avto Gorazdu Kušar ju, moped Maji Novak - Manjkal samo Člk Tudi letos je Konjeniški klub Gotovlje, ki obstoja 11 let, pripravil zanimivo in atraktivno tekmovanje »skok za avto«, katerega glavna po- krovitelja sta bila gostilna-tr- govina Novak in NT&RC. Lepi nagradi, avto za najboljšega člana in moped za najboljšega mladinca, sta bili tako vablji- vi, da se je v dveh dneh, koli- kor je trajalo tekmovanje, na hipodromu v Gotovljah zbralo vse, kar v slovenskem konjeni- škem športu v preskakovanju ovir kaj pomeni. Manjkal je samo Matjaž Čik st., ki pa bo morda prišel na drža\Tio pr- venstvo. Med mladinci je suvereno zmagala domačinka Maja No- vak, ki je v štirih preizkušnjah bila trikrat prva in enlčrat druga. Novakova je s konjem Ferretom zbrala 78 točk in do- bila za nagrado moped, darilo NT&RC. Drugi je bil Gregor Jeza (Atom) 70 in 3. Maja La- ufer (Afna) 66, oba Maribor. Izredno hud boj je bil med člani za dragoceno nagrado osebni avto. Ob koncu je imel največ moči in tudi živcev res Gorazd Kušar iz Krumperka s konjem Sunarjem, ki je zbral 76 točk za tri druga in eno prvo mesto. Drugi je bil odlič- ni domačin Aleš Pevec z Luka- som 68,5 točker, tretja pa Leda Selan s Štnmfom iz Ljubljane 65 točk. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, in je bilo prava generalka za bližnje državno prvenstvo. Manjkali so samo gledalci, ki pa so zlasti v final- nem delu mnogo zamudili, saj je bilo tekmovanje resnično kvalitetno in vredno ogleda. TONE VRABL Od petka do nedelje, 10. do 12. julija, bo na hipodromu v Go- tovljah 1. odprto državno pr- venstvo v preskakovanju ovir. V petek se bo tekmovanje za- čelo ob 14. uri s tremi discipli- nami, nadaljevalo v soboto ob 12. uri s štirimi ter končalo v nedeljo ob 14,30. uri z dvema disciplinama. Predsednik častnega odbora je direktor Pivovarne Laško, ki je tudi gla\Tii pokrovitelj prvenstva. Tone Turnšek, predsednik or- ganizacijskega odbora je pred- sednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik, direktor tekme pa Uroš Godec. Za prireditev je pokazala zanimanje tudi slovenska televizija, ki bo pri- pravila enourni posnetek z za- nimivega tekmovanja, kjer bo- do prvič podeljeni naslovi dr- žavnih prvakov republike Slo- venije. Tekmovanje naj bi po- pestrili tudi nekateri tekmo- valci iz Avstrije, Češke in Slo- vaške, Nemčije in Hrvaške. Bron za Vlvoda, uspešen tudi Škof v Kristiansandu na Norve- škem je bilo 8. evropsko pr- venstvo atletov veteranov, kjer se je zbralo kar 3500 nekda- njih atletov. Med nastopajoči- mi sta bila tudi dva Celjana, Branko Vivod in Ivan Skof. Branko je nastopil v skoku v višino, kjer je bil tretji in je osvojil bronasto medaljo, Ivan pa je tekel na 5 tisoč metrov in je bil peti. Branko Vivod: »Nastopil sem v starostni kategoriji od 45 do 50 let in med 17. tekmo- valci osvojil 3. mesto. Presko- čil sem 180 cm, kar je »samo« 20 cm manj od dveh metrov, ki sem jih kot prvi Slovenec pre- skočil pred več kot 25. leti.« Ivan Škof: »Prijavljenih nas je bilo 46, v finale se nas je uvrstilo 26. V svoji skupini od 40 do 45 let sem bil peti, s či- mer sem zadovoljen. Zdaj pričneva s treningi, kajti pri- hodnje leto želiva na Japon- sko, kjer bo svetovno prven- stvo veteranov.« TONE VRABL Maja Novak je za zmago med mladinci dobila nagrado NT&RC - moped in se je z njim veselo popeljala po zeleni preprogi hipodroma, kjer sicer uspešno nastopa s svojimi konji. Maji želimo veliko uspeha na mladinskem evropskem prvenstvu v Belgiji od 16. do 23. julija, kamor seje uvrstila kot edina Slovenka. ' Foto: TONE TAVČAR Vodni športi vabijo Društvo za šport na vodi Nivo Celje že drugo leto oživlja delo z mladimi, saj bi radi ponovili zavidanja vredne uspehe, ka- kršne so pred nekaj leti dosegali tudi na največjih domačih tekmovanjih. Julija bo- do na Savinji organizirali začetne tečaje voženj s kajaki, v svoje vrste pa sprejemajo tudi starejše ljubitelje vode, ki se želijo rekreativno ukvarjati s to športno panogo. Prostore imajo v 35 let stari čolnarni — bara- ki, ki je bila že večkrat poplavljena in je ni več možno obnoviti, zato je podjetje Nivo Celje izdelalo načrte za nadomestno grad- njo. Nov objekt naj bi bil postavljen na istem mestu: pri celjskem letnem bazenu. Vendar je nepričakovano prišlo do zapleta, saj se je pojavila nekdanja lastnica zemljiš- ča. V društvu upajo, da bo zakon o lastni- njenju in denacionalizaciji čim prej sprejet, kar bo pomenilo rešitev njihovih prostor- skih stisk. Foto: EDO EINSPIELER ŠPORTNI KOLEDAR Četrtek, 9.7. Tenis Ljubljana: prvenstvo Slove- nije za posameznike in dvoji- ce. Do nedelje. Petek, 10.7. Konjeništvo Gotovlje: prvenstvo Slove- nije v preskakovanju ovir. Do nedelje. Plavanje Maribor: prvenstvo Sloveni- je. Do nedelje. Sobota, 11.7. Atletika Celje: prvenstvo Slovenije v mnogoboju in nestandardnih štafetah. Od 16. 30 ure, še jutri od 9. 30. Judo Ostrožno: mednarodni ekip- ni turnir z udeležbo ekip iz Avstrije, Italije in Poljske. Od 14. ure. Ribolov Šmartinsko jezero: pr\'en- stvo Slovenije za kadete in mladince. Od 7. do 12. ure. Še jutri. Št. 27 - 9. julij 1992 131 Na izpadanje tudi v SP? Velenjski Izum Skl Jumping Challenger je FIS legalizirala - Petek je v škarjastem slogu opravil že blizu 200 skokov_ Komite za skoke pri Medna- rodni smučarski zvezi FIS ve- lja za trdoživo skupino funkci- onarjev, zato je prav nenavad- no, da so v nekaj mesecih lega- lizirali velenjski izum Ski Jumping Challenger, ki je do- bil svoj prostor v mednarod- nem koledarju smučarsko- skakalnih tekmovanj, čeprav je še brez posnemovalcev. Nedeljsko tekmo je v veliki meri skazil dež, ki ni omajal vedno bolj optimističnih na- povedi, da lahko po dokončni uveljavitvi škarjastega sloga, na najvišji ravni kmalu pride do nove revolucionarne spre- membe: do tekmovanj v sko- kih po izločilnem sistemu. Prav zato so prireditelji tekmo izpeljali s končnimi odločitva- mi vse do 8. mesta, challenger pa se je vnovič potrdil kot tek- movanje, ki ne priznava takti- ziranja. Mladi Ceh Tomaš Go- der je tako za zmago moral skočiti čez kritično točko naj- večje naprave s Sloveniji s pla- stično snovjo in keramično za- letno smučino (K=80 m), med- tem ko je bil na sobotni (kla- sični) tekmi pod reflektorji za Rudarsko svetilko najdaljši skok Pointnerjevih 77,5 metra. Naša reprezentanca je s pri- pravami začela pred poldru- gim mesecem, poglavitna zna- čilnost tega obdobja pa je po- polni prehod na škarjasto teh- niko. Franci Petek je doslej v novem slogu opravil že okoli 200 skokov in je seveda še da- leč od vrhunske forme. »Počasi napredujem in zato sem zad- nj'i dni bolj slabe volje. Osnov- ni problem je v ravnotežju in enakomerni obremenitvi smu- či in že zdaj je jasno, da moje smuči ne bodo ekstremno raz- prte. Sprva sem se ob slovesu od klasičnega sloga res poču- til, kot da je odšel del mene, a druge rešitve ni bilo,« je ob izteku skakalnice ob velenj- skem gradu pripovedoval sve- tovni prvak. Velenjski klub je letos v svo- je vrste pridobil Janeza Debe- laka, ki je v zadnji zimi izpa- del iz reprezentance in načrtu- je vrnitev med najboljše. Ve- lenjčani so imeli v zadnjih le- tih odlične ekipe pionirjev in tudi mladince, toda pri preho- du v člansko konkurenco se je vselej zataknilo. Zdaj naj bi poleg Debelaka vrzel pred- vsem po strokovni plati zapol- nil udeleženec dveh MSP Boris Pušnik (leta 1988 je iz repre- zentance izrinil Petka, ki je ra- zočaran za nekaj dni celo pu- stil skoke) in v kratkem naj bi Velenje znova preraslo okvire centra štajersko-koroške re- gije- ŽELJKO ZULE Franci Petke se je v Velenju predstavil v novem, škarjastem slogu RA^IRAMA Smučarski skoki Revija Velenje 92 Rudarska svetilka (80 m): 1. Gostiša (Slo) 210,0 (76, 76.5), 2. Pointner (Av) 209,3 (77.5, 75.5), 3. Goder (CSFR) 197,8 (71.5, 76.5), 4. Meglič 197,5 (73, 74.5), 5. P. Kopač 196,3 (72.5, 73), 6. Janus (vsi Slo) 191,7 (73.5, 71), 7. Jež (ČSFR)" 191,3 (73, 72.5), 8. Fras 190,8 (70, 73), 9. Jekovec 190,4 (70.5, 73.5), 10. Petek (vsi Slo) 188,6 (71, 72.5) itd; Ski Jumping challenger: 1. Goder (ČSFR), 2. Pointner (Av), 3. Kladnik (Slo), 4. Raška (CSFR), 5. Zu- pan, 6. Gostiša, 7. Tepeš, 8. Meglič (vsi Slo) itd. Motokros Prvenstvo Slovenije Slovenske Konjice — do 80 ccm: 1. Kragelj (Or. vas) 40, 2. Koščak (Šentvid) 34, 3. Kang (Sobota) 28, 4. Šloser (Ko- plast) 23; do 125 ccm: 1. For- tuna (Šentvid) 35, 2. Cerar (Lukovica) 32, 3. Tanjko (Bre- žice) 25, 5. Založnik (Šaleška dolina) 21; do 250 ccm: 1. Ju- hant (Brežice) 37, 2. Sitar (ST) 37, 3. Jelovšek 28, 5. Peršoh (oba Koplast) 21. Plavanje Prvenstvo Slovenije Šprint (50 m): članice - hrbt- no: 1. Tanko 33,18; mladinci - prsno: 3. Gorenak 35,04; 4 X 50 kravi: 3. Neptun 1:55,14; 4 x 50 mešano: 2. Neptun 2:06,22; mladinke -delfin: l.Glavan31,37;kade- ti - kravi: 2. Jurak 26,04; prs- no: 1. Jurak 32,28 (drž. rek. za kadete); kadetinje - kravi: 2. Ukič 29,91, hrbtno: 2. Ukič (vsi Neptun) 35,65; prsno: 3. Podpečan (Vel) 39,73; pionirji - hrbtno: 2. Stojanovič 33,88; pionirke - delfin: 3. Roš (oba Neptun) 33,89. Ribolov Ekipne telcme Velenje: 1. Novo mesto, 2. Velenje, 3. Šoštanj; Braslovško jezero: 1. Celje, 2. Ptuj, 3. Tr- bovlje; Laško: 1. Črnomelj, 2. Radeče, 3. Zagorje. Tenis Prvenstvo Celja Vrstni red po spomladan- skem delu: moški — I. liga: Kli- ma A 14, Štore 12, Cinkarna 10, Gradiš 8, Klima B, Cetis 4, LB, Alpos 2; II. liga: Obrtniki 12, Nivo 10, SDK, STŠ 8, Šport Billy, Kovinotehna 4, LB 2, Cetis 0; III. liga: Štajer- ska banka 14, Cinkarna, Žična STŠ 10, Kovinotehna B 6, Kot- li 4, Merx 2, Kovinotehna C 0. Mali nogomet Prvenstvo Šentjurja Končni vrstni red - I. liga: Aero Loka, Dramlje, Marato- nik, Črički, Generacija, Co- smos, Juventus, Tratna, Jakob, Veterani; v končnici je zmagal Maratonik; n. liga: Panterji, Marija Dobje, Ponikva, Tmo- vec, Zajčki, Primož, Stopče, Gremlini, Humoristi, Optimi- sti, Slivnica, Vodruž. Pokalno pr\'enstvo - finale: Aero Loka- -Tmovec 3:1. Balinanje Prvenstvo Celja Vrstni red po spomladan- skem delu: Žična 6, Cetis 4, Komunala 2, Petrol 0. Rekreacija DŠI Laško Moški: 1. Radeče Papir, 2. Elkov, 3. Tim Laško; ženske: 1. Zdr. dom Laško, 2. Radeče Papir, 3. OŠ Laško; društva: 1. Radeče, 2. Rimske toplice, 3. Papimičar, 4. Breze, 5. SK La- ško, 6. Laško, 7. KK Laško, 8. Marija Gradec, 9. Jagnjenica, 10. Jagoče. PRODAJNI T T? AT \ CENTER IvrV.MA Presenetili tudi sebe Košarkarski reprezentanci je zaradi dveh nesrečnih porazov z dvema točkama razlike ušel olimpijski nastop - Določeno zastopstvo za Barcelono! Košarkarska reprezentanca Slovenije je na olimpijskih kvalifikacijah v Bilbau in Za- ragozi s sedmimi zmagami in štirimi porazi (dva z dvema točkama razlike) zasedla od- lično 5. mesto in presegla tudi najbolj optmistične napovedi, z eno zmago več pa bi nastopi- la tudi v Barceloni. »Presenetili smo tudi sebe in če bi šli na kvalifikacije z na- menom, da se uvrstimo v Bar- celono, nam bi tudi uspelo. Ta- ko pa so se kar vrstili šokantni uspehi in morda je bil spodr- sljaj le poraz s ČSFR. V prime- ru zmage bi imeli drugačen razpored in seveda je vpraša- nje, kako bi se potem razpleta- lo in če bi se znova znašli v po- ložaju, ko o končnem uspehu odloča le ena žoga,« je nastope naše reprezentance ocenil 33- letni Zoran Gole, ki je opazen delež k velikemu uspehu pri- speval predvsem z igrami v obrambi. »Igral sem občasno, morda bi lahko še več, toda v ekipi sem bil praktično edini košar- kar, ki že dve sezoni igra samo v slovenski ligi in se mi pozna pomanjkanje težkih tekem. Pripravljal sem se večinoma za obrambne naloge, tako da tudi nisem bil v posebnih akcijah za zaključek napada. Turnir je bil strašansko naporen: v dveh tednih smo odigrali 11 tekem, a je bil tudi veliko doživetje. Košarka bo v naslednjih letih hitro napredovala in FIBA bo morala spremeniti kvalifika- cijske skupine za EP 93, kajti pri žrebu zaradi prepoznega sprejema v mednarodno zvezo niso upoštevali Litve, Hrvaške in Slovenije, manjkala pa bo tudi SND,« je komentiral Gole, ki bo v naslednji sezoni igral za Comet in je poleg Ali- begoviča (štiri leta je igral v ZDA) edini reprezentant, ki v zadnjih sezonah ni igral za Smelt Olimpijo. Olimploniki Po košarkarskih kvalifika- cijah je tako znan celotni športni del slovenskega za- stopstva za Barcelono, ki ga je minuli teden določil Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije. Na olimpijskih tek- movališčih v Španiji bodo od 25. julija do 8. avgusta nasto- pali: zakonca Bilač, Bukovec, Vindiš (atletika), Kolman (gimnastika), Kosmina, Sosič, Vidakovič (jadranje), Cuk, Leščak (judc^, Čižman, Javor- nik. Skok, Štrukelj, Vidmar, Žitnik (kajakaštvo), Bonča (kolesarstvo), Medved (loko- strelstvo), Bučar, Godina, Ko- želj, brata Majcen (plavanje), Debevec (streljanje), Čop, Jan- ša, Klemehčič, Mirjanič, Muj- kič, Žvegelj (veslanje). Edini celjski olimpijec Šte- fan Cuk se bo do konca tedna skupaj z Leščakom še priprav- ljal v Slovenski Bistrici, nato pa bosta oba judoista odpoto- vala v Avstrijo, kjer se bosta vključila v priprave reprezen- tance naših severnih sosedov. »Forma se že vidno vzpenja, potem ko je bilo evropsko pr- venstvo v začetku maja zaradi lova olimpijske norme eden vrhuncev in je v nadaljevanju povsem logično prišlo do pre- velike zasičenosti in vidnega padca forme. Pred tedni sem bil na posebnem testiranju na športnem inštitutu na Polj- skem, kjer so kot edino po- manjkljivost ugotovili slabšo telesno pripravljenost, kar pravzaprav ni nič novega. Na svetovnem pokalu v Pragi in evropskem prvenstvu v Parizu sem odločilna dvoboja za ko- lajno izgubil prav v zadnjih sekundah in do začetka olim- pijskih iger bom skupaj s tre- nerjem Topolčnikom največjo pozornost posvetil prav telesni pripravljenosti,« je dejal Šte- fan Cuk, ki bo v Barcelono od- potoval 24. julija (dan pred za- četkom iger) v zadnji skupini naših športnikov, prvi nastop pa ga čaka 2. avgusta. ŽELJKO ZULE Slovenska košarkarska reprezentanca na prvi tekmi v Slovenskih Konjicah. Stojijo: Šercer (fizioterapevt), Lorbek (menedžer), dr. Kralj (zdravnik), Steiner (ekonom), Gorenc (trener), Dju- rišič, Bačar, Alibegovic, Gole, Horvat, Kotnik, Sagadin (selektor), čepijo: Gorenc, Mičunovič, Brodnik, Vilfan, Hauptman, Mirt, Daneu. V Španiji ni bilo Mučunovica, Brodnika in Mirta, ekipi pa sta se priključila Zdovc in Kraljevič. poto: EDI MASNEC Št.27-9.julij 1992 114 Radio in mikrofon sta strup Zvone Lebar - sobotni lutranll kramljač na Radiu Celle Zvone Lebar se je radijske- mu mediju zapisal s svojo pol- noletnostjo in, kot sam pravi, povsem slučajno. Na Radiu Maribor so leta 1968 potrebo- vali voditelje mladinskih od- daj in ker je takrat sodeloval v dramski skupini Kulturno- umetniškega društva Slave Klavore, iz katere so izšli ne- kateri znani slovenski dramski umetniki - med drugimi tudi Peter Boštjančii, Vlado Novak in Milada Kalezič - so ga pova- bili k sodelovanju. Z rastjo programa Radia Maribor se je kot napovedova- lec in moderator razvijal tudi Zvone Lebar. Čeprav je imel nekaj predznanja, se tega ob- dobja spominja kot časa pre- biranja slovenskega pravopi- sa, saj mu ni šlo v glavo, da so se pri izgovorjavi pojavljale številne napake, ki jih ni bilo mogoče odpraviti čez noč. S tem si je tudi obogatil besed- ni zaklad in pričel še bolj spo- štovati slovenski jezik, za ka- terega meni, da ni tako trd in da je mogoče z njim izraziti vse, kar vidimo in slišimo. Ra- dio pa je sploh medij, pri kate- rem je na voljo samo govorjena beseda. Ko je takratni voditelj na Radiu Maribor Saša Veronik odhajal na dnigo delovno me- sto, ga je zamenjal Zvone Le- bar. Potem se je osem let pro- fesionalno ukvarjal z radij- skim programom. Po njego- vem je to bil čas, ko je bilo mogoče uvajati nekatere novo- sti v radijski program, seveda pod vplivom takratnih progra- mov Radia Luxemburg in O 3. Zvone Lebar precej ostro lo- či napovedovanje od modera- torstva. Prvo je po njegovem prebiranje pripravljenih pri- spevkov (poročil, obvestil itd.). moderiranje pa je veliko več, je soustvarjanje programa. Moderator lahko k informaci- ji, ki jo dobi zelo skopo, doda nekaj svojega. Seveda to zah- teva od njega široko poznava- nje življenjskih tem oziroma vsega tistega, na kar lahko med programom naleti. Zato je po njegovem delo na radiu, še posebej delo moderatorja, zelo zahtevno in naporno in če svojih vsakodnevnih skrbi ne pustiš pred vrati napovedoval- nice, se ti kaj hitro prikrade napaka, ki jo sliši ogromno ljudi. Marsikdo tega dela ne jem- lje dovolj resno in po Lebarje- vem mnenju so to včasih tudi profesionalni vodstveni delav- ci. To se je zgodilo pred nedav- nim tudi na Radiu Maribor - zapustilo jih je precej naj- boljših napovedovalcev in mo- derator j ev. Seveda pri vsem skupaj ne gre samo za zaslu- žek, saj se je marsikdaj doga- jalo, da je celo popoldne preži- vel pred mikrofonom, zaslužil pa je samo za kosilo in morda še kavico. Gre bolj za odnos do tega dela. Zato tudi precej ma- riborskih moderatorjev sode- luje na Radiu Celje. Zvone Lebar je v zadnjem času zasebni podjetnik in v eni od oddaj Radia Celje »Pokliči- te in vprašajte« smo ga spoz- nali kot odličnega strokovnja- ka za talno ogrevanje. Sam pravi, da je pravzaprav že iz- polnil skoraj vse življenjske cilje, samo knjige še ni napisal. Še vedno najde čas za konjič- ke, čeprav radijskega in televi- zijskega udejstvovanja (sode- luje namreč tudi pri zasebnem mariborskem televizijskem programu M3) ne uvršča samo med konjičke. Zvone Lebar sodeluje tudi v na novo usta- novljenem klubu Adam racing team v