Poštnina plačana v gotovini. Leto XI.. št. 61 a Ljubljana, petek 14. marca 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Dm, za inozemstvo 4<) — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefoD št 440 Celje: Kocenova u! 3 Telefon št 190. Rokopisi se ue vračajo — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podrožnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praha čislo 78-180; Wien št 10Í241 Nobene jugoslovenske demarše v Sofiji Naša vlada zaradi atentatov ne bo storila v Sofiji nika-kih kerakov, marveč bo počakala na ukrepe bolgarske vlade Beograd, 13. marca, M. »Neue Freie Presse« je objaviia obširne vesti svojega dopisnika o poslednjih atentatih bolgarskih razbojnikov. Po informacijah iz diplomatskih krogov poroča dopisnik tega lista, da to pot beograjska vlada ne bo kakor v prejšnjih primerih podvzela nobenih korakov v Sofiji, temveč bo počakala, da vidi, kaj bo bolgarska vlada storila na podlagi materiala, ki je bii izročen njeni delegaciji na sestanku jugoslovensko-boigarske mešane komisije v Caribrodu. Ta material jasno dokazuje, da so atentate izvršile osebe, ki so došle iz Bolgarije in so se potem tudi tjakaj vrnile. Med predloženimi dokumenti je tudi članek lista »Sloboda iii smrt«, glasila Vanče Mi-hajlova, ki je zelo značilen, ker pravi, da peticije in spomenice, poslane Ligi narodov v Ženevi, niso dosegle, da bi se zganile velesile, zaardi česar morajo revolucionarji prijeti ponovno za kara-binke in bombe. Mnogoštevilni umori med makedonstvujuščimi v Sofiji jasno dokazujejo, da se sedež revolucijonar-jev nahaia v Bolgariji sami in ne. kakor je bolgarska vlada že večkrat za- trjevala, izven bolgarskih mej. Položaj bolgarske vlade postaja spričo sedanjega stališča Beograda prilično kočljiv. List poroča nadalje, da je bolgarska vlada na podlagi dokumentov mešane bolgarsko-jugoslovenske komisije odredila nujno in strogo preiskavo in da je predsednik vlade Ljapčev izjavil, da je pripravljen striktno izvesti sporazum z Jugoslavijo. Beograd, 13. marca. M. »Kurier Varšavski« o-biavlja članek s šifro senatorja Boleslava Kosovskega, v katerem naglasa, da atentati v Pirotu in drugod ob bolgarski meji niso samo lokalnega pomena. Za to se s polno pravico zanimajo vsi iskreni prijatelji miru in zlasti vsi prijatelji sporazuma med slovanskimi narodi. Nobenega dvoma ni, da so ti atentati delo makedonskih komitov, katerih teroristična podjetja so že dalje časa znana. Njihovi atentati so očividno demonstracija proti jugo-sl o vensko-bol gar sik emu sporazumu ter niso opomin ali protest, temveč norost in dejanja direktno naperjena proti Bolgarski in proti jugoslovenskim interesom države. Sofijske konvencije pred zunanjim odborom Sobranja V mestoma burni debati po ekspozeju Burova so govorniki ostro napadali vlado, češ da bo sofijski sporazum še bolj poostril odnošaje Proti konvenciji je govoril Malinov, ki je izrazil dvom, da bi mogla nuditi dobre rezultate, češ, da bo le povod za nove politične begunce. V enakem snrislu je govoril Bojan Smilov. Obema je odgovarjal minister Burov, ki je navajal protirazloge. Za njim je govoril predstavnik makedonstvu-juščih Karadžulov, ki je ostro napadal Jugoslavijo, tako da mu je moral predsednik odvzeti besedo. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je danes nadaljeval razpravo o jugosl o vensko-bolgarskfn ednošajih in o zadnjih atentatih. Razprava se bo še jutri nadaljevala. Protestni shod v Krivi Palanki Beograd. 13. marca p. Iz Krivo Palanke poročajo, da se je vršil danes tamkaj protestni shod, na katerem je meščanstvo protestiralo proti poslednjim atentatom bolgarskih razbojnikov. Bile so v tem smislu sprejete obširne resolucije. Sciija, 13. marca p. Včeraj popoldne se je sestal odbor za zunanje zadeve pod predsedstvom M. Madžarova Na dnevnem redu so bile konvencije, sklenjene med Bolgarijo in Jugoslavijo, kakoi tudi razprava o j ug o s 1 o v en sko -bel ga r ski h ednošajih v zvezi s poslednjimi atentati. