LETO XXIX — Številka 18
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
Cena 4.— šil. (4 din) P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Protislovenski dnevniki pred tiskovni svet!
Prijatelju v slovo
t dr. Vinko Zvvitter
Ko sva se pred tednom poslovila v elizabetinski bolnišnici s krepkim „Na svidenje", nobeden ni mislil, da je to zadnje slovo.
Dragi Vinko, dolga leta sva hodila sporedno pot. Se v času avstro-ogrske monarhije sva bila na celovški gimnaziji, nadaljevala sva študij v Kranju in maturirala v Celovcu že v 1. avstrijski republiki. Po maturi je naju vodila pot na Dunaj, tebe na šolo za svetovno trgovino, mene pa v študij matematike. Zbirali smo se v Klubu slovenskih študentov in upravljali korektorsko službo Koroškega Slovenca, katerega so tiskali v češki tiskarni na Dunaju, ker So koroške tiskarne imele prepoved za tiskanje slovenskega lista. V klubu nas ie bilo 22. Gospodarsko smo bili drug drugemu podobni. Kadar je bila sila največja, smo obiskali prijatelja, Rudija Bliimla, poznejšega prelata, tam smo dobili nekaj za pod zob in nekaj za Popotnico. Po dokončanem študiju si ti prevzel tajništvo Krščanske socialne zveze, pozneje Slovenske prosvetne Zveze, mene pa je vihar časa zanesel skoraj za madžarsko mejo. Po nacističnem puču, 25. julija 1934, se mi je Posrečila vrnitev na Koroško in me je °bčni zbor Slovenske prosvetne zveze izvolil za predsednika za župnikom pijancem. Medtem si prevzel uredništvo Koroškega Slovenca, pridno sva °hiskovala nedeljske kulturne prireditve in pisala za list, prijatelj Jožko Hutter pa oskrboval mladinski list. Po Zasedbi Avstrije po nacističnih četah Se je delo skrčilo na minimum, z napadom na Jugoslavijo pa onemogoči-lo- Ti si z vrsto drugih vrstnikov dobil Pakazan prostor v celovškem arestu, rri6ne pa so že leto prej pognali iz debele.
Iz zapora si moral k vojakom in na Prisilno delo v Miinchen in nato v Ta-,**°r na Češkem.
Tvoja žena Rezi pa je morala s šti-rimi otroci v tujino in je našla zave-
Neobjektivno in lažnjivo poročanje koroških časopisov v primeru Warasch naj bi obravnal tudi Avstrijski tiskovni svet (Osterrei-chischer Presserat). — To je bil zaključek informacijskega popoldneva Akcije koroških kristjanov za sporazumevanje, kjer je analiziral dr. Robert Saxer koroško časopisje in prišel do zanimivih, a hkrati tudi poraznih ugotovitev glede objektivnosti teh listov.
Zaključki dr. Saxerja so bili sledeči: merodajni oblikovalci javnega mnenja na Koroškem zastopajo interese mogočnjakov in močnih v deželi, to je večine. Prav tako je pravosodje na strani mogočnih (pravni čut večine; op. ur.). Nadalje zlorabljajo nosilci oblasti demokratične vrednote proti manjšini (geslo KHD „demokracija kot orožje proti manjšini" pove vse). Treba je priti le do tega, da večina glasov odloča o tem, ali Slovenci sploh še smejo obstajati, čisto „de-mokratično“= Tako gledano so koroški časopisi in stranke nevarnejši od Heimatdiensta in le-tega upo-
rabljajo le za atrapo. Izgledi za bodočnost so skrajno mračni.
Zastopniki nemških javnih občil se prireditve, ki je veljala pravzaprav njim, niso udeležili. Nobenega
Dr. Robert Saxer
nemškega koroškega novinarja ni bilo, akoravno naj bi po predavanju bila diskusija. Slovencem pa se potem očita, da niso pripravljeni diskutirati. Ne moremo si predstavljati, da bi ta popolni bojkot s strani Volkszeitung, KTZ, Kleine Zeitung, agencije APA, aktualne službe ORF-a itd. bil morda slučajen, ampak so se med seboj zgo-vorili. Dogodki, ki tem časopisom niso po godu, se kratkomalo zamolčijo. Zvesto po Stritzlovem stavku, ki je bil ponatisnjen tudi v vabilu: „Den Slovvenenfuhrern muBte aber bevvuBt sein, dafi es aufier Terror mit Dynamit auch psychischen, moralischen und verbalen Terror gibt.“
Ta teror koroških časopisov je v predavanju nakazal dr. Saxer. Vse, kar je povedal Guttler, so prinesli kot resnico, vse, kar je govorilo proti njemu, npr. da je zahteval denar, pa so zanikali. Kritičnih vprašanj novinarji varnostnim organom niso stavili. O VVaraschu niso prinesli nobenega stališča, pa kot človeka ga niso predstavili;
Guttlerja pa so prikazali privatno in kot pravičneža. Kljub temu, da velja zanj javno zanimanje, pa koroški časopisi niso prinesli doslej nobene slike o VVaraschovem ovaduhu.