Mariboru, kjer lahko izpolni svoje želje po hitrosti in hitrih avtomobilih. Včasih se je namreč preizkušal tudi kot rally voznik, danes pa je bolj organizator. Kljub vsemu temu in dej- stvu, da je v sorazmerno krat- kem času zgradil tudi hišo, pa Zvone Lebar posveča veliko časa tudi svoji družini in, kot sam pravi, mu ravno ženino razumevanje pomaga, da živi tako polno življenje. Na oba sina pa poskuša prenašati svo- je izkušnje. Sam prizna, da je pri starejšem Mateju, ki je ko- šarkar, nekoliko zamudil. Za- to toliko več pozornosti posve- ča mlajšemu Tinčku, ki bo le- tos pričel hoditi v šolo. Uvaja ga v svet motoristike, saj mu dela go-kart vozilo. Zvone Lebar pravi, da se ra- diu in mikrofonu ne bi mogel odpovedati, saj je to strup, ki se mu ne moreš odreči, ko ga enkrat poizkusiš. Novice - najbolj pokvarljivo blago Poslušalci, ki ste dovolj pozorni, ste lahko od prvega julija naprej opazili nekatere spremembe v informativnem programu Radia Celje. Ro- bert Gorjanc, ki je prevzel vodstvo dnevno-informativ- ne redakcije, je za informa- tivni program izdelal novo »podobo« in vsebino. Tako so te oddaje dobile zvočne efekte, da bi povečali dina- miko posredovanja oziroma zmanjšali monotonijo »suhe- ga« govora. Novo obliko pa spremlja tudi drugačna vse- bina: z novim konceptom so poročila ob 8. uri postala ne- koliko zajetnejša, dopoldan- ske in zgodnje popoldanske ure pa zapolnjujejo novice z glasbeno podlago, za kate- re se naši novinarji trudijo, da so kar najbolj sveže. Naša Nov oddajnik še poskusno Predzadnji dan junija smo končno zamenjali star, dotrajan 300 vatni oddajnik na Golovcu z novim, 500 vatnim, ki smo ga nabavili pri firmi ELCOM v Zagrebu. Novi oddajnik sicer ne bo povečal območja slišnosti, bo pa zagotovil boljši sprejem. Dva meseca oddajnik deluje' še poskusno in v tem času bo še priha- jalo do manjših motenj, saj morajo tehniki naprave še usmeriti Novi oddajnik je stal 25.000 DEM, montirala pa ga je tehnična ekipa RTV Slovenija, Oddajniki in zveze, področni center Celje pod vodstvom Toneta Rudnika. Na sliki v oddajnem centru Golovec: na levi stari oddajnik, na desni novi oddajnik, v ozadju stari srednjevalovni oddajnik, ki že nekaj let ne dela več, tehnična delavca področnega centra Tone Rudnik in Tone Jemejčič in v sredini vodja tehnike RC Bojan Pišek. FOTOLIK - Muzejski trg 8 tel. 063/27221 mm mmu pcnidba! Fotografiranje za osebne dokumente- 10% popust do 1. julija 1992 Foiolik /e generalni pokrovUelj »Foto-lifeat Iz tedna v teden je izbor najboljše fotografije težji, saj prihaja v redakcijo izredno veliko zanimivih fotografij. Predvsem veliko je prispev- kov iz turističnih krajev zunaj domovine, ki pa ne morejo priti v konkurenco, saj je naš namen predstaviti Slovenijo, njene kraje, ljudi in znameni- tosti, zato ne pošiljajte pos- netkov, ki so bili narejeni kje drugje. Ta teden je v močni konku- renci zmagala fotografija z naslovom »Velikonočni- cač, kije bila posneta na Bo- ču, izredno domiselno in kva- litetno. Posneta je v barvni tehniki, tako kot večina vaših fotografij, ki ravno zaradi te- ga v Novem tedniku ne pride- jo tako do izraza, kot bi mo- rale. Avtorica fotografije m nagrajenka tega tedna je Sonja Kam- plet iz Šmarja pri Jelšah. EKSPRES LABORATORIJ - Film raz- vijemo in izdelamo fotografije 9 x 13 do 13 X 18 že v 30- minutah! Uporabljamo samo mat papir - po želji tudi sijajnega. Pokrovitelj »Foto-lifea« informativni program RADIO CEUE osrednja informativna odda- ja ostaja Kronika ob 17^, se- veda tudi vsebinsko in obli- kovno izpopolnjena. Čeprav so informacije ozi- roma novice »medijsko bla- go«, ki bi se moralo prodajati samo po sebi«, mora biti po- sredovanje novih dejstev privlačno in zanimivo, če je dovolj hitro pa je z zvočnimi efekti lahko še bolj zapeljivo za uho. Tudi na ta način sku- šamo čim bolje upravičiti odgovornost, ki so nam jo naložili rezultati ankete učencev OŠ Frana Roša: skoraj 60 odstotkov anketi- rancev je izjavilo, da jih o lo- kalnih dogodkih najbolje in- formira Radio Celje. Prva oddaja Hit poletja je za nami. Poslušalci so izbrali prva dva finalista, ki se bosta v zadnji oddaji pomerila za zveneči naslov Hit poletja Radia Celje 92. Glasovanje je bilo v obeh kategorijah: domači in tuji do konca napeto. Najprej je bil na vrsti tuji del. Šest sekund pred koncem glasovanja sta si enako število glasov delila Pandora's box skupine OMD in Lefs talk about sex skupine Salt'n'Pepa. Poslušalka Anita je s svojim glasom odločila v korist slednje. Med štirimi domačimi predlogi sta se v vodstvu izmenjavala Nostradamus skupine Čudežna Polja in Jaz in ti skupine Šank Ročk, na koncu pa je zmaga pripadla Šankrockovcem. Petkove štengce Tudi ta petek bosta Kami- lo in Mateja vodila poslušal- ce po Petkovih štengcah. Na njih ali pod njimi se skrivajo nagrade, glasbeni dobitki... no, nekaj pa je tudi praznih. Da boste lažje sodelovali vam tokrat ponujamo izrisa- ne štengce. Imejte jih prec seboj, ko boste v petek me( deveto in deseto uro vrtel telefonsko številko našcgi studia. Št. 27 - 9. julij 1992 15 ODMEVI_ Teharje bodo uredili Novinarka I. Stamejčič je v članku na koncu zapisala, da bi »morali biti nekateri posa- mezniki bolj strpni in ne bi smeli pričakovati, da se bodo vsi celjski ekološki problemi reševali na račun teharskih žr- tev«. Misel je zapisana tudi v podnaslovu članka. Predvsem moramo reči, da ne gre za posameznike, marveč za Dnaštvo za varstvo okolja. Gre pa za reševanje ekoloških problemov, ki bi jih morali (nekatere že zdavnaj) rešiti ne glede na to, če so na Teharju pobijali ali ne. Preprosto gre za to, da bi po veljavnih pred- pisih morali zadeve urediti drugače. Tako se dela v pravni državi. To, da so žrtve dodaten razlog za civilizirano ukrepa- nje pa tudi zagotovo drži. O zakonitosti pa seveda ni moč govoriti, če delamo izjeme. Nobenemu na primer ne pri- de na misel, da bi čez grobišče v Stranicah, kjer so pokopani talci, napeljali cevovod z od- plakami, če gre za teharske žr- tve, pa naj bi bilo to možno. Kdo naj to razume? Torej, v Celju je potrebno reševati ekološke probleme ne glede na teharske žrtve. In to je bistvo stališča Društva za varstvo okolja, ne pa nekate- rih posameznikov. Kar zadeva dr. Tineta Veli- konja, on je govoril o reševa- nju ekologije na račun žrtev, pa le tole: Imel je srečo, da se je rešil teharskega pekla s po- begom. Ali se res strinja, da bo spominski park ograjen z žič- no ograjo, da bo jezero vsemo- gočih barv, da bo čez grobišče potekal cevovod z odplakami, da bodo strupene vode leta in leta črpali v jezero nad grobiš- čem, da se bodo v spominskem parku urili in vozili motokro- sisti? In da ne bo pomote, vse kar predlaga Društvo, je iz- vedljivo brez večjih stroškov, mnogo je moč opraviti v okvi- ru normalne sanacije, za kate- re imajo onesnaževalci veljav- ne odločbe, Celje pa veljavne sklepe. Podpredsednik: PETER KAVALAR Strinjam se, da je potrebno v Celju ekološke probleme re- ševati ne glede na teharske žr- tve. A za to so primernejša me- sta kot delovni razgovor o pro- gramskih zasnovah ureditve Spominskega parka Teharje. Ne razumem, zakaj v ta razgo- vor mešati dejstva, da Celje ni- ma opredeljene svoje razvojne strategije, da ne ve, kaj storiti s Cmkarno, Železarno in Ko- munalo, da nima urejene cest- ne infrastrukture... Če bodo Teharje čakale na izpolnitev vseh teh stvari, potem pomni- ka žrtvam povojnega nasilja in vsaj v okviru danih možnosti urejenega Spominskega parka na tem območju, Celjani ne bodo videli vsaj 100 let. Tudi to je bilo namreč jasno slišati v razpravi - zato se strinjam z dr. Tinetom Velikonjo, naj »jezero« na Teharjih ostane, če bo le ob njem vse ostalo ure- jeno. rVANA STAMEJČIČ Piknik na Gričku (pri Petričku) lil. Sekretariat občinskega od- bora ZZBNOB Celje (naslov primeren za državnopartijske institucije v bivših državah re- alsocializma). Moja »univerzalna kritič- nost« je odgovor na »zaukazan univerzalni monopol ene revo- lucionarne resnice«, ki nima nič opraviti z zgodovino in resničnimi dogajanji. Zahvalil bi se za vaš zmerni izraz »duh revanšizma«. Tri kta nazaj bi bil »narodni izda- jalec«, »belogardist«, »peta kolona« ita. Gospodje, potreb- no bo obelodaniti skupno res- nico ne pa samo vašo, ki ste jo kot državna in politična oblast vsajevali vsem geneiacijam naroda od vrtca do upoko- jencev. Vi niste navadna nadstran- karska organizacija, saj imate svoje ministrstvo, ki je velik proračunski uporabnik - torej čista državna oblast, ki z lučjo pri belem dnevu že nekaj de- setletij išče resnico pa je nika- kor ne more najti. Razumljivo, saj selekcinonirano vodstvo, verjetno že od prve polovice tega stoletja do danes (8,2%) dela po istem kopitu. Vsi ostali živi pa zaradi polstoletnih pri- vilegijev, prikimavajo. Dnevnika ne boste dobili, ker bi sigurno, kakor druga arhiva s podobno vsebino, končal v kuriščih naših to- varn. JANEZ ČRNEJ S premoženjem hočejo upravljati sami Pod tem naslovom je vaš tednik v 25. številki objavil lastninska dognanja v Mesar- stvu JURIJ iz Š^entjurja. Lah- kotnost, s katero direktor opi- suje ta primer, po mojem mi- šljenju tipičnega divjega last- ninjenja, me je pretreslo. Ra- zlogi, s katerimi opravičuje ustanovitev Mesarstvu vzpo- redne delniške družbe JUR- MES, so za balkansko zakono- dajo in družbeno moralo mor- da korektni, za moje pojmova- nje pravičnosti ter spoštovanja lastnine in interesov delavcev, pa nesprejemljivi. Vodstvo, ki v svoji družbeni firmi »ni mo- glo najti razvojnih perspek- tiv«, jih je zlahka našlo v za- sebni delniški družbi, ki se uk- varja z istimi posli. Pri tem »se niti približno ne strinjajo z za- družno zakonodajo« in niso pripravljeni žrtvovati svojega minulega dela »za neke pov- prečne cilje in zakonodajo«. No, tu se pa res ne spreneve- dajo! Sprašujem se, ali je res ne- nadoma vse tako brezupno, da so morali vzeti na hitro zakon v svoje roke in nemudoma ukrepati po dvomljivi Marko- vičevi zakonodaji, seveda vse- kakor še pred sprejetjem ustreznih slovenskih zakonov? Vse le v korist delavcev, pravi- jo! Prav, lepo bi bilo, če bi še pojasnili, kako koristi delav- cem spodkopavanje njihove družbene firme z vzporedno zasebno delniško družbo. FRANC KOVAČ, Šentjur PREJELI SMO Kako do telefona - IV Najprej: telefon še vedno ne zvoni. Je pa prišel neki človek, ki 'e govoril le hrvaško - za- gorski dialekt. Očitno je bil ti- sti, ki je prevezal kabel v hišno omarico. Najprej je povedal, da omarice ni našel. Čudno, saj je sveže izkopan jarek, za- sut pred dnevi, dobro viden. Pručko si je izposodil, ker, če- prav je delavec iz tuje države, ne namerava pol ure čepeti. Zakaj pručke ni pospravil, vr- nil ležalnika, ki mu je bil na poti, na ustrezno mesto, name- sto, da ga je postavil na dež, ni povedal. Pojasnil pa mi je, da mora ostanke kabla pospraviti lastnik, ne pa on. Spomnil sem ga na pogodbo, pa je rekel (pred pričo), da se njemu jebe pogodba, saj Milo- ševič tudi podpisuje pogodbe, pa... Nisem povsem prepri- čan, če enači Miloševiča s PTT ali kaj podobnega. Vprašal sem ga sicer, po kaj je prišel, pa je povedal, da izmerit dol- žino kabla, položenega do hi- še. Kdaj bodo priklopih tele- fon, ni vedel povedati. Je pa jasno rekel, da smo imeli sko- raj leto dni časa, da bi hišno napeljavo priklopih v omari- co, ko še ni imela ključa. Ne glede na to, da sem omarico dobil šele pred kratkim, pa mi ni jasno, če sme res vsak pri- klapljati hišni kabel v oma- rico. Kakorkoli že, telefon še ne zvoni. Gospodu, ki se ni želel predstaviti, javno svetujem več prijaznosti in dobrona- merno - saj ima očitno oprav- ka s slovenskimi strankami: Naučite se slovensko! PETER KAVALAR, Celje Protestno pismo delegatov SO Šmarje Ob izplačilu pokojnin za mesec junij slovenskim držav- ljanom, ki dobivajo pokojnino iz R Hrvatske, smo ugotovili, da vlada Republike Slovenije in ustrezna ministrstva še do- slej niso storili ničesar, da bi problematiko vsaj deloma ure- dila. Na zasedanju občinske skupščine dne 2. 7. 1992 smo občinski poslanci zavzeli od- ločno stahšče, da mora vlada R Slovenije takoj pristopiti k rešitvi problema in urediti izplačilo pokojnin, kot je bilo obljubljeno in opraviti tudi poračun za tri mesece nazaj. Ker imamo v občini Šmarje pri Jelšah okoli 220 upokojencev, ki dobivajo pokojnino iz R Hr- vatske, v glavnem so upoko- jenci iz Rogatca, zahtevamo, da se k rešitvi problema takoj pristopi. Delegati občinske skupščine izražajo najostrejši protest, ker problematika doslej še ni rešena! Hkrati protestiramo, ker do- slej na vse urgence s strani Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Krajevne skupnosti Rogatec, Demokratične stran- ke upokojencev, občine Šmar- je pri Jelšah, Društva upoko- jencev Rogatec ter posredova- nje republiških poslancev. Marka Stadlerja in di\ Arzen- ška ni bilo realizirano nič, če- prav je podpredsednik vlade g. Viktor Žakelj našemu poslan- cu v zboru občin g. Stadlerju in podpredsedniku občinskega izvršnega sveta g. Marjanu Drofeniku zagotovil, da bo problem rešen v najkrajšem času. Apeliramo na vse, ki ste za- dolženi za reševanje omenjene problematike, da takoj ukre- pate. V Rogatcu, odkoder je naj- več upokojencev iz naše obči- ne, že prihaja do hude socialne stiske prizadetih občanov. Za- to je tudi nujno potrebno takoj pristopiti k sistemski rešitvi problema. Če se problem ne bo takoj rešil, bodo naši upoko- jenci pripravili protestni zbor pred Skupščino Republike Slovenije. V imenu 56 prisotnih poslancev na zasedanju občinske skupščine JOŽE CAKŠ, predsednik skupščine Novinarska ignoranca SNS Predsedstvo SNS za Sp. Štajersko je na svoji prvi redni seji razpravljalo tudi o minu- lem uspešnem Ustanovnem zboru SNS za Sp. Štajersko. Dejstvo je, da je bilo na samem zboru kar nekaj vidnih imen celjskega novinarstva, vendar je samo Večer objavil (24. 6.) zapis o Ustanovnem zboru SNS za Sp. Štajersko, dopisni- štvo radia Slovenija pa je o do- godku poročalo že naslednje jutro (23. 6.). Zanima nas, zakaj ni bil ob- javljen zapis o odmevnem po- litičnem dogodku v celjskem Novem tedniku in v Delu. Ra- zumemo, da je Novi tednik iz- šel prejšnji* teden že v sredo (24. 6.) zaradi državnega praz- nika in je zato redakcija stekla že prej. Pričakovali smo zapis v naslednji številki NT (2. 7.), vendar ni bilo nič. Javno spra- šujemo odgovorne v NT, kako dolgo še novinarska ignoranca do SNS? P. S. Prosimo, da objavite povze- tek našega okvirnega progra- ma delovanja v celjski regiji. Za Predsedstvo SNS za Sp. Štajersko GREGOR URANIČ Uredništvo: Težko bi nam očitali novi- narsko ignoranco do SNS, res pa je, da nismo zabeležili Ustanovnega zbora, o katerem pišete. Kot ste sami ugotovili, objava v NT, ki je izšel 24. 6., ni bila mogoča, ker je bil časo- pis natisnjen že pred dogod- kom. Ko smo se odločali, ali zapis objavimo v naslednji šte- vilki, se nam je deset dni za- mude vendarle zdelo preveč in smo se odločili, da počakamo na kakšno ugodnejšo prilož- nost. Pri tem pa ste nas prehi- teli. Žal nam je, če ste to razu- meli kot ignoranco vaše stranke. O objavi vašega okvirnega programa delovanja v celjski regiji pa še eno pojasnilo: pro- grame strank v celoti objavlja- mo samo v primerih, ko se stranke odločijo in v ta namen odkupijo časopisni prostor. Objavili pa bomo tisti del pro- grama, ki predstavlja vaše po- glede, mnenja in načrte, pove- zane z aktualnimi dogajanji v našem prostom. • »Srbohrvaščina« še naprej obvezni predmet? Verjetno se bo velika večina staršev slovenskih petošolcev jeseni zaprepadena vprašala, ali je to mogoče, da ima osnov- no šolstvo po nalogu zavoda za šolstvo Slovenije ali regije po- trjen urnik obvezne srbohr- vaščine za slovenske petošolce s po dve šolski uri tedensko! In to po odločitvi o samo- stojni poti Slovencev iz 1990/ 1991, po priznanju samostojne Repubhke Slovenije z vseh možnih strani v letošnjem letu, potem, ko se vzpodbujamo in prepričujemo mladino, da mo- ramo opremljeni s sodobnim znanjem v Evropo in svet na pragu 3. tisočletja, obenem pa naj sedaj v šolskem letu 1992/ 1993 dopustimo dril cirilice in podobno... Pozivam prizadete starše, pedagoške delavce, predstav- nike Zavoda za šolstvo, novi- narje in druge javne delavce ter politike, da se oglasijo s svojimi mnenji in aktivnimi predlogi, ali je pouk srbohr- vaščine opravičljiv, kakšni so efekti enoletnega poučevanja, kolikšni stroški so pri obvez- nem pouku srbohrvaščine, kaj so cilji v sedanjem času, ali ne bi zainteresiranim otrokom in staršem ponudili fakultativne- ga pouka srbohrvaščine ali hr- vaščine ali srbščine ali pa tudi ostalih sosedskih jezikov npr. italijanščine, nemščine, ma- džarščine, postavimo vse v enak položaj in poglejmo možnosti in želje ter prvo sploh potrebe. Zakaj ne bi tudi za te potrebe izkoristili služb, ki se ukvarjajo z izpeljavo jav- nomnenjskih raziskav na os- novi nepoznanega vzorca - lahko tudi po telefonski an- keti. Jesen in novo šolsko leto je pred nami. Ne obremenjuj- mo osnovnošolcev v nedogled z izgovorom, da so drugi pri- stojni, počakajmo, saj bo... Bodimo aktivni in se prema- knimo že s tem, da se glasno izjasnimo, da za našo mladino želimo sodobno znanje. S. S., Maribor Iz programa SNS za Sp. Štajersko Osnovni cilj naše stranke je izvolitev naših predstavnikov v novi državni parlament in v vse nove občinske parlamen- te. Z uresničitvijo tega cilja bomo lahko začeli delovati parlamentarno, s tem pa se bo naš elementarni cilj - boj za oblast, še povečal. Mi to jasno povemo. Pri svojem delu izhajamo iz dejstva, da smo Slovenci in Slovenke gospodarji