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Poleg članov odbora ji ie prisostvovalo tudi veliko število drugih poslancev. Takoj ob pričetku seje je bil sprejet predlog Malinova, naj se razpravlja samo o prvi točki dnevnega reda, o dvolastnišlkih obmejnih posestvih, razprava o jugosloven-sko,-bol:garskih odnošajih pa odgodi na danes. Nato je zunanji minister Burov podal ekspoze o dogovoru za likvidacijo dvolast-niških posestev ob meji, kakor tudi o ukrepih za varnost ob meji, pri čemer je izrazi prepričanje, da bo tozadevna konvencija redila dragocene rezultate za dosego deiinitivnega sporazuma. proračunov Vsi proračuni razen dravske in savske banovine so že potrjeni in bodo uveljavljeni 1. aprila istočasno z državnim proračunom Beograd, 13. marca, p. Kakor se doznává. delajo v finančnem ministrstvu intenzivno na dovršitvi državnega proračuna, ki ima stopiti v veljavo 1. aprila. Tudi letošnji državni proračun bo kakor lanski sestavljen iz dveh delov, iz splošnega proračuna in proračuna državnih podjetij. Skupna proračunska vsota bo znatno manjša, kakor lanska, ker se bo v proračunu rigorozno izvedlo načelo varčevanja. Oni del oro-računa. ki se tiče banovin, bo tako razporejen. da bo imela v vsakem resoru vsaka banovina svoj odsek, to je, da bo za vsak prenesen posel na banovine obstojal odgovarjajoč del proračuna. Banovinam se bodo odstopili dohodki, ki so jih doslej imele oblastne samouprave. To je že načelno določeno. Doslej so bili odobreni skoro vsi banovinski proračuni, čakajo le še na predložitev proračunov dravske in savske banovine, ki bržkone iz tehničnih razlogov še nista dovršena. Kakor pa se do/nava, se je zahtevala pospešitev predložitve tudi teh dveh banovinskih proračunov. Banovinski proračuni bodo stopili v veljavo istočasno z državnim proračunom, t. j. 1. aprila. Angleška sodba o napredku Jugoslavije Ugleden angleški gospodarski list opozarja na stalen napredek naše države in ugotavlja, da je prevzela vodilno vlogo v južnozapadni Evropi Beograd, 13. marca. p. Angleški list »Near East« je objavil že celo vrsto člankov o naši državi, v katerih opisuje njene gospodarske razmere. Med drugim poroča, da je na letošnji skupščini Anglo International Bank v Londonu bilo govorjeno tudi o naši državi. Ta banka je zainteresirana pri Jugoslovenski Union banki. V svojem poročilu pravi, da je jugoslovenski kralj Aleksander prevzel upravo države v svoje roke in sam sestavil vlado. Ta vlada je na krmilu že nad leto dni in more se reči, da je brez dvoma mnogo storila za dobro države. Njeno najvažnejše delo je bila izprememba in unifikacija davčnega sistema, število ministrov se je zmanjšalo in vse funkcioniranje državne uprave je postalo ekspeditivnejše. Lanska žetev je bila zelo dobra. Zunanja trgovina je izkazala lani aktiva v višini 327 milijonov dinarjev. Zelo velik napredek je pokazala tudi Narodna banka, ki je povečala svojo zalogo tujih deviz za 50%. Jugoslovenska Union Banka, s katero je omenjeni zavod v zvezi, je napredovala na siguren način. V splošnem se more reči, da se položaj v centralni Evropi, zlasti pa v Jugoslaviji, sta.lno popravlja. Isti list je objavil pod naslovom »Napredek Jugoslavije« članek, v katerem ugotavlja, da je Jugoslavija pokazala splošen napredek po vojni, zlasti pa v lanskem letu. Rumunija, od katere se je pričako- valo, da bo zaradi svojih velikih prirod-nih bogastev prevzela vodstvo v gospodarskem delu jugo-vzhodne Evrope, je mnogo zaostala, največ zaradi pogrešk prejšnjih vlad, deloma pa zaradi potrebe, da zgradi ono, kar je bilo med vojno uničeno. Med tem je Jugoslavija hitro stopila na čelo. Njeno kmetijstvo je v znatno boljšem stanju, njena mineralna bogastva se izkoriščajo in lani je rudarstvo v Jugoslaviji doseglo rekord. Razen tega ima Jugoslavija veliko število industrij, ki lepo napredujejo, zlasti kemična industrija, katere napredek je bil opisan že v prejšnjih številkah te revije. Povsem naravno je, da bo treba še mnogo napraviti za gospodarsko rekonstrukcijo Jugoslavije, toda dosedanji napredek je tako velik, da so povsem opravičena največja upanja v njeno bodočnost. Veliko zadovoljstvo nudi dejstvo, da postajajo odnošaji med Veliko Britanijo in Jugoslavijo vedno tesnejši in da se nekatera dela zlasti v rudarski industriji izvajajo s sodelovanjem britanskega kapitala. Carinarnica na Bledu Beograd, 13. marca. AA. Minister financ je odredi!, da se na Bledu o tvor i oddelek carinarnice 1. reda