tu in zdaj. Poudarjamo, da nismo nobeni fašisti, kot trdijojo slo- venski mediji (tudi v Celju). Na dogajanja gledamo reali- stično, zato odločno nasprotu- jemo sedanjim republiškim oblastnikom, ker so dovolili vstop 120 tisoč beguncem z ju- ga v Slovenijo. To je nadalje- vanje svojevrstnega genocida nad slovenskim narodom. Občinske odbore SNS na- meravamo organizirati v vseh večjih krajih regije. Trenutno so v Celju, Rogaški Slatini in v Velenju. Celje mora postati regijsko središče in s tem prevzeti vse pravice in dolžnosti, ki mu bo- do omogočale, da upravlja in odloča o nadaljnem razvoju tega dela R Slovenije. Nujno je potrebno preseči trenutno brezvladje in skupš- činsko anarhijo, ki vladata v Celju. To onemogoča zagoto- vitev prej naštetih zahtev in škodi Celjanom. V Celju prak- tično ni več upravljanja, vode- nja in odločanja. Občinski parlament je blokiran zaradi medstrankarskih manipulacij med posameznimi poslanci in njihovega medsebojnega obto- ževanja v parlamentu in po ča- sopisih. Tako si skušajo prido- biti cenene politične točke na račun prevaranih volilcev. So pa ta dejanja voda na naš mlin, zato so potrebne čim- prejšnje volitve. Naš odbor OO SNS za Sp. Štajersko ne namerava v ko- alicijo pred volitvami z nobe- no od celjskih strank, saj so nam poznane vse pasti in pre- vare takšnega početja. Za SNS: GREGOR URANIČ Župan izkorišča položaj Konjiški župan in prvak na- rodnih demokratov Jože Bara- ga zlorablja svoj položaj. Kot njegov bližnji sosed se lahko to prepričam na lastne oči, čutim pa tudi na svoji koži. Navedel bom dva primera. Letos sem prodal gradbeno parcelo v Vešeniku, ki meji s parcelo Jožeta Barage. Go- spod Baraga si že od leta 1982 prisvaja nasip ob svoji hiši. Pri meritvah gradbene parcele smo mejnike odmaknili tako, da je sporni pas med sosedom Barago in menoj ostal nedo- taknjen. Ko pa je novi lastnik zaprosil za gradbeno dovolje- nje, se je zataknilo. Gospod Pečovnik ga ni hotel podpisati, če ne pomakne mejnika za 2,4 metra v škodo lastnika parce- le. Lastnik Ivan Trošt je na to pristal. Konec junija sta prišla gospod Fidler z geodetske uprave in Trošt ter mejnik premaknila. Načelnik oddelka za gospodarstvo gospod Pe- čovnik ni mogel vedeti za so- sedski spor, zato sem prepri- čan, da mu je to diktiral župan Baraga. Sicer pa je sodna raz- prava na kraju samem poka- zala, da imam prav jaz, sodišče pa bo s svojim delom nadalje- valo jeseni. Spori so se zaostrili že lani, ko sem za sedaj prodano grad- beno parcelo urejal dokumen- tacijo. Krajevna skupnost Ve- šenik- Brdo mi ni dala soglasja za priključek na vodovod, ka- nalizacijo in za dovoz. Na hrbtni strani je bil županov zapis: »Naj za priključek za- prosijo bodoči graditelji.« Po- tel sem prodal najprej parcelo, ki meji na to, ki sem jo letos. Bodočemu graditelju je bila prošnja za gradnjo zavrnjena. Spet sem videl na hrbtni strani prošnje pripis župana: »Gra- diti se mora po vrstnem, redu.« Ne vem, kaj se vse to tiče žu- pana. Mislim, da nima pravice zlorabljati svojega položaja v sporu z menoj. Zupanu Jožetu Baragi oči- tam tudi zapravljanje občin- skega denarja. Ko je prevzel dolžnosti, so mu dodelili služ- beno vozilo Renault s šofer- jem. Šoferju se je odpovedal in tako navidezno prištedil stro- ške. Službeno vozilo garažira doma, kar je sicer čisto v redu, Nadaljevanje na 18. strani Avtorjem pisem! Objavljamo samo pi- sma znanih avtorjev - pi- smo mora biti podpisano s polnim imenom, priim- kom in naslovom, če ima- te telefon, pripišite še njegovo številko, da vas lahko po potrebi pokliče- mo. Za vsebino v celoti odgovarja avtor. Obseg je omejen na 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu skrajšali. Pri tem bomo poskrbeli, da vsebina ne bo okrnjena. Uredništvo Št. 27 - 9. julij 1992 Skoraj tri ure je trajalo prepričevanje, da bi Dedič stopil iz avtomobila. Končno zunaj. »Ljubim vašo državo. Še bom vlagal pri vas.« Predstava, ki bi ji Kramberger zavidal Pred žalskim liotelom se ie končala vratolomna vožnja Ibrahima Dediča, v Sloveniji znanega po aferi s ponarejanjem tolarjev Petinštiridesetletni zagreb- ški bankir Ibrahim Dedič je na dokaj nenavaden -način pro- slavljal svojo izpustitev iz dvanajstdnevnega pripora v Kopru. S hupanjem, maha- njem skozi streho in s pošilja- njem poljubčkov je nase opo- zoril že na brniškem letališču. Opozorila policistov so bila bob ob steno. Vse do Žalca je gonil svoj črni mercedes s takšno brzino, da ga ni doha- jal niti policist na motorju. Pi-vi pogled na dogajanje pred žalskim hotelom je spo- minjal na prizor iz napetih ameriških filmov. Črn merce- des znamke 200 E, z zagrebško registracijo, je stal pred vho- dom v hotel. Na eni strani ho- telska terasa, polna radoved- nežev, povsod okoli policijski avtomobili, motorji in kopica policistov. V črni limuzini pa je sedel človek, kdaj pa kdaj je skozi šipo poslal poljubčke ali pomahal z rokami, naj vendar že odmaknejo tista modra vo- zila. Pogovor s policisti razkri- va dogajanje: minulo sredo okoli druge ure je Ibrahim De- dič pripeljal na brniško leta- lišče, s hupanjem opozarjal nase in pozdravljal potnike. Policista, ki ga je hotel ustavi- ti, je tesno obvozil in odbrzel proti Ljubljani. Skozi Domža- le je menda vozil po pločnikih in zelenicah, ni se zmenil za opozorila tistih, ki so ga hoteli ustaviti. Pot do Žalca je bila bistveno krajša kot za večino normalnih voznikov in še sre- ča, da se je končala brez hujših posledic. Ko se je divji voznik končo moral ustaviti pred žalskim hotelom, je lepo zaklenil svo- jega konjička in niti slišati ni hotel, da bi izstopil in se pogo- voril s policisti o svoji vrato- lomni vožnji. Kar sedel je v ti- sti svoji limuzini, kdaj pa kdaj spet poslal poljubčke in žical policiste, naj umaknejo za- poro. Samo enkrat so se zbrani množici zatresla kolena. Ta- krat, ko so si policisti dajali opravka z antenami na pregre- ti črni limuzini. Sunkovito se je Dedič obračal po avtu, se presedal sem in tja in šaril po predalih. »Streljal bo,« so vpili eni. »Obrnil bo ključ in zape- ljal med nas,« so s tesnobo mr- mrali drugi. V hipu je bila množica na tleh, za ograjo ali v zavetju grmovja ob terasi. Pa se ni nič zgodilo. Spet poljub- ček skozi okno in obupna prošnja, naj že vendar uma- knejo policijska vozila. Dobri dve uri sta minili. Sonce je žgalo in bilo je vroče kot v peklu. Le kakšen pekel je moral biti šele v tisti črni li- muzini. Razpeta srajca, pretr- gana majica in sezuti čevlji pač niso pripomogli k hladu v razbeljeni pločevini. Ljudje na terasi hotela pa so zado- voljno srebali svoj sok, žulili vrček piva in čakali novih do- godivščin. Novinarski srenji — mimogrede, še nikoli se jih v Žalcu ni zbralo toliko hkrati - je bilo počasi tudi vsega do- volj. Bolj za šalo kot zares smo si rekli: »Mu nastavimo mi- krofon?« Rečeno - storjeno. Možje v modrem in policisti v civilu nimajo nič proti. Po- tem še sami komaj verjamemo. Takoj je bil nared za pogovor. Pritisk na gumb in zatem- njena šipa je zdrsnila navzdol. Po obrazu mu je lil pot, prve besede pa: »Ste prepričani, da me policija ne bo ubila? Evo, odpiram okno. Jaz sem Ibra- him Dedič, direktor Promdei banke in holdinga. Poglejte, kaj so mi storili tisti tam za vami. Sprej so mi natrosili v oči, tisti policist na motorju. Bojim se policije.« Glas se je spremenil -v obupno kričanje. »Bojim se policije, evo, imam potrdilo. Ničesar nisem storil. Bežim, ker se bojim policije. Tepli so me. Berite časopise.« Skozi okno je pomolil kup do- mačih, pa tujih časopisov. Nek članek je nalepljen na sprednji šipi mercedesa. »Nič vam ne bomo storili, le pogovorili se bomo,« nekajkrat zagotovi in- špektor Ivan Žaberl. »Dober dečko je, samo ti so dobri, dru- gi so me tepli,« je spet neoma- jen bankir. »Ne bojim se vas, novinarjev, vse vam bom po- vedal. Ljubim slovensko drža- vo. Nisem kriminalec, sem ekonomist.« Spet ga policisti nagovarjajo, da bi šli v hotel in se v miru pogovorili. Namesto tega pokaže Dedič roko. »Po- glejte, tukaj so me tepli.« Nad- laht je čudno skrivenčena in podpluta. »Umaknite avtomo- bile,« spet prosi. »Bojim se. Imam papirje. Moj psihiater mi je napisal, da se bojim poli- cije. Odkril sem afere, berite časopise. Pokličite rešilca, mo- ram vzeti tableto.« Spet pre- govarjanje, da sedemo skupaj v hotelu. »Verjamete, da me ne bodo ubili?« »Mi smo sloven- ska policija, nič vam ne bomo storili,« prepričuje Žaberl. »Z vami bomo,« prepričujemo še novinarji. »Vsak čas pride av- strijska televizija, ameriški konzul pride iz Zagreba,« ne odneha bankir. »Vi ste moja dežela, vlagati hočem pri vas. 27 milijonov dolarjev bom vlo- žil. Dajte mi sok, prosim vas.« Žaberl ne odneha. »Jaz sem garancija, da se ne bo nič zgo- dilo.« »Uniformo imaš.« »Saj zato sem garancija,« dopove- duje inšpektor. Kdo ve, kaj je bilo tisto pra- vo. Skozi napol odprto šipo si končno sežeta v roke. Iz hotela mu prinesejo kozarec soka. Ne izpije ga na dušek. Skozi odpr- tino na strehi zleze na sedež, visoko v zrak dvigne roke in - začne se predstava, ki bi mu jo zavidal celo rajnki Kramber- ger. »Rad vas imam, vlagal bom v vašo deželo še 50 milijo- nov dolarjev. Obtožili so me, da sem ponarejal tolarje. S tem nimam zveze, jaz sem bankir. Hočem, da se afera razkrije in krivci spravijo v zapor. Dvanajst dni sem bil v priporu. Uniforme ne morem videti.« »So te pretepali,« sprašuje glas iz množice. »Ne, laži pišejo. Hrvaški policisti so me tepli. Danes sem se prišel pogovarjat z Drnovškom, da bom vlagal v Slovenijo. Pet bank imam v Sloveniji. Nihče me ne bo pregnal. Vi ste moji ljudje in jaz sem vaš.« V njego- vih rokah se znajdejo tolarji. lire, dolarji, marke. »Pijačo za vse plačam,« se spet oglasi s svojega improviziranega go- vorniškega odra. Buren smeh in aplavz množice. Pregovar- janje, da stopimo v hotel, se' nadaljuje. Še nekajkrat pono- vi, da bo vlagal v Sloveniji. »Ne potrebujemo novega Kramberger j a,« razlaga mno- žica. Dedič zavlačuje. »Ste res novinarji? Pokažite izkazni- ce.« Ubogamo in se legitimira- mo. Potem se končno po dveh urah in pol premaknemo za nekaj metrov. V hotel in na pogovor. Bosanski Rocicfelier Bistveno bolj umirjen je po- stajal direktor Promdei banke in holdinga. Po rodu je Bosa- nec, živi v Zagrebu. Za Slove- nijo pripravlja 22 različnih: programov, odpiral bo banke in podpiral različne dejavno- sti. Dolgo časa, pravi, je živel v Nemčiji. Tistega dne se je namenil v Maribor in zatem v Nemčijo. Od kod izvira nje- govo bogastvo? Pet bratov je v Saudski Arabiji in Istambu- lu, ukvarjal se je z gradbeni- štvom, biznisom, z brati imajo skupen kapital. V Zagrebu ima 22 stanovanj, 42 bank po vsem svetu, 15 avtomobilov, vsak je opremljen z mobite- lom. Trdi, da ima še avtobuse ! in zdaj odpira letalsko družbo. Kaj je vozil v svojem črnem mercedesu? Potrdila, papirje, programe. »Hočete pogledati?« To prepustimo možem posta- ve. Predstava v Žalcu je kon- čana. Ostajajo vprašanja. Kdo je v resnici Ibrahim Dedič? Uspešen poslovnež, spreten prevarant, bolnik, potreben zdravljenja? Kdo ve. Po tistem sodeč, kar je bilo videti in sli- šati v savinjski metropoli, ni, da bi mu človek zavidal. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Ibrahim Dedič je bil minuli če- trtek, dan po dogodku v Žalcu, že v zdra\'niški oskrbi v psihi- atrični bolnišnici Gračanica na Hrvaškem. Šele po zdrav- ljenju bo lahko šel zaradi pre- krškov in kaznivih dejanj naj- prej k sodniku za prekrške in nato pred sodni senat. Po mne- nju javnega tožilca v Kranju je na Brniku storil le prekrške. Kazniva dejanja pa je nizal med di\io vožnjo vse do Žalca. Po predstavi v Žalcu so polici- sti Dediča odpeljali v Celje, kjer so mu nudili zdravniško« pomoč, zatem pa so ga predalP policistom v sosednji, ljub-1 Ijanski regiji. »Vsem plačam pijačo,« je bil neomajen bankir. Upravnici žal- skega hotela je pomolil sto nemških mark. Po informacijah inšpektorja Ivana Žaberla so marke vrnili Dediču, račun za sok in še nekaj malenkosti sta poravnala Dedičev šofer in tajnica, ki sta proti večeru prišla v Žalec. »Novinarjem zaupam, vse bom povedal. Jaz sem Ibrahim Dedič, direktor Prom- dei banke in holdinga.« »Dobri dečki ste, drugi so me tepli,« dopoveduje Dedič inšpektorju Ivanf Žaberlu. Št. 27 - 9. julij 1992 16, 17 eljski grofje let burijo duhove 1 koncem leta 1456 I ubit Ulrik II., zad- p-of, in ko je na nje- čanem pogrebu vi- >u raztrgal zastave >fij, zlomil Ulrikov eoril: »Danes grofje likoli več,« si nihče I se bodo čez dobre- ičletja v mestu ob et pojavili, burili vznemirjali Celjane rtne javnosti širom i. zgodilo na začetku :o se je skupina Iju- jometa in celjskega ga kluba Publikum B ustanovi navija- nje in mu nadene i grofje. Kmalu po pa so se Celjski 5ili, da ne bodo na- I nogometnih tek- ima vendar tudi ro- ab, ki prav tako kot Publikum, zastopa Ije v prvi slovenski i. In Celjski grofje L pojavljati tudi na i tekmah in navijati i nastopa pod okri- Inenom Pivovarne rofje, katerih števi- ekaj mesecih povz- oli 350, so navijali etnem igrišču na i v Celju, bili so na i tekmah v športni »lovec in na nogo- rokometnih igriščih i, kjer sta bila celj- ' gosteh. Letos spo- ti koncu spomla- ela prvenstva, pa se da Celjskih grofov aiih tekmah ni bilo ni bilo, je bilo, kaj- »azno, saj so Celjski Djo prisotnostjo na igovali kar precej »gi pa so se spraše- naenkrat bojkot »spektakli« ti moramo za večjo Celju,« je sredi ja- )sredno po podpisu pokroviteljstvu nad jometnihi kolekti- tu ob Savinji dejal lastnik Studia Pu- •ko Klarič, ki je bil )v. Pred začetkom ikega dela prven- rihajale napovedi ilarnih predstavah leti, toda večina se vila. .o z modrimi in ru- etami, ki bi ob golu ipe poletele proti ič z drugimi show Ui pa tudi ne? Za- •ganizirana navija- i, ki je na gostova- a tudi na odprtem tribuni za golom ni nalodušja. Celjski si z naj različnej ši- li« sloves ustvarili »veniji, tako da so tnbnimi gostovanji ha Skalno klet celo )ozorila in moledo- »rotnih klubov in 5-navijači je bila la in tekme so mi- cidentov, toda celj- s tem ni bila zado- B ostajala v ozadju. >vorilo o jesenskem Inih Gringosov na Ion in o prekinitvi, i 12 minut, kot pa icer glasnih, a še lalo opaznih, počilo v Beltincih, Ji navijači potovali Izletnikovim avto- busom, a »nikakor ne v orga- nizaciji kluba,« kot so tedaj kategorično zavračali vse očit- ke v upravi kluba. Kamen spo- tike je bila seveda 78. minuta, ko je eden Celjskih grofov po prekršku nad nogometašem Publikuma skočil na igrišče in obračunal z grobijanom: do- mačega igralca Baranjo je za grob prekršek kaznoval z - za- ušnico. Grofje so potem pred in po štajerskem derbiju z Maribo- rom uprizorili svoj »show« in prepad je postajal vse večji. Vsega je bilo konec po tekmi z Nafto, ko so policisti za go- lom zadrževali navijače, v klu- bu pa so vse molče opazovali. Na predzadnji tekmi z Medvo- dami so navijači sicer razobe- sili nekaj transparentov, a vse- skozi molčali. Zaploskali so le sredi drugega polčasa, ko je žoga zadela policijski avto, na zadnji tekmi z Jadranom pa jih sploh ni bilo. Bojkot. Po enih informacijah zaradi težav s policijo, po drugih zaradi ne- izpolnjenih obljub kluba. »Naredili smo vse, kar je bi- lo v naših močeh«" pravi se- kretar Nogometnega kluba Publikum Franci Ramšak. »Sodelovali smo pri tiskanju navijaških izkaznic, zagotovili dve izkaznici, kupovali in na štadion vnašali pirotehnične pripomočke, čeprav so prepo- vedani. Participirali smo nji- hove prevoze na gostovanja in jim omogočili prost vstop na tribuno. Do bojkota ob koncu sezone je prišlo samo zaradi konflikta med navijači in poli- cijo. Krivi so izključno navija- či, ki so pred in med tekmo z Mariborom zakrivili marsi- katero nevšečnost. Ne samo na štadionu, marveč tudi v mestu in najbrž samo zaradi gole ob- jestnosti. Sprva smo z njimi dobro sodelovali in se pred vsako tekmo sestali ter dogo- vorili o morebitnih nesoglas- jih. Grofje niso samo naš pro- blem, kot tudi niso samo navi- jači Nogometnega kluba Pu- blikimi. Zato bi se morali o enotni navijaški politiki do- govoriti vsi celjski športniki in prav to smo že predlagali ob- činski Športni zvezi, ki naj kot krovna organizacij ana ustrez- ni ravni skliče sestanek.« Publikum ni nič dal v prvi junijski številki slo- venskega športnega tednika Ekipa zasledimo daljši interv- ju s Celjskimi grofi, kjer v uvo- du piše, da se je ta navijaška skupina v zadnjih tednih pre- bila v prvi plan in da je na Slovenskem trenutno morda celo najboljša. Ker pa je v in- tervjuju govora predvsem o nogometnem navijanju, torej o tekmah celjskega Publiku- ma, nas je zanimalo, če so pri- šli v sam vrh nemara zato, ker jih na zadnjih dveh nogomet- nih tekmah v Celju sploh ni bilo in zakaj jih ni bilo. O tem smo se pogovarjali z Borutom Bohincem, ki je pri Celjskih grofih zadolžen za nogometni program«. »Ker nas je bilo na tekmah vse več, je rasla tudi medijska športna pozornost. Ko pa je Publikum igral zadnji dve tek- mi, nas ni bilo zraven. Klub nam ni nikoli nič dal. Od enot- nih oblačil, transparentov, ni bilo nič. Sami smo si morali plačevati prevoze z avtobusi, da smo lahko prišli na gosto- vanja. Višek pa je nastopil v zvezi s policijo, ko se med tekmo nismo smeli niti odžeja- ti. Še do vode nismo mogli pri- ti. Policija nas je še dolgo po tekmi zadrževala na štadionu, in to tudi takrat, ko sploh ni bilo navijačev nasprotnikove- ga moštva. Upravo Pubhkuma smo prosili, naj se s policijo pogovori, da bi nam dopustila malo več navijaške svobode in se dogovorila za sprejemljivej- ša »pravila igre«, a niso nare- dili nič. Za boljše sodelovanje z nami so se zavzemali tudi nogometaši Publikuma, a tudi njim v upravi niso prisluhnili. Moram reči, da se da z upravo rokometnega kluba Pivovarna Laško Celje veliko bolje sode- lovati. Pivovarna nam je pri- skrbela enotne ,majice, tran- sparent z napisom Celjski grofje in podobne identifika- cijske rekvizite, da se lahko brez sramu postavljamo pov- sod, kjer navijamo. Ob tem pa nam je uprava rokometnega kluba postavila tudi pogoj: dokler se bomo na tekmah športno obnašali, nam bo šla na roke, ob prvem večjem inci- dentu pa se bo sodelovanje ne- halo. Obveznosti so torej obo- jestranske. Res je, da se med Celjskimi grofi najdejo tudi takšni, ki pridejo navijat samo zato, da se pred tekmo izživ- ljajo in povzročajo incidente. Temu se bo dalo v bodoče izogniti s članskimi izkaznica- mi. Dobil jo bo vsak član navi- jaškega kluba Celjski grofje in vsak bo moral plačati članari- no. Kdor se bo na tekmah ne- športno obnašal, ga bomo izlo- čili, prav tako tistega, ki ne bo plačeval članarine. Najhujši incidenti so bili maja pred no- gometno tekmo z mariborskim »Branikom in upam, da se kaj takšnega ne bo ponovilo. Na samih tekmah z naše strani ni bilo nikoli izgredov. No, upam, da se bodo nesporazumi s Publikumom do jesenskega dela nogometnega prvenstva uredili. Veliko pričakujemo tudi od rednih sestankov z vodstvom obeh klubov, za katera navijamo.« Navijači, ki to niso Kdo so pravzaprav »navija- či«, ki sebe imenujejo »ultras« in ki so postali že prava mora italijanskega nogometa? Šte- vilni ugledni italijanski psiho- logi in sociologi se ukvarjajo s tem fenomenom. Po mnenju enega najboljših poznavalcev te problematike, je treba od- govore iskati predvsem v soci- alnih in ekonomskih razmerah v Italiji. Razlike med razvitim severom in revnim jugom se namreč vedno bolj poglablja- jo. Socialna strktura navijačev bogatih klubov s severa kot so Milan, Inter, Juventus, Torino je povsem drugačna od tiste z juga Italije. Obstajajo pa tu- di že tradicionalna nasprotja med posameznimi klubi. Kljub poostreni kontroli na stadionih in okoli njih, so bili varnostni organi dostikrat brez moči... V sedemdesetih letih so se pričele pojavljati militantne oblike organiziranja. Tedaj so se začeli pojavljati »ultras«, ekstremni in nasilni del navi- jačev. Krivdo delno nosijo tudi posamezni funkcionarji klu- bov, ki so z organizacijo poto- vanj na posamezne tekme in s poudarjanjem klubskih barv samo še bolj razplamteli navi- jaške strasti. S takimi dejanji so mnogi klubi izgubili nadzor nad navijači. Takratni pred- sednik milanskega Interja, je na enem od sestankov prvoli- gašev odkrito povedal, da so jih navijači začeli izsiljevati. Zahtevati so začeli denar in brezplačne vstopnice za obisk tekem. V kolikor klub ni ustre- gel njihovim željam, so odgo- vorili z nasiljem na tekmah In- terja. Dandanes situacija ni prav nič boljša... (povzetek iz sestavka v letošnji 17. številki Ekipe). Se bomo s podobnimi pro- blemi sčasoma srečevali tudi pri nas? Upajmo, da ne. Raz- plamtele navijaške (in drugač- ne) strasti zaenkrat uspešno krotijo policisti, ki imajo z vsako tekmo precej dela in skrbi. Celjski grofje svojega nezadovoljstva s Publikumom niso demonstrirali v obliki iz- gredov, ampak z bojkotom. Ampak tudi celjski navijači od klubov zahtevajo brezplačen vstop na tekme, navijaške rek- vizite, plačane prevoze na tek- me z avtobusi in podobno. Gre za podobnost z italijansko na- vijaško sceno ali zgolj za nak- ljučje? Kot posebnost slovenskega navijaškega utripa pa lahko zapišemo nekakšen fenomen oziroma uganko, zakaj Celjski grofje hodijo navijat za ljub- ljanske Dragonse in ne za ma- riborske Viole. Mariborski no- gometni navijači celjskim ko- legom to zelo zamerijo in se temu primemo do njih (izzi- valno) obnašajo. Le zakaj Šta- jerci ne »držijo« s Štajerci? »Na tekmi z Olimpijo je bilo veliko Štajercev. Kapa dol - bi- lo jih je res veliko. Ampak Viol je bilo največ sto. Dragonsi smo se na to tekmo zelo dobro pripravili, kar se je tudi vide- lo. Verjetno se sprašujete, za- kaj vas po tekmi nismo napad- li, razbili kak avtobus. Zato, ker smo se trdno držali dogo- vora med upravo Olimpije, po- licijo in nami. Del tega dogo- vora je bil tudi miren razhod Dragonsov po tekmi. S tem smo pokazali visoko stopnjo organiziranosti, obenem pa tudi kulture. Viole, vi pravite, da ste »rasturili« gostilno v Celju. To je izraz vašega pri- mitivizma. Grožnje z batinami Celjanom in Trboveljčanom so smešne...« so pred kratkim pisali ljubljanski navijači Gre- en Dragons svojim navijaškim nasprotnikom, mariborskim Violam. Grofov bo kmalu tisoč o navijaških problemih Celjskih grofov smo se pogo- varjali tudi z Ifetom Dragano- \'ičem-Zokijem, ki ima na skr- bi rokometni navijaški »pro- gram« in je zadolžen za stike z rokometnim klubom Pivo- varna Laško Celje. Zanimalo nas je, kakšen je odnos klub — navijači oziroma grofje. »Res je, da smo kot Celjski grofje na začetku navijali le za Publikum, a smo se kasneje odločili, da gremo tudi na ro- kometne tekme. Navezali smo stike z upravo kluba Pivovar- ne, ki pa je pokazala do nas precej več zanimanja kot Pu- blikum. Od nas zahtevajo le športno, korektno navijanje. Kar se rokometa tiče trdim, da je navijanje fer in da do večjih izgredov ni prihajalo. To se je videlo zlasti na zadnji tekmi z Muro iz Bakovcev. Ne bi si- cer rad dajal ocene v zvezi s sodelovanjem z upravo Pu- blikuma, moje mnenje je le, da »NIČ nimamo proti nJim« Celjski grofje so dali celjski policiji kar precej dela, saj je morala pred vsako tekmo po- skrbeti za številno moštvo, ki ima veliko zaslug, da so se tek- me končale brez hujših posle- dic. Na očitke grofov, češ da je policija preveč stroga in da ni- ma posluha za navijaško sce- no, je odgovoril Janko Kolar, komandir Policijske postaje Celje: »Žalostno je, da je bilo naj- več problemov prav z domači- mi navijači. Mi smo takoj na začetku reagirali. Navijači so se pred tekmami grupirali na javnih mestih, pri tem prili al- koholne pijače, razbijali ste- klenice, kričali in šli v vinje- nem stanju na tekme. S sabo so nosili pijačo, se med tekma- mi dodatno opijali, metali pe- tarde, s sabo nosili pripomoč- ke za pretepanje. Zato smo jim morali pri vhodu te »rekvizite« pobrati, vinjenim osebam ni- smo dovolili vstopa na javno prireditev. Nismo šli v skraj- nost, da bi pijane osebe pridr- žali, ampak smo jih le izločali. Z organizatorjem javne prire- ditve se predhodno dogovori- mo, kje bodo med tekmo sedeli domači navjači in kje gostujo- če navijaško moštvo, da bi med tekmo ne prihajalo do konfliktov ali spopadov. V zadnjem času smo s pravil- nim pristopom uspeli, da se je stanje bistveno izboljšalo, k temu pa so pripomogli tudi razgovori z vodji navijačev in z vodstvom obeh celjskih klu- bov. Nič nimamo proti Celj- skim grofom, ampak na šport- nih prireditvah mora prevla- dovati športni duh. Zato van- dalizma ne bomo dovoljevali. Se bo pa treba na policijsko prisotnost navaditi. Tako je povsod po svetu. Mi smo po zakonu dolžni skrbeti za javni red in mir, skrbeti za varnost ljudi in premoženja in ukrepa- ti zoper kršilce. Upam, da bo- mo v bodoče dobro sodelovali in da bo na tekmah prevlado- val zdrav športni duh. K uspe- hu celjskega športa lahko veli- ko pripomorejo prav naši na- vijači.« MARJELA AGREŽ ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Slovenska navijaška Imena Klubi navijačev rastejo v Sloveniji kot gobe po dežju. Celjani imamo Celjske grofe, drugod pa... Trboveljčani imajo Torcide, Mariborčani Viole, Ljubljan- čani Green Dragonse, Koprča- ni Tifoze, Zagorjani Knape, Ormožani Gušterje, Jeseničani Red Steelerse, Sobočani Black Gringose, v Zagorju pa imajo še Crazy Boyse, v Borovnici The Cogls, v Izoli Ribare, v Kozini Ultras, v Slovenskih Konjicah Resarje... je sodelovanje s Pivovarno boljše. V zvezi z bojkotom zad- njih dveh nogometnih tekem pa odgovorno trdim, da nihče od uprave Pivovarne Laško Celje ni vplival na nas. Zdaj je naša želja le, da v jesenskem delu prvenstva najdemo skup- ni jezik z obema vodstvoma klubov in s policijo, ki včasih na tekmah zares nima posluha za navijaštvo. Mi se bomo v bodoče vsekakor trudili, da tudi z navijanjem pripomore- mo k popularizaciji športa v Celju in nasploh k ugledu našega mesta. Zdaj nas je Celj- skig grofov nekaj čez tristo in samo vprašanje časa je, kdaj nas bo sedemsto ali tisoč. Do- volite mi, da ob tej priložnosti pozdravim vse Celjske grofe in jim naročim, naj se jeseni zbe- rejo v čim večjem številu tako na nogometnih kot na roko- metnih tekmah. Takrat bomo vsem dokazali, da poznamo fair play.« Janko Kolar: »V zadnjem času smo s pravilnim pri- stopom uspeli, da so se stvari bistveno izboljšale. Sicer pa mora biti tudi v športnih klubih interes, da se na tekmah ljudje po- čutijo varno.« Ifet Draganovič-Zoki: »Ro- kometna uprava nam je šla bolj na roke kot nogomet- na. Najbrž je to povezano tudi z denarjem.« Borut Bohinc: »Če se bo kdo od naših navijačev ne- športno obnašal, ga bomo sami izločili. Jeseni se bo- mo na nogometnih tekmah Publikuma spet pojavili, nesoglasja s klubom pa moramo rešiti v oboje- stransko zadovoljstvo.« Št. 27 - 9. julij 1992 Nadaljevanje s 15. strani saj župan mora biti mobilen. Toda - vsakodnevno gledam, kako župan vozilo uporablja v povsem privatne namene: hčerke vozi na tenis ali kam drugam, s službenim vozilom je celo peljal hčerko k birmi. Skratka, avto je ves čas na ce- sti in v glavnem za privatne namene. Njegova Lada pa se dolgočasi na dvorišču, Diana pa počiva ngkje na Komunali. Kot občan in sosed ne razu- mem župana, da v polemiki »župan: predsednik izvršnega sveta« predsedniku Petanu očita dixižbeno zapravljanje, ko pa pred očmi občanov to počne sam. MARJAN PERKLJIČ, Vešenik Kdo jemlje bolnikom? Celjska podružnica Društva multiple skleroze Slovenije je v preteklih letih veliko naredi- la za svoje člane, zadnje čase pa smo z njo vedno bolj neza- dovoljni. Kopičijo se nepravilnosti, mimo katerih več ne moremo Težje prizadeti bolniki so razočarani, ker poverjeniki skoraj ne najdejo poti do njih. Enkrat, dvakrat letno je pre- malo. Še najbolj pa nas boli, da si vodsto podružnice prilaš- ča vrsto stvari, ki so namenje- ne nam vsem. Ko je na primer Karitas dala na razpolago vstopnice za humanitarno pri- reditev, vse niso prišle do bol- nikov. Enako se je zgodilo s kartami za kopanje v Zdravi- lišču Laško. Zdravilišče Laško jih je dalo za vse bolnike, toda določeno število bolnikov jih sploh ni dobilo. Menimo, da so nekateri zunanji sodelavci previsoko finančno stimulira- ni glede na rezultate njihovih opravljenih del. Mogoče so to videti malen- kosti, a za nas bolnike so še kako pomembne. Po našem mišljenju je prav, da to povemo javnosti. Člani Društva multiple skleroze (13 podpisanih) Za življenje Gibanje »Za življenje« je bi- lo v Sloveniji ustanovljeno leta 1987. Sedaj je voditeljica dr. Mirjam Cvelbar iz Ljubljane. Gibanje je odprto za vse Ijudi^ ne glede na svetovni nazor. Življenje je splošna vrednota za vse in življenjska stiska tu- di ne izbira le nekaterih ljudi. Vsi smo prizadeti in vsi si po- magamo. Kaj »Gibanje za življenje« je bi bilo mogoče najlaže pribli- žati s predstavitvijo osnovnih načel gibanja: 1. Živim iz prepričanja, da je življenje čudovit dar. 2. Zato ga želim razviti v vseh smereh, da bo res življe- nje v obilju, telesno in duhov- no, osebno in občestveno, na- rodno in mednarodno. 3. Spoštoval/a bom vsako človeško življenje od spočetja do njegovega naravnega konca. 4. Pri mladih bom posebej podpiral/a dozorevanje za tri odločitve: a) da si ne bodo že v mlado- sti uničili življenja z napačnim izživljanjem. b) da bodo dozoreli za po- gumen korak v dobro priprav- ljen zakon. c) da bodo z veseljem spre- jeli v zakonu tudi kakšnega otroka več, kot to dopušča čr- nogledo javno mnenje. 5. Pripravljen sem storiti, kar je v moji moči, da solju- dem pomagam do življenjske- ga poguma. Ta osnovna življenjska na- čela pa poskušajo v okviru gi- banja postati organizirana de- javnost. V Sloveniji je redna oblika dejavnosti letni semi- nar v Ljubljani in Mariboru, zbornik, tiskanje lepakov in letakov, prirejanje predavanj, pa tudi vzgojnih večerov vzgo- je za ljubezen, ki naj pripravi- jo mlade na odgovorno življe- nje v dvoje in drugo. Prizadevanja »Za življenje« se bodo po Evropi še povečala ob tednih za življenje, ki so bili po večini evropskih držav letos prvič, v mesecu maju. Pri nas v Sloveniji je bil ta teden od 8. do 14. junija. Zaradi kratkih rokov letos pri nas ne posebno odmeven, pa upamo zato bolje v prihodnje. V Bra- tislavi je bil konec maja sve- tovni kongres, na katerem se je zbralo okoli 2000 ljudi iz vsega sveta in je bil na izredno visoki strokovni ravni. Na mariborskem seminarju smo se odločili za javno pod- poro prizadevanjem za ustrez- nejšo zakonodajo na področju družinske politike in večje vrednotenje materinstva. Zato ponavljamo izjavo za javnost: Zbrani na srečanju »Za živ- ljenje« podpiramo vsa priza- devanja za spremembo zako- nodaje, ki naj bo v prid druži- nam in materinstvu in bo »za- gotavljala možnosti in ustvar- jala razmere, ki omogočajo staršem, da se svobodno (in z veseljem) odločajo o rojstvu otrok (primerjaj 55. člen usta- ve). Zato podpiramo pobudo poslancev za spremembo za- kona o dohodnini, ki predvi- deva večje znižanje davčne os- nove zaradi nepreskrbljenih otrok (20% namesto sedanjih 8% za prvega in 5% namesto 2% za vsakega naslednjega). ZORAN KODELA Ekologija ne pozna meja! Da je to resnica, nam je v dokaz svetovni kongres eko- logije v Braziliji. Vendar smo Slovenci še vedno »malomeš-. čanski« in se jezimo, če kdo z druge strani meje pogleda v našo državo. Kot na primer Avstrijci, ki si belijo glavo, ka- ko preprečiti previsoko ones- naženost, ki jo elektrarna Šo- štanj spušča skoraj do Celov- ca. Posebno onesnažena je La- bodska dolina, kjer pridelujejo največ zelenjave za na trg. Za- to nam nudijo finančno po- moč, ki pa jo mi, majcen slo- venski narod, zviška odklanja- mo, namesto da bi bili veseli. Na posvetu o ekologiji, ki ga je organiziralo Šaleško ekolo- ško društvo Velenje, nisem sa- mo jaz dobila vtisa, da tega ne potrebujemo, saj smo znali elektrarno sami zgraditi, bo- mo pa še čistilne naprave sami napravili. To je izjavil mag. Avberšek. Jaz pa vem, da te elektrarne nismo sami gradili, da so bili nemški strokovnjaki toliko let tukaj, da se je celo neka moja znanka poročila z Nemcem, ki je delal v elek- trarni pri gradnji. Zato se zelo bojim, da se bo denar potrošil za kaj nepreizkušenega, kar bi zrastlo na našem zeljniku, uči- nek pa bi bil slab. Ko sem se po telefonu zanimala, zakaj se bodo čistilne naprave delale najprej na bloku 4, ko vendar blok 5 s ponesrečenim visokim dimnikom povzroča največjo onesnaženost po vsej dolini in še preko meja, mi je gospod Potočnik iz šoštanjske termo- elektrarne odgovoril, da se bo- do videle posamezne morebit- ne napake, ki pa se bodo na bloku 5 lahko izboljšale. Lepa tolažba, ni kaj. Pred nekaj dnevi je zopet celovška televizija prikazova- la številke, koliko bo prispeva- la vlada, koliko Koroška, Šta- jerska itd. nam v pomoč. Nič kaj ne moti naših predpostav- ljenih, če na takšen posvet, kot smo ga organizirali mi, pridejo tudi avstrijski zastopniki Ini- ciative Alpe — Jadran in nam pomagajo tudi pri pomoči v tujini, ni jih treba zato tako javno omalovaževati, kot se je to zgodilo v Velenju. Tudi ko smo se pogovarjali o zaprtju JE Krško in nam je dr. Novak povedal, da Kidričevo porabi dve tretjini več elektrike, kot bi je lahko, je pa seveda ne plača, sem si mislila: tudi jaz bi je ne štedila doma, če bi bila zastonj. Tako pa lahko rečem, da v gospodinjstvih z manjši- mi osebnimi dohodki /in teh je večina/ že prištedimo precej toka, če bi tako štedile še to- varne in vsega tudi plačevale, bi se hitro nabralo tistih 15 odstotkov elektrike, ki je po- rabimo v Sloveniji iz JE Kr- ško. In je resnično ne bi potre- bovali več. Kajti nobeni stro- kovnjaki nam ne bodo nalili čistega vina, kako je s to elek- trarno. Le pozabili smo že, kakšen strah smo imeli ob čer- nobilski katastrofi. In še pri drugih, ki ravno tako niso tako varne, kot zatrjujejo jedrski strokovnjaki — a na naš račun. Sicer pa tudi mi moramo misliti malo dlje od naše meje. Moramo se zavedati nevarno- sti uničenja tropskih gozdov, ki so naša pljuča. Ravnokar sem prebrala, da v Avstriji opozarjajo na sečnjo v teh goz- dovih, od koder se dobivajo plemenita drevesa - les maha- goni, tik itd. Vprašujem naše lesne proizvajalce, na primer Slovenijales, ali še sekajo in uničujejo gozdove domači- nom, za katere pomenijo pre- živetje, za nas pa so ravno tako potrebni, kajti tam se zbira vlaga za cel svet. Enako velja za naše kmete, ki kar na frato sekajo in si pripravljajo les za Hrvaško, če bo enkrat konec vojne. Pomislite na svoj rod, ki vas bo nasledil: kaj mu boste zapustili? Izberimo si slogan: Za skupno življenje! MARINKA OBU Pogrešam roman Rada berem Novi tednik in sem tudi že dolgoletna naroč- nica. Pri tolikšni ceni mora bi- ti zanimiv, saj ste v maju dvig- nili ceno kar za 20 tolarjev. V ceno je najbrž všteta tudi tednikova Petica, čeprav ste prej obljubljali, da bo za na- ročnike zastonj. Pohvaliti vas moram, ker se vsako leto spomnite kmečkih žensk z izletom na morje, saj si ga tudi gotovo zaslužijo. Zadnje čase pa zelo pogrešam roman, oziroma življenjepis izpod pe- resa Karla Kuneja. Že od 19. marca ga ne objavljate več. Ali boste nadaljevali s tem, ah pa izberite kaj drugega. Po to- likšnem presledku bi že bil čas. Včasih pogrešam matična dejstva iz vseh občin. Pa malo več šal naenkrat tudi ne bi škodilo, saj ste pisali, da jih imate dovolj. Pa brez zamere in lep pozdrav. HILDA LOKOVŠEK, Šmarje Uredništvo: Neradi zvišujemo ceno časo- pisa. Žal smo bili zaradi pove- čanih stroškov, ki nastajajo v tiskarni, k temu prisiljeni. Petica je za naročnike še ved- no zastonj! O romanih, ki jih pogrešate, pa tole: trenutno nimamo na zalogi nobenega primernega, objavljamo pa za- nimive feljtone. Javna vprašanja »IKI« Ljubečna Komisija Društva za varstvo okolja Celje za ugotavljanje uničenih zemljišč si je dne 23. 