na Jesenicah s tem, da prične poslovati « 1. aprilom t. 1. Oddelek bo posloval tekom sezone in bo opravljal .poste carinjenja, v kolikor s? nanašajo na potniški promet. HINDENBURG ODKLONIL PODPIS POLJSKO-NEMŠKE POGODBE Podpisal je samo Youngove zakone, kar pa je izzvalo pri nacionalistih kljub temu veliko ogorčenje — Proklamacija na narod Berlin, 13. marca, s. Državni kancelar dr. Müller je danes dopoldne predložil predsedniku Hindenburgu v podpis tako zvane Youngove zakone in nem-ško-poljsko likvidacijsko pogodbo, ki so bili zadnje tedne predmet ostrih političnih borb v Nemčiji. K Dub temu, da so bili vsi ti zakoni na včerajšnji seji državnega zbora sicer s pičlo večino odobreni, se .ie v nemško-nacionalnih krogih še vedno naglašalo, da njihova končna ratifikacija s strani predsednika Hindenburga še ni zasigurana. Pri tem se je poudarjalo, da je predsednik Hindenburg že povodo.n intervencije državnega kancelarja dr. Miilleria namignil, da ne bo podpisal in odobril teh zakonov, če bi se pokazalo, da se z njimi večina naroda ne strinja in če bo v državnem zboru dosežena večina prepičla, da bi mogla čuvati ugled Nemčije v inozemstvu. Z naraščajočo napetostjo se je zaradi tega čakalo na povratek državnega kancelarja dr. Mül-lerja. Njegova avdijenca pri državnem predsedniku je trajala nad eno uro. Ko je zapuščal palačo, so ga takoj obkolili novinarji in ga obsuli z vprašanji, ali je dobil podpis Hindenburga ali ne. Državni kancelar dr. Müller je le na kratko izjavil, da je predsednik Hindenburg podpisal samo zakon o Youngovem načrtu, dočim je začasno odgodil podpis nemško-poljske likvidacijske pogodbe. Kmalu za tem je bil izdan komunike, ki vsebuje izijavo državnega predsednik Hindenburga, ki pravi med drugim: »Težkega, toda odločnega srca sem po natančni in vestni proučitvi podpisal danes Youngov načrt s svojim imenom. Prišel sem do prepričanja, da predstavlja ta načrt kljub težkim obremenitvam, ki jih nalaga nemškemu narodu za dol- go vrsto let in kljub vsem pomislekom proti gotovim določbam, v primeri z Dawesovim načrtom izboljšanje in razbremenitev ter gospodarski in politični napredek na potu do popolne osvoboditve in obnove Nemčije. Zavedajoč se svoje odgovornosti za Nemčijo in za njeno bodočnost, se nisem mogel odločiti za Odklonitev podpisa, ker bi bile posledice odklonitve za nemško gospodarstvo in za nemške finance nepregledne in ker bi moglo to povzročiti težko krizo z velikimi nevarnostmi za našo domovino. Popolnoma sem si svest, da sprejetje Youngovega načrta še ne bo odstraniio vseh skrbi za bodočnost Nemčije. A vzlic temu čvrsto verujem, da bomo našli not, po kateri bo Nemčija dosegla uresničenje svojih davnih želja, to je že davno pričakovano osvoboditev okupiranega nemškega ozemlja. Na mesto dosedanjih političnih debat in borb v zadnjih mesecih mese-sedaj stopiti odločno politično delo, ki mora imeti za cilj sanacijo naših financ, oživljenje našega celokupnega gospodarstva in s tem odstranitev ogromne brezposelnosti in končno omiljenje težkega položaja nemškega poljedelstva in obnovitev njegove rentabilnosti.« Izvršitev tega dela sem sporočil vladi v posebnem pismu, ki sem ga danes poslal državnemu kancelarju. Hkrati pozivam vse Nemce, da ne glede na strankarsko pripadnost drug drugemu pomagajo v vzajemnem delu.« Ogorčeni nacionalisti Beril", 13. marca g. Po sprejetju Youngovega načrta v državnem zboru je današnja proklamacija državnega predsednika Hindenburga napravila najgloblji vtis v vseh političnih krogih. Nemški nacijonalci so še do zadnjega trenutka izvajali na predsednika najhujši pritisk. Hoteli so ga pridobiti za to, da bi Youngov načr+ prepustil ljudskemu glasovanju. Hilgenberg ie še danes pisal v »Lokalanzeigerju«: »Še vedno imamo upanje v sivolasega državnega predsednika. Ako bi se izjalovilo tudi to upanje, bo Nemčija padla za strmo stopinjo nižje. Velenemški organ »Deutsche Zeitung« je danes izšel s črnim robom. List piše med drugim: »S svojim podpisom je državni predsednik zaključil najusodepol-nejši del velikanske žaloigre, čije trpeči član je nemški nar->d. Storil je to, čeprav je voditeljem centruma izjavil, da zahteva močno večino in čeprav tej zahtevi ni bilo ugodeno, ker je znašala večina samo 73, Pri poljski pogodbi pa samo 19 glasov. Po tem, kar je storil državni predsednik, se ne sme čuditi, da se je ločil od onih, ki so ga pred petimi leti poklicali na to visoko mesto. Ločil se je, ker je postal izvršilec marxistične politike izpolnjevanja.