6. 1992 ogledala kompleks zemljišč na področju Žepine, kjer je »IKI« Ljubečna izkori- stila 5-8 metrov debelo plast narodnega bogatstva-gline. Površina cca 35 hekratov tia bivšem nacionaliziranem zetu, Ijišču »ČATROVI GOZDOVI«, Izgled sedanje površine, ki zasajena z shirano koruzo spo. minja na mozaik izsušenega blata, in zdrobljene odpadne opeke. Imamo podatek, da je imela »IKI« Ljubečna dovoljenje zg eksploatacijo gline le na povr- šini 5 hektarov in to nazadnje iz leta 1971. Republiškega ru- darskega inšpektorja, ki je prišel kontrolirati izkoriščanje teh površin, so vodili po dru- gih območjih. Prosimo »IKI« Ljubečna, da javno odgovori na to našo domnevo. Ali je gospod Marjan Kranjc direktor »IKI« Ljubečna, dobil leta 1991 državno nagrado za dobro gospodarjenje? Sprašujemo tudi, če je sana- cija glinokopov s tako tanko plastjo mrtve zemlje, pomeša- ne z opečnimi odpadki, stre- kovno korektna. Društvo za varstvo okolja Celje JANEZ CRNEJ, predsednik od 11. do 19« julija 1992 VABI V LAŠKO, KJER BO VRHUNSKI PROGRAM NA 6. PRIREDITVENIH PROSTORIH Z NASTOPI 16-POPULARNIH INSTRUMENTALNIH SKUPIN IN BANDOV, 10 NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH ESTRADNIH UMETNIKOV, 7 PIHALNIH GODB, MANEKENKE IN MANEKENI, PLESNE, FOL- KLORNE IN IZVIRNE NARODOPISNE SKUPINE IN ŠE KAJ... VSE TO SE BO DOGAJALO: Sobota, 11. 7.-20.00 AŠKERČEV TRG - slavnosten začetek prireditve PIVO IN CVETJE. 20.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE - IRENA VRČKOVNIK z ansamblom NOČNA IZMENA. 20.30 AŠKERČEV TRG - razvedrilni program zaključne javne radijske oddaje »KAR ZNAŠ TO VELJAŠ« - ansambel IVA UMEKA - gost ZLATKO DOBRIČ - voditelj VILI VODOPIVEC - za tem ansambel ŠOK. OLGIN ŠOTOR pri Humu - ansambel OLIVER TVVIST ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR pri graščini - skupina AGROPOP. Nedelja,12. 7.-15.00 ŠOLSKO IGRIŠČE - LAŠČANIJADA - zabavne Igre Klubov ljubiteljev laškega piva. 17.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE - koncert PIHALNEGA ORKESTRA iz Sežane. 20.00 NAD2UPNIJSKA CERKEV - koncert OUARTET BIG BEN iz Nove Gorice. OLGIN ŠOTOR - ansambla DUO in OLIVER TVVIST ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN z gostom. Pon., 13. 7.-20.00 OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TVVIST. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN. Torek, 14. 7.-20.00 OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TVVIST in MOD- NA REVIJA. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel AKVA- MARINI ŠOLSKO IGRIŠČE »PIVO CVETJE ROCK'N'ROLL« - CHATEAU - gost TOMAŽ DOMICELJ. Sreda, 15. 7.-20.00 AŠKERČEV TRG - zabavni večer z ALFIJEM NIPI- ČEM in njegovimi muzikanti. OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TVVIST - gostja SIMONA VVEISS. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel AKVA- MARINI. ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK'N'ROLL« - skupina AVTOMOBILI in VLADO KRESLIN. Četrtek, 16. 7.-20.00 AŠKERČEV TRG »VEČER PO DOMAČE«: ljudski obi- čaji, plesi, pesmi, stojnice z dobrotami vaških sejmov in praznovanj, izdelki starih kmečkih obrti in še dosti dru- gega. 21.30 GRAŠČINSKO DVORIŠČE - »VELIKA MODNA REVI- JA IN GLASBENI SHOW« s predstavitvijo izdelkov vodilnih oblačilnih in obutvenih firm, modnih dodatkov in kozmetike - tudi tuje modne hiše - povezovala bo MIŠA MOLK - vokalna skmina PEPEL IN KRI, ROBERTO, ALEKSANDER MEŽEK, BRANKA KRANER, SAŠO HRIBAR in ansambel MELOS. Četrtek, 16. 7. OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TVVIST - gostja IRENA VRČKOVNIK. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - skupina AGROPOP. ŠOLSKO DVORIŠČE »PIVO CVETJE ROCK'N- •ROLL« - skupina POP DESIGN. Petek, 17. 7.-16.00 ZDRAVILIŠČE LAŠKO - prireditev In zabava za otroke POPOLDNE POD LAMPIJONČKI. 17.00 ODPRTJE RAZSTAV: CVETJE v osnovni šoli »Primož Trubar« in v parku pri žel. postaji - ČEBELE, GOBE in PTICE PEVKE v šoli »Dušan Poženel«, ROČNA DELA invalidov v dvorani KS in DOBROTE KMEČKE KUHI- NJE v dvorani stavbe političnih strank. 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH IN TRGIH - PI- HALNI ORKESTER - MAŽORETKE - FOLKLORNE SKUPINE. 20.00 AŠKERČEV TRG - predstavitev državnih prvakov in pokalnih zmagovalcev: RK CELJE - PIVOVARNA LA- ŠKO, za tem zabavni večer s skupino MAGNETI in PLESNO SKUPINO. OLGIN ŠOTOR - ansambel OLIVER TVVIST, PLESNA SKUPINA in EDVIN FUSER. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - MIRAN RUDAN BAND. 20.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE - ANSAMBEL NOČNA IZ- MENA - gost OTO PESTNER in ansambel DON JUAN. ŠOLSKO IGRIŠČE »PIVO CVETJE ROCK'N'ROLL« — ŠANK ROČK — SOKOLI Sobota, 18. 7.-18.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH IN TRGIH. 20.00 AŠKERČEV TRG - NAJBOLJ NORA N O Č z ansamblom ČUKI in plesno skupino MAKE UP. OLGIN ŠOTOR ^ ansambel OLIVER TVVIST, PLESNA SKUPINA, EDVIN FUSER in CITRAR. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN in ALEKSANDER JEŽ. GRAŠČINSKO DVORIŠČE - ansambel NOČNA IZ- MENA. ŠOLSKO IGRIŠČE - »PIVO CVETJE ROCK'N' ROLL« - ŠANK ROČK - ZORAN PREDIN. 22.00 OGNJEMET kot še nikoli! Nedelja, 19.7.-10.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE - OHCET PO STARI ŠEGI. 17.00 VELIKA PARADA »PIVO iii CVETJE '92«. 18.00 AŠKERČEV TRG - promenadni koncert PIHALNIH GODB. GRAŠČINSKO DVORIŠČE - promenadni koncert PI- HALNIH GODB OLGIN ŠOTOR - ansambla DUO in OLIVER TVVIST. ŠOTOR PALMA BAR in RUDAR - ansambel SONČNA STRAN. Že od petka, 10. julija naprej v »LAŠKEM DVORU « 130 LET LAŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA«. IZBIRAJTE, ČEMOHm, ZATO PRIHAJAJn POGOSTO - NAJBOUE KAR VSAK DAN! ORGANIZATOR: TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO Št. 27 - 9. julij 1992 19 • v sredo, 1. julija ponoči je stanovalcem v Vošnjako- vi ulici parala živce muzi- ka, ki je parala poletno sparino tako močno, da ni bilo za zdržat. Edini izhod so jezni stanovalci videli v policijski intervenciji. Oddahnili so se, ko so mož- je v modrem neugodnega soseda Vojka obiskali in mu naročili, naj svoj radio utiša. Bo pa moral nočni galamec k sodniku za pre- krške, ker je kalil javni red in mir. • Naslednji dan, zgodaj zjutraj je to bilo, pa so mo- rali policisti na vlak, ki je v Celje pribrzel iz Maribo- ra. Tam se je namreč naha- jala nadloga, ki ni hotela plačati vozovnice, potem pa se je pokazalo, da tudi nobenih dokumentov nima pri sebi. Neznani potnik je moral izstopiti, policisti pa so poskrbeli za varen pre- voz do policijske postaje, kjer so mu postavili nekaj vprašanj. Med drugim so izvedeli, da gre za Jeseni- čana Milana, ostale podat- ke o njem pa so poslali na železnico, ki bo zoper sle- pega potnika ukrepala po svoje. • V četrtek, 2. julija zvečer so policisti stopili kar čez cesto, v Vrtnico, ki jo je ogrožala steklovina. Med skupino pregretih in glas- nih mladeničev je bil men- da glavni Bojan L., Celjan, ki je odgovoren za smrt ne- kaj kozarcev. Šel bo k sod- niku za prekrške. • Ivan se je v petek po- poldne stegnil na obrežju Savinje in rjavel pod pre- luknjanim soncem, pa je njegovo lenarjenje zmotil neznani prišlek, ki ga je napadel in enako urno tudi zbežal. Zdaj ga išče poli- cija. • Minulo soboto so ob pe- tih zjutraj poklicali iz di- skoteke Jungle v Celju. Tam se je neznanec spravil nad Draga Š. in ga tako zelo obdelal, da je revež moral v bolnišnico. Prete- paču so policisti na sledi, od intenzivnosti Dragovih poškodb pa bo odvisno, ali bo šel grobjan na sodišče ali pa samo k sodniku za prekrške. M.A. Direktor skrbel za zlabto Kriminalisti celjske Uprave za notranje zadeve so sestavili dve kazenski obadbi zoper bivšega direktorja Hmezadove Mlekarne v Arji vasi, A.Č. Osumljen je, da je v dveh pri- merih zlorabil položaj ali pra- vice odgovorne osebe. V lanskem letu naj bi direk- tor, brez vednosti kogar koli, dal v najem del poslovnega ob- jekta, pogodbo o najemu s fir- mo A&C Marketing v Medlogu pa je namerno zadrževal pri sebi. Tako računovodska služ- ba ni mogla obračunati najem- nine za ta del objekta. Gre za obdobje od aprila do oktobra 1991, ko je bila Mlekarna pri- krajšana za več kot 90 tisoč tolarjev, lastnici firme A&C Marketing pa je direktor s tem dejanjem omogočil pridobitev premoženjske koristi. Še bolj nerodno pri tem je, da je last- nica najetega objekta prav di- rektorjeva žena. Osumljeni A.Č. je direktor- ske naloge opravljal do 1. ok- tobra lani. Že v letu 1987 je dal staro Mlekarno v Medlogu po- polnoma preurediti z obrazlo- žitvijo, da je to za Mlekarno potrebno. Ko so bila v letu 1990 prenovitvena dela pri koncu, pa je prišel na dan s po- budo, da se adaptiram medlo- ški objekti oddajo v najem. Tako se je tudi zgodilo. Del objekta je dala Mlekarna v na- jem celjskemu Fotoliku, za preostali del pa je bila sklenje- na najemna pogodba s firmo A&C Marketing. Direktorica te firme oziroma direktorjeva soproga, si je v teh prostorih uredila prodajalno z mlečnimi proizvodi, imenovano Sirček. V času adaptacije v Medlogu je dal direktor postaviti tudi montažni pisarniški objekt z devetimi prostori v izmeri dobrih sto kvadratnih metrov. Tudi pri tem objektu se je di- rektor odločil, da ga da v na- jem lastnici firme A&C Mar- keting. Dne 1. oktobra 1991 se je direktor odločil za nepre- klicno ostavko, takrat pa se je v njegovi blagajni našla na- jemna pogodba. Potem se je bivši direktor Mlekarne zapo- slil kot pomočnik direktorja pri svoji soprogi. Druga kazenska ovadba ga prav tako bremeni zlorabe po- ložaja ali pravic odgovorne osebe. Obstaja namreč sum, da je kot direktor Mlekarne, z na- menom, da bi diTigemu prido- bil protipravno premoženjsko korist, s 1. julijem 1990 fiktiv- no honorarno zaposlil S.Š. S tem je poskrbel, da je bilo S.Š. v času do 4. oktobra 1991, neupravičeno in na škodo Ce- leie Arja vas, izplačano 645 ti- soč takratnih dinarjev. Stvar je še bolj zanimiva ob podat- ku, da je bil S.Š. v času fiktiv- no pogodbenega (in plačane- ga) dela, točneje od 20. 11. 1990, zaposlen kot poslovodja v firmi Celeia Gradec v Avstri- ji. Tam je prejemal plačo in povračila vseh stroškov. M.AGREŽ Uničili nasad omame Ko je bila indijska ko- noplja v fazi bujne rasti in dozorevanja, so jo odkrili in potem uničili celjski po- licisti oziroma kriminalisti. Z zaslužkom z marihuano, ki ga daje ta vrsta konop- lje, torej ne bo nič. Minuli petek so na ob- močju občine Celje odkrili dva takšna skrita nasada z nekaj čez 2 tisoč sadika- mi, visokimi od pol metra do meter in pol. Nasad so uničili, dva lastnika pa so tudi že odkrili. Istega dne pa so velenjski policisti na območju Velenja dvema osebama zasegh pol kilo- grama marihuane in nekaj gramov hašiša. PROMETNE NfZGODE Traktor na strehi Na Celjski ulici v naselju Rogaška Slatina se je v pone- deljek, 29. junija zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, na vozilu pa je škode za okoli 20 tisoč tolarjev. Po Celjski cesti je vozil kme- tijski traktor 48-letni Janez litak iz Cerovca. Ko je pripe- ljal do zgradbe Zdravstvenega doma, se na koncu parkirnega prostora ni ustavil, ampak je vožnjo nadaljeval po travna- tem nasipu, kjer je vozilo zdr- selo po nasipu in se nato preko betonske škarpe prevrnilo na streho. Voznik Kitak je utrpel hude telesne poškodbe. Trčila v icoiesarico V križišču Ljubljanske ceste in Ipavčeve ulice v Celju se je v torek, 30. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Cita Križnik (51) iz Griž, je vozila osebni avto iz smeri Gregorčičeve proti Čopovi uli- ci. V križišču z Ipavčevo ulico je zavijala v desno proti Zdravstvenemu centru. Takrat je v isti smeri po kolesarski stezi pripeljala kolesarka Da- rinka Flis (53) iz Celja. V trče- nju je Flisova padla po vozišču in se hudo poškodovala. Trčil v polprll(lopnil{ Minuli četrtek se je, deset minut po polnoči, pripetila nezgoda na cesti, rezervirani za motorna vozila, izven nase- lja Slatina. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 305 tisoč tolarjev. Petar Danevski (41) iz Stru- mice, je vozil tovorni avtomo- bil s polpriklopnikom iz smeri Arje vasi proti Tepanju. Izven naselja Slatina je vozil po klancu navzgor, po pasu za vožnjo počasnejših vozil. Ta- krat je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila, 25-letni Alfonz Omik iz Maribora, ki je trčil v levo zadnjo stran priko- lice in se z vozilom vanjo za- gozdil. Voznik Omik je utrpel hude telesne poškodbe. Vozil preblizu roba V četrtek, 2. julija popoldne, se je pripetila nezgoda na regi- onalni cesti v Velenju, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Simon Učakar (54) iz Šošta- nja, je vozil kolo z motorjem ■ po Partizanski cesti iz smeri Velenja proti Pes j emu. Ker je vozil preblizu desnega roba vozišča, je s stopalko trčil v robnik hodnika za pešče in nato padel po vozišču. S icolenom v blatnik Minuli petek popoldne se je pripetila nezgoda na lokalni cesti v kraju Marija Dobje. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, materialna ško- da pa znaša okoli 70 tisoč to- larjev. Bogdan Komplet (27) iz Šentjurja, je vozil neregistri- rano motorno kolo po lokalni cesti iz Svetelk proti Dram- Ijam. V bližini stanovanjske hiše Marija Dobje 1 je s kole- nom trčil v zadnji levi blatnik ustavljenega osebnega avto- mobila, v katerem je bila Emi- lija Hribemik (46) iz Vojnika. Voznik Komplet je padel po vozišču in se hudo poškodoval. Trčenja pred križiščem Na lokalni cesti Medlog-Lo- pata, izven naselja, se je v ne- deljo, 5. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, materialna škoda na vo- zilih pa znaša okoli 60 tisoč tolarjev. Po lokalni cesti je iz smeri Medloga proti Lopati vozila kolo z motorjem 51-letna Ka- rolina Handžič iz Male Pireši- ce. Ko je pripeljala do križišča lokalnih cest za Lopato, Ostrožno in Medlog, je name- ravala zaviti v desno v smeri Ostrožnega. Pri tem je zapelja- la na levo stran vozišča, po ka- terem je iz smeri Ostrožnega pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 27-letni Roman Krajnc iz Celja. Pri trčenju med voziloma je Hanžičevo vr- glo v vetrobransko steklo av- tomobila, od tam pa na voziš- če, kjer je obležala s hudimi telesnimi poškodbami. M.A. Nezgoda pri delu v nedeljo, 5. julija zjutraj je prišlo do eksplozije v obrato- valnici Eco-Chem d.o.o. v Do- brotinškovi ulici v Šentjurju. Ko je lastnik Marjan Ferlež odprl posodo, v kateri je bila vnetljiva tekočina, je prišlo do vžiga hlapov in do eksplozije. Pri tem je Ferlež utrpel hude telesne poškodbe. Samovžigi sena v četrtek, 2. juhja popoldne je zagorelo na gospodarskem poslopju Zdravka S. v Velikem vrhu v velenjski občini. Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo spravljeno okoli pet ton sena, ki pa ni bilo dovolj posu- šeno. Podstrešni del je v celoti zgorel, skupaj s senom, škode pa je za okoli 400 tisoč tolar- jev. Požar je pogasilo 42 gasil- cev iz sosednjih krajev, komi- sija pa je ugotovila, da je šlo za samovžig sena. Ker je bilo primerov samov- žiga krme v zadnjih tednih precej, delavci UNZ Celje opo- zarjajo, da so potrebne občas- ne kontrole temperatur s son- diranjem. To velja zlasti za na- slednjo košnjo, saj je znano, da je premalo suha otava še bolj podvržena samovžigu kot tra- va prve košnje. V minulem tednu je, tudi za- radi samovžiga sena, gorel ko- zolec, last Branimira S.iz Matk. Kozolec je zdaj popol- noma uničen, prav tako nekaj desk, seno, gradbeni material in star fičko. Škode je za okoli milijon tolarjev. DELO vedno v središču dogajanj Celjsica postaja spet vodiina Po šestih disciplinah (ve- leslalom, samoobramba, judo, streljanje, nogomet in atletika ) je končan spo- mladanski del tekmovanja za najboljšo športno ekipo UNZ Celje. Med enajstimi ekipami je največ točk nabrala eki- pa Policijske postaje Celje, na drugem mestu je Policij- ska postaja Žalec in na tretjem Policijska postaja Mozirje. S tekmami bodo nada- ljevali septembra, z mara- tonsko panogo, imenovano »pohod jeklenih«. mini KRIMICI Vabljiva torba Prvega julija ponoči je nez- nanec vlomil v osebni avtomo- bil, ki je bil parkiran pred go- stiščem Štorman v Šempetru. Storilca je privabila moška us- njena torba, ki je ležala na zadnjem sedežu renaulta 19. Torba z vsebino vred je vredna okoli 30 tisoč tolarjev. Mesni tat Neznanec je 1. julija do- poldne izkoristil za krajo v stanovanjski hiši na Zbelovi gori na Konjiškem. V notra- njost hiše je prišel tako, da je vlomil, odnesel pa je nekaj go- tovine in kar čedno količino najrazličnejšega mesa. Požigaiec Nesoglasja med očetomi in sinom so se 2. julija zvečer končala s požarom. D.B. je te- ga dne, po ponovnem prepiru z očetom, zažgal njegovo go- spodarsko poslopje v Dobleže- čah na Šmarskem. Zgorel je ves zgornji del poslopja, škode pa je za okoli 350 tisoč tolar- jev. Ogenj je pogasilo 36 ga- silcev. Osumljenega D.B. so po de- janju pripeljali v Zdravstveni dom v Šmarje, kjer je tamkajš- nji zdravnik presodil, da je storilec zrel za zdravljenje na nevropsihiatričnem oddelku celjske bolnišnice v Vojniku. Okradena Jelša Neznanec je 2. julija ponoči vlomil v samopostrežno pro- dajalno Jelše v Rogatcu. Zdaj se bo predramljal s kavo, mla- dil in lepšal s kozmetičnimi iz- delki in sladkal s čokolado. Če ne bo prišlo kaj vmes, seveda. Tatinski Hrvat Neznanec je 3. julija, v času med 2. in 4. uro, vlomil v bistro Pod velbom v Celju, kjer je ukradel nekaj malega tolarjev in že mislil, da je roki pravice ušel. Istega dne so storilca prijeli policisti in pri njem našli vrsto ukradenih predmetov iz prejš- njih vlomilskih podvigov. Ugotovili so, da gre za Stjepa- na G. državljana Hrvaške in starega znanca policije. S ka- zensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku celjskega Temeljnega sodišča. Sodnik odredil pripor Zaradi suma kaznivih de- janj drznih tatvin in nasilni- štva so velenjski policisti 2. ju- lija k preiskovalnemu sodniku privedli neznanca, za katerega se je potem vrgotovilo, da je to Mirzet S., državljan BiH . Sod- nik je zoper osumljenca odre- dil pripor. M.A. Smrt v gorati v soboto, 4. julija po- poldne je pri sestopu z Mr- zle gore v Savinjskih Alpah umrl avstrijski planinec, 60-letni Erich Locker. Av- strijec je, skupaj z ženo Mario, plezal po gorah, ko mu je na grušču nenadoma zdrsnilo. Padel je v globino okoli 40 metrov in se hudo poškodoval in nato, še pred prihodom gorskih reševal- cev, umrl. Na podlagi 8. in 16. člena Statuta Sklada občine Šentjur pri Celju za razvoj malega gospodarstva objavlja UPRAVNI ODBOR SKLADA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA IN ŠTAJERSKA BANKA OBRTI IN PODJETNIŠTVA RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŠENTJUR Vsebina in pogoji razpisa: 1. skupni znesek razpisanih posojil znaša 14.800,00 SIT. 2. Namen posojila: nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za graditev poslovnih prostorov; nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; nakup ali obnovo opreme; nova delovna mesta 3. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki - mala podjetja v zasebni lasti - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo pbrtnega dovoljenja 4. Sredstva se dodeljujejo za najdaljšo dobo vračanja do 4 let, višina obrestne mere za posojila znaša 12%, ob upoštevanju valutne klavzule. 5. Vloga za posojilo mora vsebovati: - ime in priimek oz. oznako imena - firme in naslov obratovalnice oz. podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila - predstavitev dosedanjega poslovanja z razvojno vizijo 6. Posojilo bo možno pridobiti do 30% višine predračunske vrednosti investicije. 7. Rok za vložitev prošenj je do 31. julija 1992 na naslov: OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU SKLAD OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA, Titov trg 10, ŠENTJUR PRI CELJU. 8. Upravni odbor Sklada bo najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga posredoval vsem prosilcem 9. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog Sklad ne bo obravnaval. UPRAVNI ODBOR SKLADA Št. 27 - 9. julij 1992 2( Z novo halo do novih deiovnih mest Kmalu bo minilo že tri- deset let, kar je bilo v Celju ustanovljeno Steklarstvo Leskošek. V tem času si je Steklarstvo Leskošek z de- lom in uspehi zagotovilo in utrdilo sloves pri vseh ti- stih, ki jih potrebujejo in z njimi sodelujejo. Začeli so v majhni in ko- maj opazni delavnici v Ipavčevi ulici, od koder so se prestavili v Zidanško- vo ulico in razširili v halo s sodobnimi linijami za iz- delavo izolacijskega stekla v Arclinu. V pripravi je že tudi projekt za skladiščno halo, tudi v Arclinu, s kate- ro bodo precej razbremeni- li staro mestno jedro in za- poslili še nekaj novih ljudi, kar bo v sedanjih časih še kako dobrodošlo. Mojster Leskošek se spozna na svoj posel in ve, kaj ljudje potrebujejo, zato ni čudno, da ima v svojih poslovalnicah tako v Zi- danškovi ulici kot v Arcli- nu stalno na zalogi kar šti- rideset vrst stekla različnih velikosti, barv in vzorcev. Usposobljeni so za kvali- tetno nudenje vseh vrst ste- klarskih del od zasteklitve z navadnim steklom ali izolacijskim steklom do iz- delave steklenih predelnih sten in vetrolovov, s kalje- nimi steklenimi vrati in vsem potrebnim standard- nim okovjem. Po lastnem sistemu vgradijo stekleno pregrado na pulte, izdelujejo tako imenovane govorilne line vseh dimenzij in oblik. Po želji izdelajo tudi vse vrste vitrin in akvarije. V izolacijsko steklo vgrajujejo več vrst medeni- nastih profilov in profile v barvi lesa, s katerimi uspešno nadomestijo lese- ne prečke v starih oknih. Pri Steklarstvu Leskošek pa so posebej ponosni na najnovejšo ponudbo, to pa je izdelava zahtevnih vi- traž, ki jih izdelujejo po že- lji kupca. Vitraže izdeluje- jo iz kvalitetnega antične- ga stekla v različnih bar- vah in vzorcih. Občutljivi za spremembe Kljub doseženim uspe- hom v skoraj tridesetlet- nem obdobju pa je mojster Leskošek tudi rahlo za- skrbljen: »Kot majhen podjetnik sem zelo občutljiv za spre- membe, ki nam jih obljub- lja sedanja vlada. Za uvoz repromateriala so še po- trebna razna soglasja zbor- nice, čeprav je že popreč- nemu državljanu znano, da v Sloveniji ne proizvajamo ravnega stekla. Na carini pa zahtevajo prav takšno potrdilo. Vse je že kazalo, da dobiva gospodarstvo mesto, ki mu gre, vendar ni tako. Ne morem razumeti, kako lahko vlada svojim delavcem poviša plače za 38 odstotkov, v moji firmi pa lahko dvignemo plače mesečno le za 7 odstotkov! Zadnje tržne razmere so me prisilile, da sem v zad- njih mesecih moral odpu- stiti tri delavce, saj sem ugotovil, da ne bom imel dovolj dohodka. Ne razu- mem tudi, da v gospodar- stvu odpuščajo delavce, medtem ko v negospodar- stvu število zaposlenih na- rašča. Ko vse to opazujem, me je resnično strah jutriš- njega dne.« ZalcaJ oviranje gradnje v Arclinu? Steklarstvo Leskošek se pripravlja za gradnjo skla- diščno-proizvodnega ob- jekta v Arclinu, v nepo- sredni bližini sedanje obra- tovalnice. Žal se stvari za- pletajo. Zakaj? »Objekt bi bil velik okoli 900 kvadratnih metrov. Res je, da je zemljišče, kjer naj bi postavili ta objekt, kmetijsko, vendar je močno močvirnato, poleg tega pa je še tik ob magistralni ce- sti, tako da je za kmetova- nje neprimerno. Že dve leti prosim, naj to zemljišče prekategorizirajo, vendar doslej še nisem bil uspešen. Šli so celo tako daleč, da je na zadnji seji občinske vla- de, ko so govorili o mojem primeru, g. Vrisk v pisni obliki zagrozil, da bo na pomoč poklical Ljudsko stranko, če bodo dali zele- no luč za prekategorizacijo in gradnjo. Osebno pa sem prepričan, da je Ljudska stranka le sestavljena iz ljudi, ki bodo razumeli si- tuacijo in podprli moja pri- zadevanja, saj imamo obrt- niki in kmetje veliko skup- nega. In ne pozabite: v no- vem objektu bi dobilo za- poslitev 10 do 15 delavcev, kar je prav gotovo v intere- su kraja, kjer je lokacija. Tudi s tem obvestilom že- lim pomagati k čimhitrejši razrešitvi problema in da bi nov objekt lahko po- stavil.« EP TaKo proizvajajo v obratovalnici v Arclinu. Št. 27 - 9. julij 1992 21 Prihaja Joe CocKer v Ljubljani bo 17. julija na stadionu za Bežigradom na- stopil Joe Cocker, kar bo raz- veselilo tako stare rockerje kot tudi ostale ljubitelje ročk glas- be. Imeli bomo priložnost,da na delu \'idimo enega najbolj- ših blues in soul pevcev An- glije. Tisti, ki so si pred kratkim ogledali njegov koncert v Av- striji, pravijo, da je njegov glas zopet tako močan in hrapav kot nekoč in da je bil tudi scensko in zvočno koncert na visoki ravni. Za Bežigradom bosta v vlogi predvozačev na- stopili skupini Wind in Mary Rose iz Postojne. Slednji bodo tako tudi promovirali svoj no- vi izdelek. Cockerjeva glasbena pot je zelo zanimiva. Označuje jo ve- lik uspeh konec šestdesetih in v začetku sedemdestih let, na- to padec v ustvarjanju in že skoraj zaton kariere ter pono- ven vzpon v začetku osemde- setih s hitom Up where we be- long iz filma Oficir in gent- leman. Rodil se je 20. maja pred 48 leti v Sheffieldu - Anglija. Za- čel je kot bobnar in kasneje postal pevec v lokalnem bendu Cavaliers. Ker ni bilo uspeha, je razpustil bend in ustanovil novo skupino z imenom Gre- ase Band, v kateri je igral tudi njegov dolgoletni prijatelj Chris Steinton, ki ga spremlja še danes. S to skupino je prebil led in se dvignil iz anonimno- sti na Windsor Jazz and Blues festivalu. Kmalu zatem, ko je bend naredil priredbo skladbe Beatlov With a little help from my friends, jim je uspel veliki met, saj je skladba prišla na 1. mesto angleške Top liste in med prvih štirideset ameriške. Album z istim naslovom so mu leta 1969 pomagali posneti priznani glasbeniki; Jimmy Page, Albert Lee in Steve Win- vvood. Velik uspeh je isto leto doživel tudi na Woodstock fe- stivalu pred 300 tisoč obisko- valci. Na ameriški turneji Gre- ase Banda je leta 1969 spoznal še enega dobrega prijatelja, Leona Russella, ki je zanj na- pisal naslednji veliki hit Delta Lady. Ko je naslednje leto Cocker prišel v Ameriko odpo- vedat turnejo zaradi razpada Grease Banda, mu je prav Russell organiziral spremlje- valno skupino štiridesetih glasbenikov (vključeni so bili tudi dnižinski člani in hišni ljubimci) in skupaj so pripra- vili uspešno turnejo, ki sta jo ovekovečila tudi dvojni kon- certni albimi in dolgometražni film Mad dogs and English- men. Po tej turneji je bil Coc- ker na robu telesnih in dušev- nih moči. Vse večje težave za- radi alkohola in droge so se pokazale tudi na ustvarjalnem področju. Prvim trem ploščam, ki so mu prinesle popularnost, je sledila vrsta povprečnih albu- mov. V sedemdesetih letih sta dokaj solidna izdelka le I can stand a little rain (1974) in Stingray (1976). Omembe vredna je tudi skladba You are so beautiful, narejena v duetu z Billyjem Prestonom. Cocker je vse manj nastopal in tudi snemanje plošč je skoraj opu- stil, imel pa je vse več težav zaradi drog. Ko so ga že skoraj vsi odpisali, je leta 1982 posnel album Sheffield Steel v Com- pass Point studiu v kraju Nas- sau na Bahamih z odlično za- sedbo studijskih glasbenikov, med katerimi sta izstopala Ro- bie Shakespeare in Slay Dun- bar, tedaj najbolj iskana ritem sekcija. Na albumu je nekaj odličnih skladb: Manny rivers to cross. So good, so right, Se- ven days, Talking back to the night - priredbe samih znanih avtorjev. Cocker je dobil sa- mozaupanje in njegov dokonč- ni come back je sledil s pesmi- jo Up where we belong iz filma Oficir in gentlemen, ki jo je zapel z Jennifer Eames. Tako ga je kot interpreta filmske glasbe odkril še Holly- wood. Sledili so še hiti iz film- skih uspešnic: Edge of dreams (Teachers, 1984), You can le- ave your hat on (9 1/2 weeks, 1986), We stand alone (Wild- cats, 1986), Love lives on (Har- ry and Hendersons, 1987) in When the night comes (An In- nocent man, 1990). V teh skladbah njegovo najmočnejše orožje — glas - ponovnozablesti v vsej svoji moči. Po letu 1982 sledijo albumi Civilized man (1984), Cocker (1986), Unchain my heart (1987) in One night of sin (1989). Dvojni koncertni al- bum Joe Cocker live (1990) nam prinaša prerez skozi nje- govo kariero uspešnic. Lansko leto je izdal album Night calls, ki ga sedaj promovira na sve- tovni turneji. Cocker bi moral v Ljubljani nastopiti že pred letom dni, vendar-je takrat za- radi znanih razmer svoj na- stop odpovedal. Upajmo, da letos koncert bo in da bomo tako tudi v Slove- niji v živo videli njegov na- stop. PETER KOŠTOMAJ Adijo, Rogaški instrumentalni kvintet Enega najboljših domačih ansamblov na Celjskem, Roga- škega instrumentalnega kvin- teta, ni več. Po petnajstih letih je vodja Franc Mikša rekel: »Dosti je« in se z bratoma po- slovil od skupine, ki je bila večkrat uspešna tudi na Ptuj- skem festivalu. Zadnji pravi nastop je imel Rogaški instrumentalni kvin- tet na finalu letošnje Marjance v Mariboru, še lani pa je v do- mači Rogaški Slatini pripravil jubilejni koncert ob 15-letnici. Vodja Franc Mikša (na sliki s harmoniko): »Dovolj je bilo! Vse skupaj je izredno naporno in ne zmorem več. Najprej sem hotel skupino zapustiti sam, pa sta odšla tudi brata, češ, skupaj smo začeli, pa še sku- paj končajmo. Kljub temu bo Rogaški instrumentalni kvin- tet še ostal, z njim pa bo delal naš pevec Jani Pirš.« Jani Pirš v teh dneh največ nastopa sam ali pa skupaj s članom ansambla Mira Klin- ca Mitjo Mastnakom: »Nekaj nastopov v stari zasedbi bomo še imeli zaradi prej dogovorje- nih obveznosti. Zdaj iščem glasbenike, ki bi se mi pridru- žili in bi skupaj nadaljevali pot Rogaškega instrumental- nega kvinteta. Kdo se bo pri- družil, pa naj bo zaenkrat še skrivnost.« Tako odhaja eden boljših iz- vajalcev domače glasbe, ne- umorni Franc Mikša. Vendar ne dvomimo, da Jani Pirš (na sliki s kitaro) z novimi člani ne bo častno nadaljeval dobrega dela Rogaškega instrumental- nega kvinteta. TONE VRABL Prekratke so noči Verjeli ali ne, meni je zasmr- delo že daljnega enainosemde- setega, to je v času moje ko- sovske anabaze, ko je orožje rožljalo v tamkajšnji Mitrovici in so presrani oficirji kričali: »Na ukaz streljajte v zrak, po- tem v noge in nazadnje kamor pade!« Pa sem o tem in sorod- nih dogodkih razmišljal pred- zadnji teden, ko sem v taisti uniformi bolj strašil kot stražil nekaj, kar ne smete vedeti. Ža- lost, ki se je že dolgo kuhala v globokem kotlu, je tako do- bila čas, da dozori, pa magari v soldaških škomjih. Z držav- nim praznikom je prišla tudi osvoboditev in vesel da sem cel, sem naletel na pepel starih Venusov, ki so zimzeleno kra- sili enega od odrov našega me- sta. S Primožem sva do jutra- njih ur modrovala in debatira- la, ko je vstopila mama, pogra- bila flašo s šnopsom in rekla: »Zdej je pa dost!« Minil je praznik, bil je piknik. Schmidt se je s svojim sak- som pojavil že naslednji dan in s Skaletom za bobni navdušil občinstvo z razgibanim in ne- kovencionalnim nastopom, ki ga je idiotsko prekinil policij- ski trio s kosmatincem in dve- ma »vrokitokijema«, v katere so vpili: »Kaj naj naredimo, kaj naj naredimo, tukaj jih je več kot sto in nočejo domov?« Trg pred Vodnim stolpom se je pričel prazniti počasi in ne glede na to, kaj je odgovoril »vrokitoki«, čeprav so zaprli pipico. Jutro je zdramilo ptice in segli smo si v roko, za spa- nje je ostala ena ura. Malo je bilo potnikov na ju- tranjem sobotnem vlaku, ko je zaspanost popuščala in se je obetal lep dan. Pot je tokrat vodila v Belo krajino, pravljič- no deželico ob Kolpi onstran Gorjancev. Spontani piknik ob tihoti reke in šepetanju vrb mi je povrnil moči in z doma- čimi fanti sem se podal na spoznavanje folklornih običa- jev in gostiln. Špricerji so bili slastni in zmagali smo v hec- nem biljardu vendar smeha in zabave še ni bilo konec. Čakal nas je namreč nastop v čemo- maljskem klubu, ki se je na- polnil ob sončnem zahodu. Frakcija Free 48 iz Rmanje vasi je tokrat prijetno presene- tila in tudi mi smo se kar do- bro odrezali. Pošteno so nas nagradili in Lovec se je ujel v policijsko^ past in napihnil, na železniški postaji pa je bil mir samo do sedmih. Slovo je trajalo še celo nedeljo in v Kr- škem je Župca lepo poskrbel Začel se je najlepši teden na svetu, ki smo ga zaključili z gostovanjem v Mariboru in ormoško-ljutomerskem okoli- šu Haloz. V štajerski prestol- nici so nas najbolj prisrčno po- leg prijateljev sprejeli mladin- ci, ki se nas spomnijo še iz os- novne šole in so nas navdušeno in sproščeno pozdravili v pro- danem Štuku, oz. betonskem atriju za njim. Notri je grmela diskoteka. Naslednji dan smo na Svetinje na vinski cesti kla- sično zamujali vendar si štiri- oglati in nesrečno zaročeni or- ganizator ni dal nič dopoveda- ti in prisotnim odžrl kulturo, nam pa honorar. Kdo ve, od kod so se vzeli svat je in nas povabili na poroko v kilometer oddaljeno gostilno, kjer smo radi zaigrali vse kar znamo in dobili jesti, piti in še za bencin. Utrujena karavana se je raz- šla in sivi oblaki so prinesli dragoceno osvežitev. Poletje je in nekateri so prvič oblekli vo- jaške uniforme. Tem fazanom je namenjen ta pozdrav in ne sekira j te se prevečkrat. Izbrani za Ptul V Vinski gori in Ločah pri Poljčanah sta bili izbirni tek- movanji za uvrstitev na letoš- nji ptujski festival domače glasbe, ki bo v začetku sep- tembra. V tekmovalnem delu za Orfeje ter na večeru no\ih melodij bo nastopilo 24 an- samblov. V kvalifikacijah so uspeli naslednji ansambli: Podkraj- ski fantje iz Velenja, Slovenski odmev iz Radeč, Glas Sloveni- je iz Škofje Loke, ansambel Petra Finka iz Novega mesta. Fantje izpod Rogle iz Zreč, Bi- striški odemev iz Slovenske bistrice in Fantje izpod Vur- berga iz Vurberga. Nastopajo- če je ocenjevala posebna ko- misija v kateri je bil tudi glas- beni urednik radia Ptuj, Ivo Ciani: »Izredno ugodno sem bil presenečene nad Podkrajskimi fanti iz Velenja, za katere v beležnico nisem uspel napi- sati niti najmanjše pripombe. Že lani so bili odlični, vendar so na festivalu povsem odpo- vedali in so dobili samo pisno priznanje, zato so morali po- novno v kvalifikacije. Zdaj so bili odlični in samo želim si še več takšnih skupin. Izredno je presenetil tu^i ansambel Petra Finka iz Novega mesta.« Na Ptuj se ni uvrstil ansam- bel 7. raj, Cianija smo vpraša- li, zakaj? »To je zelo, zelo zanimiv an- sambel, ki je igral brez pri- pomb, odlično, žal pa je odpo- vedalo petje. Na njih resno ra- čunamo prihodnje leto, ko bo- do s trdim delom pod dobrim vodstvom odpravili letošnje pomankljivosti.