« Na koncu članka napoveduje velenemški organ državnemu predsedniku odkrito borbo ter pravi, da mora izjaviti, da vidi v državnem predsedniku Hindenburgu političnega nasprotnika, kateremu bo veljal boj onih, ki tudi sedaj v Nemčiji ne bodo obupali. Zakaj je Hindenburg odgodil podpis poljske pogodbe Berlin, 13. marca r. iz vladnih krogov so prejeli novinarja pojasnilo, da ie predsednik Hindenburg vztrajal na odgoditvi ratifikacije nemško-poljske likvidacijske pogodbe, ker je bil z gotove strani opozorjen, da ta pogodba odnosno nekatere njene določbe niso v skladu z določbami nemške ustave. O priliki današnje avdijence državnega koncelarja Miilleria ga je Hindenburg naprosil naj vlada še enkrat točno prouči vse določbe pogodbe in mu jo nato ponovno predloži v podpis. Francoski proračun sprejet Zbornica je z veliko večino sprejela proračun in izglasovala Tardieujevi vladi zaupnico Pariz, 13. marca. s. Zbornica je okoli 10. ure dopoldne s 476 proti 112 glasovom sprejela proračun, ki izkazuje 50.409.229.780 dohodkov in 50.2 milijarde izdatkov, s prebitkom dohodkov od 208 milijonov frankov. Poročevalec je pri tem opozarjal na to, da je ta prebitek samo provizoren, ker bo socialno zavarovanje stalo še 150 milijonov in program pomorskih graditev še 120 milijonov frankov. Po kratki debati je zbornica s 395 proti 190 glasovom sklenila, da se z letom 1931 zatvorijo vse pariške igralnice. Ta sklep predstavlja nov poraz proračunskega ministra Germain -Martina, ki je zahteval, naj se ta člen vrne finančni komisiji. Pariz, 13. marca. s. Borba v zbornici za enotno šolo je danes ponoči povzročila nov poraz vlade. Kmalu po 2. uri ponoči je zbornica po približno 15-urni debati z 292 proti 286 glasovom sklenila načelo brezplačnega pouka na srednjih šolah, čeprav je Tardieu ponovno posegel v debato, da protestira proti temu predlogu. Da popravi svoje dosedanje neuspehe je Tardieu v teku debate prešel v ofenzivo ter je zahteval, naj zbornica glasuje o kreditih za nova ministrstva in državna podtajništva, ki jih je finančna komisija odklonila. Posledica te zahteve je bil velikanski trušč na levici. Tardieu je izjavil, da je to, kar je sklenila finančna komisija namerna ofenziva protj vladi. Komisija ima tudi pravico, da ne nasede tem pastem. Ker gre pri vprašanju kreditov za biti ali ne biti vlade, je Tardieu stavil vprašanje zaupanja. Nato je zbornica dovolila Tardieu s 320 proti 260 glasovom kredite. S tem ie Tardieu zopet dobil svojo staro večino. Propadanje poljskega parlamentarizma Ostra sodba predsednika Bartla o nesposobnostih in napakah poljskih poslancev — Ugovori opozicije Varšava, 13. marca, d. Veliko pozornost je vzbudil včerajšnji govor ministrskega predsednika profesorja Bartla o potrebi čimprejšnje izvedbe revizije opozicijo in odbila vse predloge vlade za sprejetje proračuna. • poljske ustave in o načinu, kako od- i straniti krizo poljskega parlamentariz- I ma, ki vedno bolj škoduje bitnim inte-som države. Po njegovem mnenju je postala politika za večino poljskih poslancev vsakdanji poklic, zaradi česar imajo ti samo eno željo, ohraniti kolikor mogoče dolgo poslanske mandate. Ljudje, ki nimajo pojma o potrebah države in življenju, nastopajo kot najboljši strokovnjaki ter opravljajo posle, za katere niso niti najmanj pripravljeni. Dočim je delo drugih poklicev nadzorovano po eni ali drugi instanci, pa delajo poslanci kar hočejo in sprejemajo še visoke diijete samo z i :o. ker so posianci Na ta način se po.,av'iajO vnarj oopcTimes' praviio. da bo Briand v poročilu novinarjem osvetlil težkoče, s ka terimi se bori pomorska konferenca. Dokler ne bo Briand poročal novinarjem, obstoja še vedno nada, da bo tako izkušen diplomat kot je Briand. našel formulo sporazuma. ki bo sprejemljiva za vse ker želijo vsi delegati konference, da pride do končnega sporazuma. Kljub navidezno nepremostljivim nasprotjem ie ostala dobra volja de'egacii neiz-premenjena. Glavno težkočo na