« T.VRABL Oddelek za pouk frajtonarice Organizacijski odbor za - Zlato harmoniko na Ljubečni i je v letošnji program vključil tudi delavnico za tiste, ki igra- ^ jo na frajtonarico, pa bi se radi še izpopolnili. Prve delavnice, ' ki so jo pripravili v celjski - glasbeni šoli, se je udeležilo deset kandidatov, s katerimi sta delala Viki Ašič ml. in Robi T.VRABL Harmonikarji in gasilci v Matkah Eno zadnjih predtekmovanj za Zlato harmoniko na Ljubečni bo v nedeljo, 12. julija v Matkah. Že ob 9. uri bodo pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje, harmonikarji pa bodo nastopili od 14,30. ure dalje. Za zaključek prijetnega večera bo poskrbel še ansambel Robija Zupana z Vranskega. rpY Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. VIVA LAS VEGAS - ZZ TOP (6) 2. HIGH-CURE (6) 3. JUMP - KRIS KROSS (5) 4. NOTHING ELSE MATTER - METALLICA (7) 5. JOY - SOUL II SOUL (1) 6. UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPRERS (8) 7. EVERVTHING ABOUT YOU - UGLY KID JOE (2) 8. WORKAHOLIC - 2 UNLIMITED (2) 9. LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD (6) 10. LAID SO LOW - TEARS FOR FEARS (12) DomaČe zabavne melodije: 1. LE EN DAN-U'REDU (7) 2. IGRA-DAMJANA (3) 3. POIŠČI ME - VERONIOUE (4) 4. IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER (6) 5. DANES UŽIVAJ - FAUST (6) 6. MOČ ŽIVUENJA - MOULIN ROUGE (2) 7. POMLADNI REGAE - JOURNAL (5) 8. TI SI... - DONKEV HOT (i) 9. TVOJ SVET - RDEČI BARON (1) 10. NE Ml SIKAT - SNOOPV (3) Narodnozabavne melodije: 1. SREČNO MLADA SLOVENIJA - SLAK (5) 2. SINOČI - IVAN PUGELJ (10) 3. SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK (7) 4. PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET (6) 5. ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH (8) 6. V VINCU JE RESNICA - ZUPAN (4) 7. NAJLEPŠE JE DOMA - EKART (5) 8. BRKATI FRANC - ŠTAJERSKI VRELEC (2) 9. TU BOM VEDNO DOMA - ALFI NIPIČ (3) 10. ROM POM POM - VIKI AŠIČ (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: PRECISIOUS - ANNIE LENOX BETTER DAVS - BRUCE SPRINGSTEEN Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: NOSTRADAMUS - ČUDEŽNA POUA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: NA TRŠKO GORO - FANTJE Z VSEH VETROV V MENI BOŠ ŽIVEL - SLOVENSKI MUZIKANTJE Nagrajenca: Milena Čadej, Ljubljanska 27, Celje Sonja Zidar, Velenjska 10, Žalec Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelodijS v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zeibavnih melodij . _ __________________ _______ izvajalec_____ lestvica domačih zabavnih melodij _ _____ ______ ________________ izvčijalec_________________ lestvica narodnozabavnih melodij___ izvajalec____ ime in priimek: ^_______________________________ naslov:____________________ Št. 27 - 9. julij 1992 Hamlet Letos poleti mineva šestde- set let, odkar je bil Hamlet pr- vič uprizorjen na BBCjevem radiu. Danskega kraljeviča je igral takrat še mladi John Gielgud, pranečak znane igralke Ellen Terr\-. BBCjevi radijci so letošnjo obletnico Shakespearovega rojstva po- častili z novo, štiriurno upri- zoritvijo Hamleta na tukajš- njem tretjem radijskem pro- gramu. In John Gilegud je bil tudi tokrat zraven. Zaigral je duha Hamletove- ga očeta, ki še po kraljevi smr- ti tava po gradu Elsinor. Giel- gud je zadnjič igral to vlogo v Hamletu Richarda Burtona; zdaj je v vlogi njegovega sina nastopil ambiciozni Kenneth Branagh, starega Klavdija pa je upodobil v Britaniji prav ta- ko znani Derek Jacobi. Zani- mivo je. da je prav Jacobi igral Hamleta v pr\-i uprizoritvi, ki jo je Branagh videl še kot otrok, kasneje pa sta se poti igralcev spet prekrižali, ko je Derek Jacobi režiral Hamleta s Kennethom Branaghom v glavni vlogi. V odlični igral- ski zasedbi najnovejšega ra- dijskega Hamleta nastopa tudi Judi Dench tokrat v vlogi kra- ljice Gertrude (Ofelijo je odi- grala že v mladih letih). Igralci so se med snemanjem radi po- govarjali o drugih uprizori- tvah Hamleta, razpravljali so o tem, kakšen se jim je v tej vlogi zdel Laurence Olivier, spomnili o se svoje čase sporne upodobitve danskega kraljevi- ča, kot si jo je zamislil lan McKellen, ter se spraševali, kakšen je bil v tej vlogi pred šestdesetimi leti John Gielgud. Britanski igralci in Hamlet Ko začnete v Britaniji en- krat govoriti o Hamletu, se sli- ka upodobitev slavnih likov kmalu temeljito razraste in pokaže, kako se eni in isti igralci v različnih obdobjih svoje kariere vračajo k Hamle- tu, in vedno bolj izkušeni upo- dabljajo vedno starejše like. Ženske, ki začnejo z Ofelijo, se preko igralke-kraljice v Miš- nici. kasneje večkrat vrnejo še h Gertrudi, Hamletovi materi, moški romajo od Hamleta pre- ko Polonija do duha Hamleto- vega očeta, ali pa vmes odigra- jo še kakšne manj opazne vlo- ge v različnih uprizoritvah istega dela. Hamlet je videti kakor urok. ki mu ne uide no- ben britanski igralec. Poleg te- ga v Talij anem hramu radi priznavajo, da gre za tragedi- jo, ki jo ustvarjajo mukoma in, ki igralcem predstavlja nekak- šen Mount Everest. Najnovejša radijska pro- dukcija je natrpana z znanimi igralskimi talenti, ki se dobro izri-šejo prav na radiu. Igralci se radijskega dela veselijo in bojijo hkrati: osvobaja jih ko- stumov m rekvizitov, poudarja pa pomen teksta in raziskuje druge, drugačne dimenzije dramskega dela. Med snemanjem čeprav gre za radijsko igro, je novi BBCjev Hamlet izredno gledališki dogodek - tako so ga vsaj doživljali nastopajoči. Ko se je John Gielgud kot duh Hamletovega očeta poslavljal od sina - Kennetha Branagha, ni samo preložil bremena zlo- čina na Hamletova ramena, ampak je samozavestnemu in ambicioznemu Branaghu hkrati predel tudi tradicijo »dedovanja« glavnih vlog v Hamletu. Trenutek je bil tu- di med snemanjem skrajno na- pet, pa čeprav je skoraj devet- desetletni Gielgud brez rekvi- zitov sedel v navadni obleki na BBCjevem vrtljivem studij- skem stolu. Kenneth Branagh se spominja, da je drugim igralcem dobesedno zastal dih, in so »viseli z vseh tramov«, da bi sceno tudi videli, ne samo slišali. Novi radijski Hamlet je res veliko delo. Čeprav bi priča- kovali, da se bo štiriurna igra, ki je ni mogoče spremljati tudi z očmi, nekako vlekla, še zda- leč ni bilo tako. Ker niso črtali niti vrstice originalnega tek- sta, so prišle na dan podrobno- sti, ki jih v sodobnih uprizori- tvah Hamleta pogosto izpusti- jo, da igra ne bi bila predolga. Novi Hamlet prikazuje druga- čen grad Elsinor poln odme- vov, neprijeten kraj, v kateri sta Gertruda in Ofelija nekako izolirani, za vsem dogajanjem pa je i^azna temna senca poli- tike. Že prej omenjeni dialog med Hamletom in duhom sta- rega kralja je odlično zrežiran: v običajnih gledaliških ali filmskih postavitvah lahko Hamlet samo s svojo nemo pri- sotnostjo marsikaj pove, na radiu pa vladajo drugačne za- konitosti in poslušalec bi lah- ko pozabil, da duh ne govori kar sam s sabo, zato se je mo- ral radijski Hamlet od časa do časa nekako oglasiti in opom- niti, da je tudi zraven. Bra- nahg je problem genialno ra- zrešil in svojemu Hamletu vdihnil ravno dovolj negoto- vosti in občutja nelagodja, da ga je bilo mogoče tudi slišati. Medtem ko je duh starega kra- lja razlagal, kako se je zgodil zločin, je mladi Hamlet vzdi- hoval ali raje kar prestrašeno in presenečeno cvilil in se tako temeljito smilil sam sebi, da si ga je poslušalec lahko brez te- žav naslikal v mislih. Branagli in Gielgud Kenneth Branagh, Hamlet, je radijsko igro pomagal tudi režirati in sam priznava, da sprva sicer ni veliko vedel o radiu, zdelo pa se mu je vznemirljivo, ker se je lahko naučil nečesa novega. Poleg tega je ugotovil, da vlada v ra- dijski postavitvi posebna svo- boda, ki se v gledališču razgu- bi: »Čudovito je, da enkrat za spremembo ne slišiš pubUke, kako potihem skupaj s tabo recitira .biti ali ne biti" in dru- ge slavne odlomke. In ker mo- nologov ni treba podajati tako glasno, da sežejo čez rampo. se lahko posvetiš tistim najin- timnejšim doživetjem tik ob mikrofonu, kar daje glasu no- ve razsežnosti. Pomikaš se od ene misli do druge, ne da bi moral pri tem misliti še na igro ali pa na to, da moraš biti tudi na zunaj lep ali postaven ali karkoli že.« Z novim radijskim Hamle- tom se Sir John Gielgud po- slavlja od Shakespeara, pre- pričan, da predaja dela velike- ga dramatika v dobre roke, ki bodo z njimi znale prav ravna- ti. Čeprav je pri skoraj devet- desetih letih še čil in bister, John Gielgud priznava, da svoja leta bolj kot na sebi ob- čuti od izgubi prijateljev: »Hudo je, ko ostaneš sam - vsi so že šli, Ralph Richardson, Laurence Ohvier, Peggv Ash- croft... Kar na lepem sem po- stal edini predstavnik svoje generacije, pa kljub temu še vedno delam«. Res je sicer, da so preminili že vsi igralski ko- legi, s katerimi je zorel v veli- kega igralca, nekaj žilavih predstavnikov njegove gene- racije pa še vediiarle hrabro stopa po gričevnih tleh Brita- nije. Med njimi je verjetno naj- opaznejša že več kot devetde- setletna Kraljica Mati. »Vča- sih se odpravim v Windsor in ji berem poezijo«, priznava Giel- gud. »Pravi, da ji je moje bra- nje všeč«. Le komu ne bi bilo? (Novi radijski Hamlet pa ni ostal samo na magnetofon- skem traku: igro so presneli tudi na kasete in CDje, ki so naprodaj v vseh večjih trgovi- nah s ploščami.) John Gielgut in Kenneth Branagh. PISMO IZ LONDONA Piše Mojca Belak Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved DUNAJSKE RAZGLEDNICE Se mesto na ogled postavi En dan za ogled tega velike- ga mesta je boljše kot nič, ven- dar ne dosti več od tega. Naše turistične agencije, ki Sloven- ce peljejo tja na izlet, morajo računati tudi na urico za na- kupe. Še tako vešč vodič in še bolj spreten šofer v enem dne- vu ne bosta mogla kaj dosti pokazati razen krožne vožnje po Ringu, a vas bo od nepre- stanega obračanja glave na le- vo in na desno zabolel vrat, pa še pol ne boste videli, zaradi tempa vožnje, ki se ga mora voznik držati. Poleg tega je Ring v dveh sporednih pasovih poln znamenitosti, tako da bo- ste nujno kaj spregledali. No in ker bi naši enodnevni ro- marji radi videli še glavni cilj, kakšno razstavo ali velesejm, je tako vse drugo že odpisano. Vsak bi rad videl še Schon- brunn, pa živalski vrt ob njem, a tudi Prater vleče, ta pa je najbolj zanimiv zvečer in po- noči. Ce se boste odločili za nočno vožnjo domov, je tudi to uresničljivo, kot tudi obisk v gledališču, če bi po naključju dobili vstopnico. T^di središče Dunaja, prvi okraj, z glavnino vsega zanimivega in ogleda vrednega, je mogoče obhoditi po temi, vendar so stavbe za ogled notranjščine že zaprte. Kdor ni zadovoljen z bežnim vtisom, bo pripravil nekaj ši- lingov za prevoze. Mesto ima vpeljano nekaj dražjo dnevno vozovnico za vse smeri in za vsa javna vozila; od trolejbu- sa, tramvaja, avtobusa do pod- zemne železnice. Ta je najhi- trejša in ima krake v vse smeri. U-1 je za Slovence vstopna z začetkom na Tirolskem trgu. Ta pelje skozi središče mesta na (inigo stran Donave v UNO-citv. Važno je vedeti, da ima postajališče na Štefa- novem trgu. U-2 oklepa za- hodno pentljo »Ringa« s posta- jališči na vseh točkah, kjer le več zanimivosti. U-3 je še v gradnji in bo povezovala za- hod z vzhodom, U-4 pa od se- vera, iz Nussdorfa pod dunaj- skim »Plešivcem« ob Donavi pelje po vzhodnem delu sre- dišča in vas pridriča do slovite cesarske letne rezidence, do Schonbrunna. Za ogled dunajskega jedra si je treba prihraniti nekaj cven- ka za minibus z vodičem. Ven- dar vodiči vsaj zaenkrat še ne govorijo slovensko, razumeti je treba kak svetovni jezik. Si- cer pa v naši bivši »Jugi« nik- jer izven Slovenije niso imeli vodičev, ki bi znah slovensko. Kaj peš? Tudi peš je mogoče v dveh, treh urah precej obho- diti. Pot bi začeli na Karlovem trgu, si ogledali baročno Kar- lovo cerkev, potem palačo glasbe — Musikhaus, umetniško galerijo - Kunstlerhaus, malo dalje državno opero, še naprej oba velika muzeja, vmes spo- menik Marije Terezije, dalje avstrijski parlament, dunajski rotovž, votivno cerkev in uni- verzo. Na notranji strani »Ringa« bi bil prvi na vrsti cesarski dvor, kjer je vedno kakšna razstava, a tudi sedež predsed- nika republike. Od tu do Šte- fanove katedrale ni daleč, okoli nje pa so luksuzne trgov- ske ulice in ceste kot je Gra- ben, Kaerntnerica in druge. Potem boste mislili, da vam bodo odpadle noge. Še tako lep balet v operi vam ne bo pregnal dremeža utrujenosti. Vsaj toliko je treba na Du- naju videti v izogib težavam, da ne pridete v zadrego ob iz- javi, da ste tam bili, pa vas bo kdo kdo vprašal, kaj ste videli. V en dan pa gotovo ni mogoče vključiti ogleda muzejev ali razstav — kvečjemu ene, a še to v dr\'ečem tempu. Da bi lahko Slovenec brez dobrih dohodkov, neslužbeno prebil več dni na Dunaju, je redkost. Treba je vzeti svinč- nik v roke in izračunati, če ni ceneje potovati tja večkrat za- poredno in si vsakič ogledati čim več. Prenočišča so draga in žal, ravno cenejše možnosti se vselej razprodane. Svinčnik v roke pa je treba vsekakor vzeti in si kupiti vsa majhen načrt mesta, venda takšnega, ki še ima vrisan si- stem javnega prometa. Bolje je sede ob kavici narediti načrt poti, kot pa ga sproti sestav-j Ijali - na nogah. Še enkrat: Kdor gre na Du- naj, mora pustiti trebuh zunaj. Kaj je s tem? Res je drago sesti v restavracijo, naročiti kosilo ali večerjo a la cart. Sa- mopostrežnih restavracij ima- jo veliko in gla\Tio je, da si izbirate in strežete sami. Kjei je največji pretok obiskoval- cev, je dovolj ličnih in snažnih bifejev ter stojnic, kjer lahka mimogrede, stoje in razmero* ma poceni vržeš kaj vase. Ogledali smo si nekaj moži nosti. Če pridete v zadregi vprašajte. Turističnih uradoj je veliko, za Dunajčane pa smj rekli, da radi pomagajo. Tudi policaji. Poznam primer, da jo je najstnik mahnil v mesto po svoje. Ker večjega mesta od Celja do takrat še ni videl, se j« seveda zgubil. Ni več našel na- zaj v hotel, kjer so starši malce počivali. Obrnil se je do polici- sta, čeprav ni vedel povedati drugega kot ime hotela. Pro- metni stražnik ga je naložil n> svoj motor in ga odpeljal do hotela. Toliko, vsaj toliko je dobr« vedeti pred potjo v veliko me sto, kjer še nismo bili. Dunal nam je bliže od drugih svetoV; nih središč, zato je tudi bolj obiskovan. Toda to mesto j' vredno obiska še zavoljo drU' gega, zelo pomembnega razlo ga in ne samo zastran mnogi' znamenitosti, zgodovine ^ umetnosti. Dunaj je po svoj' tudi slovensko mesto. Bolj kd vsa, ki niso v Sloveniji. Ne sa' mo, da tam živi kar veliko Slo vencev — na Dunaju je velik' slovenski sledi , ki segajo da' leč, stoletja nazaj. Nočni preblisk skozi presledek dveh vagonov tramvaja na cer- kev, ki je bila zgrajena v spomin na srečen izid atentata m mladega cesarja Franca Jožefa I. leta 1853. Z njenimi zvonovi so slovenski pritrkovalci voščili Dunajčanom leta 1990 vesel Božič, v cerkvi pa pel zbor »Srečko Kosovel«. Vsakih 14 dni za pol milijona nagrad Št. 27 - 9. julij 1992 23 Št.27-9.julij 1992 24 V novo odprti trgovini v lalcu, Kardeljeva ulica 29, nasproti avtobusne postaje, boste ugodno kupili modna oblačila, poletne moške suknjiče, hlače in srajce iz naravnih materialov, ženske kostime iz lanenega platna, bluze iz čiste svile in viskoze ter modne dodatke, pasove, ure in parfume . . . KMETIJSKI NASVET Paradižnik na vodi Učeno pravimo takemu pri- delovanju hrane hidroponika, vodna kultura. Za gojenje rastlin, ki ne ra- stejo v zemlji, se uporablja po- krit steklen prostor, ki ga ime- nujemo ■ steklenjak. Rastline potrebujejo primerno tempe- raturo, ustrezna tla, v katerih lahko rastejo, in vodo, v kateri se raztopijo najrazličnejše snovi, ki jih potrebujejo za rast. Znani pridelovalci na vodi pridelane zelenjave so Nizo- zemci. Steklenjake ogrevajo na plin. V njih imajo avtomat- ske naprave, s katerimi urav- navajo količino zraka, toplote ter vlage. V vodni kulturi, kot pravimo temu, pridelujejo pa- radižnik, papriko in kumare. Seme posadijo v kvadratno oblikovan kos steklene volne. Nekateri imenujejo to snov tu- di mineralna volna, ker je na- rejena iz minerala. Namesto zemlje je pod belo folijo na- meščena le steklena volna, v kateri se širijo korenine. Rastlino obilno zalivajo z raz- topino hranilnih snovi, tako da ima prebitek vode. Rastlina naredi nenavadno velike liste in dolga stebla. Pa- radižnik ima, na primer, do 15 metrov dolgo steblo, ki visi iz žičnega vodila v več zankah. Deli stebla so videti kot močno vijugasta cesta, ki se vzpenja po hudi strmini. Plodovi so za oko privlačni, po okusu pa vo- deni. Na enem samem kva- dratnem metru pokrite površi- ne pridelajo od 40 do 50 kg paradižnika. V vodni raztopini so raztop- ljene vse hranilne snovi, ki jih paradižnik potrebuje za svoj razvoj. Hrane ima torej obilo na razpolago, vprašanje pa je, če je v pravem razmerju. No- bena umetnost ni določiti pra- vilen odmerek hranil, ki jih rastlina potrebuje v velikih količinah. Za dušik, fosfor, kalij in kalcij ni težko najti prave mere. Težje ali nemogo- če pa je v pravi meri ustreči paradižniku z bakrom. Na hektar namreč potrebuje le nekaj stotink grama te kovine. Vseeno se zdi čudno, da rastlina naredi toliko cvetov. V naravi, zunaj steklenjaka, ima paradižnik mnogo prema- lo cvetov, da bi lahko bil pri- delek tako obilen. Seme paradižnika posadijo v začetku decembra. Rastlina ima premalo svetlobe, boji se, da bo propadla, zato tvori ve- liko cvetov. Te oprašujejo čmrlji, ki jih Nizozemci dobi- vajo naposodo iz Švedske, kjer jih gojijo v ta namen. Ko čmr- lji opravijo svoj posel v stekle- njakih, jih polovijo in odpelje- jo drugam, kjer jih spet upora- bijo kot opraševalce. Zakaj se prideluje hrana na ta način? Zato, da bi je bilo dovolj in da državljani ne bi bili lačni, nikakor pa ne zato, da bi bila zelenjava bolj poce- ni in okusna. IDA TEPEJ Piše: IDA TEPEJ MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Vroči poletni dnevi vse bolj vabijo k morju, kjer je med množico počitniških in do- pustniških »mornarjev« kaj lahko srečati tudi kakšnega pravega, zaresnega moža z barke aH ladje. O mornarski modi, ki je v modnih krogih zadnjih nekaj let že kar tradi- cionalna stalnica, piše tudi na- ša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik. Seveda pa so mornarčki, prav tako pa tudi mornarji in mornarke, dobrodošli tudi na mestnih ulicah. V trgovinah so s tovrstnimi oblačili letos do- bro založeni, z drobno prede- lavo in kakšnim modnim do- datkom lahko v domačih de. lavnicah aktualiziramo tu(j lanska in predlanska mornar, ska oblačila. In če ste se tradj, cionalne modro-bele barva kombinacije v preteklih leti) že prenasitili, si lahko letoi privoščite mornarski stil tu^ v zeleno-, črno- ali rdeče—bej varianti, denimo. V uredništvu pričakujenu tudi kakšen vaš namig at predlog o tem, kaj bi o letošnj poletni modi še radi izvedeli veseli pa smo tudi vaših odgo vorov na nagradna vprašanja ki jih dobivamo iz tedna v te den več. Pa lepo pozdravljeni Uredništvi Mali mornarji Počitnice so čas za razposa- jeno igro, zanimiva raziskova- nja, spoznavanja in druženja z novimi prijatelji. Takšna pa je tudi poletna moda za naj- mlajše — veselo navihana, igri- va, predvsem pa udobna! Ko pišemo o otroških obla- čilih, bi nam moda neskončno zamerila, če bi se pozabih po- kloniti vsem nam dobro zna- nemu »mornarskemu« stilu. Morda pa še ne veste, kakšni so letošnji mali mornarji in momarke? Vsekakor še bolj pisano-razigrani kot lani... Modro-belim črtam so se pri- družile tudi rdeče-bele, pa ze- leno-bele, da o vseh avtentič- nih emblemih v obliki sidra ali ladijskega krmila sploh ne pi- šem. Tudi stilizirane morske zvezde, hobotnice in morski konjički so s svojo igrivostjo oplemenitili otroška mornar- ska oblačila. Zato naj se v letošnjih polet- nih počitnicah vsaj nekaj mor- skega valovanja preseli tudi v garderobo vaših naj- mlajših ... VLASTA Nagradno vprašanje tedna: KATERO TIPIČNO MORNARSKO POKRIVALO JE OSVO- JILO TUDI LETOŠNJO POLETNO MODO? ZELENI KOTIČEK Recikliranje stekla Piše: mag. SILVA KOKLIČ Odpadno steklo vsebuje vse surovine v pravilnem razmerju in ga skorajda brez izgub lah- ko ponovno pretalijo. Vračanje odpadnega stekla v proizvodnjo p)omeni najprej prihranek novih surovin. Ste- klarne na ta način zmanjšajo stroške za nabavo surovin. Manjša proizvodnja surovin pa pomeni prihranek energije in manjše obremenjevanje okolja. Dodatek starega stekla no- vim surovinam znatno zniža temperaturo tališča, kar spet predstavlja prihranek ener- gije. Po podatkih ASS Ziirich iz leta 1984 pomeni 20% dodatek starega stekla 5% prihranka energije, 50% dodatek pomeni 12% prihranka energije in n.pr. 90% starega stekla v re- cepturi pomeni 23% prihran- ka energije. V Sloveniji predstavlja od- padno steklo 20% vseh komu- nalnih odpadkov. Letna koli- čina se giblje med 70 in 80 tisoč ton. Steklo za ponovno predela- vo ne sme vsebovati neprimer- nih materialov, ki motijo pro- ces v steklarni. Nečistoče v steklenih odpadkih onemo- gočijo predelavo starega ste- kla. Zato je pomembno, da lo- čimo steklo po barvi - belo in obarvano, ter odstranimo or- ganske ostanke in pokrove, za- maške. Trgovina, mesnica in predelava mesa I CCCP LOPATA 20 d, Celje LkWkl1 telefon: 36-551 Iz naše lastne proizvodnje vam nudimo: - meso mladih govedi že od 220 SIT naprej za kg - svinjske polovice brez slanine, glave in nog - 345 SIT - mleto meso 270 SIT za kg - sladkor 50/1 - 58,90 SIT - pralni prašek AVA 3 kg - 432 SIT Obiščete nas lahko ob delavnikih od 7.30-20. ure ob sobotah: od 7.30-14. ure ob nedeljah od 7.30 do 12. ure Naša trgovina vam nudi tudi blago široke potrošnje po ugodnih cenah! Odgovor na nagradno vprašanje: ime in priimek: Točen naslov: . Starost:..........Teža: Najljubše barve: ....... Konfekcijska št. Št.27-9.julij 1992 25 Avto Brance na Tomšičevem trgu Za svojevrstno, vsekakor pa zelo uspešno predstavitev sta se v soboto do- poldne odločili firmi Avto Brance iz La- škega in TAS iz Ljubljane. Na Tomšiče- vem trgu v Celju so predstavili najnovej- še modele iz proizvodnega programa koncema VW-Audi-Seat. Obiskovalcev ni manjkalo in dodobra so si lahko ogledali lepe avtomobile, ki jih je mogoče kupiti pri znani firmi v La- škem. Avto Brance je hkrati s tem pro- slavili tudi 20 letnico obstoja in 21 letni- co servisa, ki med avtomobilisti uživa velik ugled. Kot zanimivost velja zapisa- ti še to, da bodo že od 20. julija naprej pri Brancetovih prodajali tudi prva vozila Golf, serije 3, ki bodo prišla na slovensko tržišče. Sicer pa podjetje dobro posluje, o čemer ne nazadnje govori tudi podatek, da so lani prodali kar 580 vozil. Prijetno predstavitev na Tomšičevem trgu so s svojim nastopom popestrili tudi člani ansambla Celjski instrumentalni kvintet. JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je bilo tokrat na prodaj še več vozil kot pretekli teden. Organizatorji so jih zabeležili 667, vendar pa je bila prodaja nekoliko manjša. Kot smo lahko pričakovali, so bile cene v tem tednu nižje kot doslej. Gene v tabeli so postavljene v nemških markah in so le okvirne. PRIMOŽ ŠKERL SIPRO d. o. o. Stanovanjsko podjetje ŽALEC, Pečnikova 1 objavlja prodajo stanovanja stanovanje je nezasedeno, dvosobno, v Žalcu, Velenj- ska C. 10, v IV. nadstropju. Stanovanje meri v skupni izmeri 50,81 m^. Vrednost stanovanja s pripadajočim funkcionalnim zem- ljiščem in sorazmernim delom stroškov komunale je ocenjeno na 2,755.940,00 SIT. Vse informacije, kot tudi možnost ogleda stanovanja, lahko interesenti dobijo na stanovanjskem podjetju SI- PRO Žalec, ali po tel. št. (063) 713-121, pri g. Zlatku PRISLANU. Prednost pri nakupu stanovanja bo imel tisti kupec, ki bo ponudil najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v roku 30 dni. AVTO-SERVIS BRANCE Laško, tel. (063) 731-282 NOVOST Konsignacijska pro- daja vozil VW, AUDI in SEAT. Avtomobil lahko vidite v našem konsignacij- skem skladišču v Celju. Inf. v Avto salonu Brance na Kocbekovi ulici v Celju. Vsakih 14 dni za pol milijona nagrad! Št. 27 - 9. julij 1992 Št. 27 - 9. julij 1992 27 Št.27-9.julij 1992 28 St. 27-9. julij 1992 29 POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.o.o., ŽALEC Vrečarjeva 3, telefon (063) 712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po l(onkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih hiš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU. Hvala za zaupanje! PRIREDITVE v Občinski matični knjižnici v Žalcu bo danes ob 19 . uri Gregor Vovk predstavil knjigo Poteptana priroda. V celjskem Atriju se bo jutri ob 21. uri v okviru priredi- tev, ki potekajo pod naslovom Poletno Celje »zgodil« Umetniški triptih. Spominu na sobo 3-6-6, plesne skupine Igen, bo sledila Vita Mavrič-Ruič z šansoni različnih avtorjev, Tatjana Dremelj pa bo predstavila odlomek iz predstave Trenutek za pesem; Anice Kumer, gledališča Dva Obraza in plesalke Alenke Končan. V Vodnem stolpu v Kocenovi ulici bodo jutri, v petek ob 21. uri člani Kulturno-umetniškega društva Zarja iz Tmovelj zaigrali predstavo Mister Dolar. Na velenjskem gradu bodo v petek ob 20. uri odprli razstavo Osnutkov grbov občine Velenje. Ob odprtju bosta zaigrala, Petra Gačnik na violino in Branko Rožman na harmoniko. V dvorani Glasbene šole v Velenju bosta v petek in soboto ob 20. uri, zaključna koncerta Poletne šole za kitaro, harmoniko in komorno glasbo. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini se bo v soboto ob 20.30, pričel plesni dvoboj med Italijo in Slovenijo, v stan- dardnih in latinsko-ameriških plesih. V Laškem bo od sobote 11. julija pa vse do 19. julija potekala 28. turistično-zabavna prireditev Pivo in cvetje. Na Starem gradu v Šmartnem ob Paki bosta v soboto ob 20.30 nastopila Petra Gačnik z violino in Branko Rožman z harmoniko. Na Tomšičevem trgu v Celju bo v nedeljo ob 11. uri lutkovna skupina ZOOM iz Ljubljane uprizorila lutkovno predstavo Lev in Miš. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek ob 20.30 glasbeni koncert. Dela Paganninija, Bocherinija in Casella bodo zaigrali: Giovanni Grano - kitara in roga- ški komorni orkester Musica Camerata, z umetnišldm vodjem Eduardom Pečaričem. • V dvorani celjske Glasbene šole bo v torek ob 20. uri potekal Večer šansonov. Ob glasbeni spremljavi Bojana Adamiča bo zapela Meri Avsenak. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem času in noč- nem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi- rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri- narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar- jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki- njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled- njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na vetrinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar- ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7 do Tio^^^ P® nedelje 12. julija bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, tel.: 841- gJJ-13. julija dalje pa dipl. vet. Marjan Lešnik, tel.: VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjur- ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, 9. julija dalje bo dežural dipl. vet, mag. Janez Hrovat, tel.: 741-041. Gobarska sezona je dobra Prodajalci na celjskih stoj- nicah so nam zaupali, da je gob za ta čas kar dovolj, kljub vsemu pa so cene zelo zasolje- ne, kar nedvomno dokazujejo tudi polne stojnice z lisičkami, ki so po 400, jurčki so po 1000, suhe gobe pa stanejo kar 5000 tolarjev za kilogram. Seveda so stojnice obilno založene predvsem s sadjem, le jagod ni več, medtem, ko so branjevke minuli petek še imele borovni- ce, prodajale so jih po 150 do 300 tolarjev za kilogram. Naj vas ponovno opozorimo na ugodne cene mleka, jogur- tov in mlečnih izdelkov na celjski tržnici. Liter navadne- ga mleka stane 39 in 45 tolar- jev, navadni jogurt 16 tolarjev, ostale cene pa so razvidne iz naslednje razpredelnice: ROJSTVA Celje V tem tednu se je rodilo 37 dečkov in 28 deklic. C^illl Celje Poročilo se je 7 parov, od teh: Gregor KORENT in Bernarda COKAN, oba iz Celja, Drago ŠABJAN iz Vojnika in Ber- nardka ŽIBRET iz Laške vasi pri Štorah, Janez MATJAŠIČ in Silva OROŽ, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Franjo KRM- POTIČ, iz Velenja in Romana CAVNIK, iz Raven, Peter AV- BREHT in Brigita CAVNIK, oba iz Gaberk, Jože AVBER- ŠEK iz Paškega Kozjaka in Marta NAPOTNIK, iz Belih vod, Dušan POTOČNIK iz To- polšice in Branka ŠKRUBA iz Florjar^. ___ Žalec Poročila sta se: Tadej ŠENICA iz Prebolda in Mateja ŠTOR- MAN iz Polzele. Šentjur pri Celju Poročili so se: Zlatko ZEVNIK iz Setnjurja in Irena ČAJIČ, iz Ponikve, Igor HORVAT iz Le- skovca in Zdenka KOLMAN iz Planinskega vrha, Ladislav UŽMAH iz Lopace in Nadja GRADIŠNIK iz Rakitovca, Alojz VIDEČ iz Vezovja in Da- rina PERC iz Topolovega. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti Celje dne6. 7. 1992 Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih Delovna organizacija_Poklic__Delovno mesto Občina Šmarje sekret. za gospo- dipl. pravnik svetov, za premož. pravne zad( darstvo Srednja šola B. Kidrič Celje prof. angl. in nem. jezika učit. angl. in nem. jezika Srednja šola B. Kidrič Celje prof. slov. jezika učit. slov. jezika Klasje-Mlinsko predelovalno po- dipl. ekonomist tržne raziskave djetje Celje VVZ Anice Černejeve vzgojitelj vzgojitelj predš. otrok Srednja šola 8. Kidrič Celje ekonomist računovodja Klasje-Mlinsko predelovalno po- komercialni tehnik komercialist na terenu djetje Celje Slovenska investicijska banka Ža- ekonomski tehnik ali gim. mat. ref. za dinarsko poslovanje Igc Arbanas Vinko, Kersnikova 31, Ce- natakar natakar pripravnik Ije KK GOM d.o.o. Črtomira 9, Celje monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav Dom upokojencev Celje__del. brez poklica kuhinjska pomočnica St. 27-9. julij 1992 3C St. 27-9. julij 1992 31 St. 27-9. julij 1992 vi« TRAČ-nice Dolg sprehod bi bil... Potencialni nesojeni celj- ski mandatar Zdene Podles- nik je hudo slabe volje. Po eni strani zato, ker v časo- pisju prebira, da je Zvone ali Zvonko, po drugi strani pa zato, ker mu je bojda župan svetoval, naj se lepo spreho- di do vseh 75 celjskih po- slancev in sc z njimi dogovo- ri za podporo. Pluralni Jegla Potem, ko mu ni uspelo ustanoviti frakcije znotraj celjskih »pikapolonic«, ima Tomaž M. Jeglič samo še eno možnost: da ustanovi samo- stojno stranko, katere edini član bo on sam, saj takšne že poznamo. Če pa bo tudi v tej stranki prišlo do idejnih ra- zhajanj, pa tako lahko usta- novi - frakcijo... Neuresnlčljiva želi a... »Kako lepo bi bilo, ko bi si - če so tračnice na moj račun res potrebne - lahko kakšno sam napisal,« je oni dan zavzdihnil Miro Gradič. Pa ne bo šlo - on in številni drugi tračnice delajo, mi jih samo beležimo. ...da si gospod župan na vse kriplje prizadeva rešiti celjsko skupščinsko krizo - za zdaj se njegova prizadevanja vrtijo pred- vsem okrog lastnega stolčka. . ..da zdaj celjskega skupščinskega zasedanja dolgo ne bo - ob državnem prazniku je bilo v mestu mogoče videti gospoda župana in njegovega naj- Ijutejšega nasprotnika, kako složno in v miru pi- je t a pir. ...da si je T. M. Jeglič svojo desnosredinsko frakcijo znotraj sredinske Demokratske stranke umislil potem, ko je spil nekaj pirov preveč. ...da je Jožef Jarh, do- smrtni predsednik Zele- nih Celja, že krenil v predvolilni boj - za za- četek je iz stranke nagnal še zadnjega člana in zdaj si poje tisto: »Kako te ču- tim, ko sem sam s seboj...« .. .da bo stari občinski premier tudi novi, če pa ne bo, bo pa obratno. ...da bodo kmalu voli- tve - za zdaj se še ne ve, kje, ker nekateri še ne ve- do, zakaj. Na očitek, da ima veliko napak, je le zamahnil - z denarnico. Za jamstvo Je dal svojo - obljubo. Presenečenja nas čakajo na vsakem koraku. Posebej tam, kjer jih naj- manj pričakujemo. Tudi za molk je potreben pogum. Treba bo pripraviti tekmovanje v plavanju - po dolgovih. Hotel se je vrniti v mladost, da bi popra- vil napake. Seks bomba je edina bomba, ki ostan cela potem, ko je izzvala eksplozijo i NAJ MUZIKANTI POVEDO Ni prave ohceti, če se podplati ne znucajo »Glejte, muzikantje! Nove čevlje imam! Drugo jutro mora biti na podplatu luknja.« »Tako je rekel eden od svatov na neki gostiji, kjer sem igral. Pa ne le, da je imel na koncu res luknjo, tudi po- packan je bil od glave do pet, saj so se s torto mazali. Ni prave ohceti, če se ti podpla- ti ne »znucajo« in če obleka ni za v čistilnico,« pravi Vin- ko Mešiček iz Grobelna, ki ga kličejo Cena. S svojo tro- bento je obral več sto fure- žev, godovanj in predvsem gostij. Cena je strašen jager. Tro- bente se je oprijel prav zara- di lova, saj je že v rosnih letih, ko je hodil z bratom na lov, rad pihal v rog. »Trobento sem si kupil 1963. leta in kmalu sem tudi pričel igrati na veseljačenjih. Veliko nisem znal, sem pa posamezne pesmi večkrat ponavljal. Sem rekel, da so še Avseniki sprva znali in igrali le 15 pesmi.« Včasih ni bilo toliko avto- mobilov in cest, je bilo čisto drugače.Pot je bila dolga, že- ja velika in če je bila ohcet, že na občino nismo prišli či- sto »dihtik«. Včasih smo igrali zdaj pri ženinu, | pri nevesti, danes pa sej skupaj skrajšuje. ImamoJ mreč velike dvorane in la vse naenkrat »obdelaa Nas pa mora več igrat ii^ kaj je zelo pomemben p, teljski odnos med muzik Radi si pomagamo. Če prijatelj, nisi človek, pa muzikant ne moreš bitili EDI MASt Ena Iz Cenetovega rokava Ko sem šel k obhajilu, sem dobil prvič svojo obleko. M naju je s sestro peljala z vlakom na obisk k stricu v Mari Ko je prišel sprevodnik, je naročila: »Eno celo in dve j vični karti.« »Vaš pjeb, ki že hlače nosi, bi moral imeti pa že karto,« je rekel sprevodnik. ) Seveda nisem mogel držati jezika in sem kar na b opravil z njim. »Dobro! Za mene, ki hlače nosim, dajtej karto. Za sestro polovično, mama pa karte sploh ne rabi* ne nosi hlač.« ' zavarovalnica triglav NIČ NI TAKO VARNO DA NF Rl PnTRF.ROVALO ZAVAROVANIA STRAN{KA) SALJIVCEV Kaj še čaka? Jože priteče zasopel v hišo in na ves glas kriči: »Mama, mama! Na našem vrtu je tuja krava!« »Jožek, Jožek! Kaj še čakaš?!. Hitro jo pomolzi.« MARKO JEŽ, Mozirje Srečanje Na cesti sta se srečali dve gumi in se zapletli v pogovor: »Zdravo, kolegica. Kako si kaj?« »Slabo. Imam previsok pritisk.« ZORAN MIRČIČ, Celje Razočaranje »Zdravo, Janez! Sem slišal, da si se poro- čil. Kje pa si spoznal ženo?« »Iz oglasa v časopisu.« »In si sedaj srečen?« »Ne bom komentiral. Povem ti le, da sem odpovedal časopis.« LOJZKA ŠTRAVS, Laško Strah Iz strahu pred potresom pošljeta starša svojega sinčka k stricu v oddaljen kraj. Čez nekaj dni pošlje stric telegram: »Vračam fanta. Pošljite mi raje potres.« DAMJANA iz Zibike NOVA SERIJA RAČUNALNIKOV ACER • dostopna tudi vairi V prodaji je nova serija računalnikov Acer, ki zaradi tehnoloških novostih, kijih vsebuje} zbuja povsod obilo zanimanja in pozornosti. Priporočamo vam : AcerPower 386SX ChipUp - razširljiv na 486DX AcerPovver 486SX ChipUp - razširljiv na 486/66 Ter poslastica AcerMate 386SX . trenutni hit prodaje H! Generalni distributer za Slovenijo: TREND Računalniški inženiring, d.o.o. Efenkova 61, Velenje Tel. 063- 851610, Fax. 063- 856794 Mesnica in predelava mesa PIKNIK PONUDBA začinjeno in nezačinjeno mešano meso že za 299 SLT! Št.27-9.julij 1992