konferenci tvor; italijansko-irancoski spor glede interesne sfere v Sredozemskem morju, zahteva Francija jamstva za svojo varnost, Italija pa pomorsko pariteto s Francijo. Kljub temu obstoja upanje, čeprav zelo majhno, da se bo položaj razčistil z direktnimi pogajanji med Francijo in Italijo. Četudi bi se to slabo upanje ne izpolnilo, se konferenca ne bo razstala v brezupju in bo gotovo rešila nekaj glavnih vprašanj. Nekatere države so se že sporazumele glede svojih bodočih programom. V nobenem primeru se ne sme dopustiti, da propadejo ti rezultati. London, 13. marca. AA. Francoski in ameriški delegati proučujejo sredstva, da omogočijo nadaljnji potek konference, ki ga zadržuje Italija s tem, da noče predložiti tonažnih številk, ki jih potrebuje. Briand se bo sestal z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem ob 3. popoldne. Pariz. 13. marca. А А. V francoskih krogih na londonski pomorski konferenci se naglaša. da je hotel francoski predlog omogočiti sporazum o varnosti, potom katerega nai bi vseh pet pomorskih sil za-jamčilo svetovni mir s tem. da bi druga drugi pomagale v primeru napada. Francija ne more reducirati svoje mornarice, ker še ni napredka v vprašaniu varnosti. Potrebe Francije za obrambo njenega ozemlja in za vzdrževanje zvez z njenimi kolonijami ne dopuščajo da bi sprejela pomorsko pariteto z Italijo, ki lahko koncentrira vso mornarico v Sredozemskem morju. Italiianske pretenzije glede paritete so tem nerazum-ljivejše. ker je italijanska mornarica za 320.000 registrskih ton manjša od francoske mornarice in bi te razlike Italija ne mogh dograditi v 5 letih, kolikor bo trajal sporazum. in bi potemtakem Italija sploh ne mogla doseči Francije v tonaži. Velike priprave za Jiráskov pogreb Pogreb odložen na nedeljo zaradi udeležbe naroda iz vse republike Praga, 13. marca, i. Praga stoji še vedno pod turobnim vtisom smrti velikega pisatelja Aiojizija J iraška. Po tednu radosti je sedaj sledil teden žalosti. Vsi listi posvečajo še vedno cele strani smrti velikega narodnega buditelja. Danes je pokojnikova rodbina sprejela med drugimi sožalje ministrskega predsednika Udržala. Pogreb, ki je bil prvotno določen za jutri, je bil odgoden do nedelje, da se omogoči udeležba čini večjemu številu naroda, zlasti tudi z dežele. Pogreb bosta organizirala Narodni svet in Česka Obec sokolská. Sokolstvo bo skrbelo tudi za roditeljsko službo. V soboto zvečer se bo vršila na Vaclavskem trgu velika žalna manifestacija. Pogreb sam bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne izpred Narodnega muzeja do krernatorija. kjer bo pokojnikovo truplo na njegovo izrecno željo upepeljeno. Da se bo mogel udeležiti pogreba. je predsednik Masaryk odgodil svoje potovanje na jug. Pred narodnim muzejem bo govoril v slovo pokojniku prosvetni minister dr. Derer, intendant Narodnega gledališča Jaroslav KvaDil in po Jirásku najpopularnejši češki pisatelj Medek. Častno stražo ob krsti bo tvorilo 12 češkoslovaških pisateljev. Žalne svečanosti v krematoriju samem se bodo vršile le v najintimnejšem rodbinskem krogu. Pepel Jiraska bodo prepeljali nato v njegovo rojstno mesto Hronov, kjer se bo vršil pogreb v torek. Posoda s pepelom bo položena v rodbinsko grobnico, v kateri že počivata pokojnikova mati in soproga. Občinski svet v Hronovu je sklenil, da postavi v spomin svojemu velikemu rojaku poseben J iraško v muzej, v katerem bosta med drugim njegova rojstna in delovna soba. Praška mestna uprava je sklenila, da se bo novi most preko Vltavě ki se gradi ravno nasproti hiše. v kateri je Jirásek stanoval in umrl. imenoval Jiraskov most. Sožalje Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd. 13. marca. AA. O priliki smrti velikega češkega književnika in nacijonal-nrga delavca Alojza Jiraska, je Savez Sokola kralievjne Jugoslavije poslal češkoslovaški Obce sokolski to-le brzojavko: O priliki smrti odličnega sina bratskega naroda, velikega umetnika in zgodovinarja Alojza Jiraska prejmite izraze našega Sokolova. Skromnemu nacijonalnemu borcu in nesmrtnemu pesniku naj bo večna slava! Odločilna borba v angleški zbornici Konservativci skušajo s predlogom nezaupnice zaradi carinske politike in brezposelnosti strmoglaviti delavsko vlado, ki pa so ji liberalci zagotovili svojo podporo ne zapadejo. Vlada bo v pravem času proučila situacijo in odredila vse potrebno glede novih carin. Ne bo pa nasedla opoziciji, da bi že sedaj izdr#a svoje načrte. Glede zahteve, naj se zaščitne carine razširijo, jc Snovdcn dejal, da je veliko vpra- London, 13. marca. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je voditelj konservativne stranke bivši ministrski predsednik Baidwin predlagal naslednjo nezaupnico vladi: »Zbornica obžaluje zastoj v trgovini in porast brezposelnosti, za kar jc odgovorna sedanja vladna politika. Zbornica obžaluje, da je vlada odklonila vse mere za zaščito angleške industrije in gospodarstva.« Bivši ministrski predsednik Baidwin jc v debati izjavil, da so visoke carine sicer .labe, vendar pa v gotovih primer h potrebne; tako tudi Angliji, ker ne vidi drugega izhoda, da se doseže gospodarska enotnost imperija, kakor da se uvedejo carine. Zakladu i minister Snowdcn je v odgovoru navajal, da hočejo konservativci namenoma diskreditirati vladno politiko. V časopisju so bile objavljene dnevno vesti o zapiranju tvornic in ves norast brezposelnosti so listi izključno pripisovali vladni politiki, čeprav nima vlada na delovanje industrij nikakega vpliva. Glede uvedbe zaščitnih carin je Snowdcn izjavil, da je angleška vlada žc prvi dan. ko se je sestal parlament, izjavila, da ne bo uvajala nadaljnjih zaščitnih- carin. Sedanje carine bodo butate toliko časa v veljavi, dokler šanjc, ali bo protckcijonistična politika rešila vprašanje brezposelnosti, ki obstoji ravno tako v državah, ki imajo visoke carine. Drugo vprašanje je ali je zaščitna politika dobra stvar za delavce, ki so v državah z visokimi carinami za polovico slabše plačani kakor v Angliji. V imenu liberalne stranke jc sir Herbert Samuel izjavil, da bo liberalna stranka v tem važnem vprašanju brezpogojno podpirala vlado. Liberalna stranka je za prosto trgovino, ker je prepričana, da je ta gospodarski sistem najboljši za Anglijo v sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah. Glasovanje o nezaupnici vlad,i se bo vršilo pozno ponoči, v najboljšem primeru šele ob 3. zjutraj. Spričo izjave voditelja Liberalne stranke, da bodo liberalci podpirali vlado se lahko že sedaj trdi, da bo predlog o nezaupnici vladi odklonjen. Seja ob 2. "še traja. Protiverski teror v sovjetski Rusiji Okrutno postopanje agentov GPU in sovjetskih vojakov z aretiranimi svečeniki Varšava, 13. marca. d. Sovjetsko-poljsko mejo je prekoračila včeraj družina ruskega seljaka Ivana Aziljeviča Gromoviča, ki je pripovedovala novinarjem strašne doživljaje, katere je doživela v sovjetski Rusiji. V vasi iz katere je pribežal Gromovič, so bili sovjeti nasilno zaprli cerkev, odnesli vse cerkvene dragocenosti, svečenika pa vrgli v zapor, čez nekoliko dni je prispel v vas oddelek vojakov in agentov GPU ter pričel s preiskavo proti seljakom, ki so bili osumljeni da rovarijo proti sovjetom zaradi tega, ker so jim ti zaprli cerkev. Vojaki in agenti so aretirali nekoliko poljedelcev in odšli nato s svojim poveljnikom v zgradbo, v kateri je bil zaprt aretirani duhovnik. Med tem je pritekla pred to poslopje tudi žena svečenika in kleče pro- sila poveljnika naj prizanese svečeniku. Rdeči vojaki pa se niso ozirali na prošnjo in so slekli ženo in svečenika do golega ter ju obesili na vrbo. Obe nesrečni žrtvi bolj-ševiške podivjanosti sta v kratkem zmrznili. še groznejša usoda pa je doletela vaškega svečenika v vasi Sloboda, kjer so rdečearmejci přibili svečenika, potem ko so zaprli cerkev, kar na cerkvena vrata. Kišinev, 13. marca. d. V teku poslednjih dni je pribežalo preko rumunsko-ruske meje večje število seljakov, ki so zaprosili rumunsko vlado za zavetje, črez mejo pa je prispel tudi oddelek sovjetske rdeče vojske in položil orožje ter izjavil, da se ne mara več vrniti v sovjetsko Rusijo. Ves oddelek 165 mož in 11 častnikov so internirali v Kišinevu. Borba policije z zločinci v Chicagu Na pobudo tujcev je aretirala policija 4500 nevarnih zločincev in jih izročila sodišču Chicago, 13. marca. d. Po dolgotrajnem obotavljanju je pričela policija v Chicagu s križarsko vojno proti zločinskemu svetu, ki je izpremenil v zadnjih letih Chicago v pravo gnezdo razbojnikov in morilcev, ko ni minul dan, da ne bi bil izvršen vsaj en umor in po več roparskih napadov. Največja zasluga za ta odločen nastop policije pripada predsedniku zveze chica-ških trgovcev Randolphu, ki je proučil vse različne načine s katerimi so se zločinci držali na površju in nemoteno opravljali svoje zlikovske posle. Ob pričetku borbe je objavil statistiko ogromnih tributov trgovcev raznim voditeljem zločinskih band, ki so sicer v nasprotnem slučaju redno posegali po umorih ter brez premišljanja polagali peklenske stroje v obrate tvrdk, ki niso hotele plačati zahtevanih odkupnin. Policija je nastopila v tej borbi z najmo- Težka avtomobilska nesreča Su'sak, 13. marca. n. Pri vasi Križ na cesti Crikvenica-Bribir se je pripetila danes težka avtomobilska nesreča. Šofer tvrdke Brača Knez iz Crikvenice je vozil s kami-jonom polnim naložene moke, nekega potnika in nekega delavca. Na nekem mestu, kjer je cesta zelo strma, se je utrgala zavora avtomobila, ki ga ni bilo mogoče ustaviti. Kamijon je ďrvel z vso silo navzdol, dokler se ni zaletel v neko kmečko hišo. Udarec je bil tako silen, da se je avtomobil povsem razbil, vreče polne moke so zasule šoferja, delavec pa si je zlomil obe nogi. Potnik Slavko Piskulič je malo pred katastrofo skočil iz avtomobila ter padel pri tem tako nesrečno ob neko drevo, da si je razbil lobanjo in ostal na mestu mrtev. Šoferja so na pomoč prihiteli dernejšimi tehničnimi pripomočki in se držala gesla, da mora dobiti v pest mrtve ali žive vse zločince, ki so postali strah poštenih meščanov. V pomoč ji je služil pri tem poslu seznam velezločincev, ki ga je objavil »Chicago Daily News« s točno navedbo kraja, kjer so se ti skrivali in njihovih podpornikov, ki so jih zalagali z orožjem ter jih skrivali pred zasledovanjem policije. V kratkem času se je posrečilo policiji aretirati in spraviti za rešetke 4500 nevarnih zločincev, poleg več tisoč manj nevarnih članov podzemskega sveta. Poleg tega je zaplenila cele kupe korespondence o že izvršenih in pripravljajočih se zločinih. Iz te korespondence pa je tudi zvedela za imena mnogih pomočnikov zločincev, ki so sicer bili znani kot dobri in ugledni meščani. seljaki izvlekli izpod vreč s težkimi notranjimi poškodbami in najbrž ne bo ostal pri življenju. Moč uniforme Rim, 13. cnarca. V Rimu se je dogodil te dni zločin, ki zelo spominja na prusko köpenickijado. Pri nekem rimskem draguljarju se je zglasil v stotnika karabinjerjev preoblečen zlikovec, ki je proglasil draguljarja za aretiranega. V spremstvu zlikovca je bil tudi neki karabinjer z veliko aktovko. Stotnik karabinierjev je pozval draguljarja, naj mu pokaže dragulje. Kljub zaťje-vanju moža, da je nedolžen, je stotnik mirno zbiral nalepše dragulje in jih metal v aktovko. Po dveh urah sta stotnik in karabinjer odpeliala draguljarja v kočiji v zapore in izginila Premetena zlikovca sta odnesla za 100.000 dolarjev draguljev. Nov župan v Beogradu? Beograd, 13. marca. r. Danes so se v javnosti razširile vesti, da bo vodstvo beograjske občinske uprave izmenjano, ker je bilo v procesu proti bivšemu beograjskemu podžupanu dr Kosti Jovanoviču kompromitirano. Kot bodoči mož na beograjskem županskem stolcu se imenuje glavni tajnik centrale Delavskih zbornic dr. 2iv-ko Topalovič. Tozadevni odlok bo, kakor se zatrjuje, izdan že jutri. V beograjski javnosti je vbudiia ta vest naravno ogromno senzacijo ter je predmet živahnih komentarjev. Unifikacija upravnega postopka Beograd. 13. marca. p. Kakor se doznává, je v notranjem ministrstvu izdelala posebna komisija zakonski predlog za upravni postopek, ki vsebuje vse podrobne določbe o manipulaciji upravnih oblasti, njihovi tehnični službi, o odnošajih do ostalih oblasti ter sploh o notranji administraciji. Komponist Stradal umrl Praga, 13. marca g. V Schönünde pri Rumburgu je umrl v bolnici znani glasbeni pedagog in komponist Avgust Stradal. Stradal je bil star 69 let ic bil eden najboljših učcncev Liszta. Skupščina Zveze gostilničarjev Beograd, 13. marca. p. Jutri se bo vršila v Beogradu glavna skupščina Zveze gostilničarjev kraljevine Jugoslavije. Izletniki iz Švice Beograd, 13. marca. p. Meseca aprila bo došW iz Švice v Jugoslavijo večje število udeležnikov znanstvene ekskurzije, ki jo je pripravi! dr. Wetter, znani naš prijatelj, ki se :e že ponovno medii v naši državi. Dopisniki zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, 13. marca. AA. Minister trgovine in industrije jc podpisal pravilnik o dopisnikih »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«. Pravilnik je razglašen v ^Glasniku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«, dragi zvezek, za marec, ki je izšel nocoj. Z beograjsko razstavo ne bo nfč Beograd, 13. marca. p. Na snočni i seji zastopnikov beograjskih gospodarskih krogov v uredništvu »Vremena : se je ugotovilo, da ni mogoče prirediti splošne državne razstave niti dolgo pričakovanega beograjskega sejma o priliki vscsokolskega zl^ta v Beogradu zaradi tehničnih razlogov, ker bi bilo v kratkem času nemogoče pripraviti vse potrebno. Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane Ljubljana. 13. marca, Danes se .ie pričel turnir za naslov ljubljanskega šahovskega prvaka. Turnirja se udeležuje 14 igraiccv (glej tudi 3. stran!). Prvo kolo ie že prineslo nekaj zanimivih odločitev. Že pogled v turnirsk; lokal kaže. da se tu igra resen šah. Na prvi deski je favorit Vogelnik, najmlajši iugoslovenski šahovski mojster poskrbel za prvo presenečenje. V igri z Erkerjem je v remis poziciji preveč forsiral in ie končnica še nejasna. Ostra in ogorčena borba se ie razvila med Furlani.iem in Ludovikom Ga-brovškom. V italijanski otvoritvi ie Furlani kmalu forsiral napad na kraljevem krilu in riskiral tri kmete za figuro. Gabrovšek je napad spretno pariral in zmagal naglo. Prof. Žimbrek se ie dobro držal v otvoritvi proti Kavečicu. ki pa ga je v nadaljnjem razpletu nadigral in prešel ob prekini eni u v boljšo pozicijo. Najkrajša je bila partija med Bajcem in Cibicem. Baje ie zgodaj zašel v matne mrežo in izgubil. Hren je v damskem gambitu hitro izgubil kmeta, vendar je kmalu z energično igro izravnal položaj in dobil v končnici proti preveč defenzivno^ igrajočemu Juliju Ga-brovšku. Partija Zidan — Ciril Vidmar ie bila prekinjena v enaki poziciji. Rupnik Zdenko je proti Milanu Vidmarju mi. otvo-ril s špansko igro. Po zanimivem razpletu ie Vidmar priče! napad na kraljevem krilu in je igro izgubil v že boljši poziciji, ker je izpregledal damo in je bil v časovni stiski. Ta partija ie bila nedvomno najzanimivejša v I. kolu. V soboto se bo igralo 1Г. kolo. Strašna nesreča premik аса Ljubljana, 13. marca. Zvečer okrog pol 21. se je zgodila na železniški progi na predoru ob Kette-Mur-novi cesti strašna nesreča. Pr; spenjanju vagonov zaposleni 30 letni premikač Anton Jarc, stanujoč na Celovški cesti 14. pristojen v Mirno peč je padel tako nesrečno pod vagon, da mu je odrezalo obe nogi prav do trebuha ter mu ranilo tudi trebuh, tako, da so izstopila čreva. Kijub strašni razmesar.ienosti je bil ponesrečenec pri zavesti do prevoza v bolnico, kamor ga ie prepeljala reševalna postaja. V bolnici mu je službujoči zdravnik dal takoj injekcije, da bi mu olajšal trpljenje. Ponesrečeni Jarc se je šele pred 1 mesecem oženil. V bolnico ie bila na željo ponesrečenca takoj poklicana njegova žena, ki je z njim govorila, ne da bi vedela, kako nevarno je poškodovan njen mož. Stanje ponesrečenca je tako brezupno, da ni .misliti na okrevanje. Ponesrečeni železničar je v času, ko to pišemo, najbrže že podlegel poškodbam. Izredno zanimivo predavanje v »Pravniku« Tudi sinočnje predavanje, ki ga je imel v ljubljanski јчstični palači državni tožilec iz Cel.ja g. dr. Albin Juhart, je izredno uspelo. Predavatelj je orisal, kako je kaznovati po novem kazenskem zakonikuobtoženca v primerili steka kazenskih zakonov, katera materija je v .jugoslovenskem kazenskem pravu docela drugače urejena, nego je bila v avstr. Svoje trditve, ki so v mnogočem po.pol.noma nasprotne dosedanjemu tolmačenju ljubljanskih in zagrebških komentatorjev našega novega kazenskega prava, je podprl z logičnimi argumenti, ki jih bo težko izpodnesti. Za nad vse temeljito predavanje se je zahvalil dr. Juhartu najprej višji državni tožilec dr. Grasselli. nato pa še sodnik apelacSjskega sodišča dr. Pain:č s poudarkom, da so edino tu podane razlage novih predpisov pravilne.