Dr. Saxer pa se je dotaknil tudi izjav vodje državnega tožilstva dr. Stoiserja, ki je, brez da bi počakal izid postopka in proti njegovi službeni nalogi kratkomalo obsodil Filipa VVarascha kot krivega, s tem da je rekel, da si ne more predstavljati, kdo drug bi — razen VVarascha — mogel izročiti Gutt-lerju bombo. Prav tako je brez sodnega postopka obsodila VVarascha tudi Kleine Zeitung, ki je brez navodnic zapisala, da ovaduh govori resnico. Prav tako se koroški časopisi niso posluževali kon-junktiva, ampak vsako Guttlerjevo besedo vzeli za resnico.
V diskusiji so tudi precej razpravljali o študiji teama okoli dr. Eriha Prunča, ki je prišla do poraznih zaključkov glede objektivnosti koroškega tiska. Več v naslednji številki.
Ermacora (DVP): ugotavljanje spodletelo! Warasth obtožen
Da je poskus večinskih strank, izvesti „objektivno ugotavljanje manjšine", spodletel, je priznal v petek zvečer tudi prof. dr. Felix Ermacora, ekspert OVP pri kovanju lanske protimanjšinske zakonodaje. Ermacora, ki je kot poslanec v parlamentu tudi glasoval za omenjene zakone, je pred ljudsko univerzo v Bregenzu dejal, da ima po državni pogodbi Jugoslavija jasno zajamčen položaj legalne zaščitne sile v Avstriji živečih Slo-
tišče pri župniku Tevžeju Nageletu v Zammelsbergu v Krški dolini.
Leta 1945 smo se znašli v popolnoma novih razmerah na Koroškem.
Ti si po opravljenem profesorskem izpitu poučeval gospodarske predmete na trgovski akademiji, jaz pa matematiko in fiziko na realki.
Leta 1949 so nastale razmere narekovale in terjale ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev in rojstvo Našega tednika. S skupnimi močmi smo nosili breme in skrb.
Dragi prijatelj Vinko! Mnogo ur sva presedela v skupnem posvetu, dostikrat bila različnega mnenja v presojanju položaja, nikdar pa glede cilja. Prisrčna ti hvala za vsako pomoč, za prijateljstvo na skupni življenjski poti. Zdi se mi, da se je odtrgal kos mene samega.
Ti si dokončal življenjsko pot, prej pa uredil vse zemeljske dolžnosti. Tebi naj bo šentjakobska zemlja lahka, ženi Reziji in otrokom z družinami pa izrekam v svojem imenu in v imenu nas vseh iskreno sožalje.
Dr. Joško Tischler
vencev in Hrvatov po mednarodnem pravu. S tem dobiva razmerje Avstrije s svojo južno sosedo izredno važnost. On, Ermacora, sicer noče slikati hudiča na steno, če le teoretično razglablja, kakšne mednarodne posledice bi imel vojaški poseg Jugoslavije na južnem Koroškem v prid koroških Slovencev. Vendar pogled na navzočnost turških vojakov na Cipru kaže, da je svetovna javnost pripravljena, da takšne intervencije vzame na znanje. K temu še pride, da more Jugoslavija kot vodilna država neuvrščenih mobilizirati zase večino v OZN. Vendar je Ermacora dejal, da Jugoslavija trenutno ni voljna internacionalizirati slovenskega vprašanja. Kljub temu je Avstrija prisiljena, da ravna, potem ko je spodletel poizkus ugotavljanja manjšine. Zdaj gre za praktično uporabo zakona o narodnih skupnostih. Ermacora je dejal, da kljub dvorjenju ni uspelo, da bi zastopniki Slovencev šli v sosvete. Prav tako je dejal, da se le s pomočjo zakonov problem ne da rešiti, akoravno izgleda na papirju vse to morda celo vzgledno, a v resnici je neuporabno za dokončno pomiritev. Ermacora je predvsem naglasil, da je treba razumevanja za čustveni svet Slovanov, ki hočejo, da se njihova narodnost ohrani manj z zaščito posameznika, temveč naj bo zaščiten življenjski prostor, ki naj obvaruje pred asimilacijo.
Najnovejše Ermacorove izjave so vzbudile predvsem pri FPO hude proteste. Poslanec Sila je de-
jal, da OVP ne bo mogla mimo tega, da bo Ermacori „dopovedala“, da je rezultat ugotavljanja uporabljiv in nikakor ni spodletel.
Ermacorove izjave glede internacionalizacije pa so zanimive tudi zaradi tega, ker se je 7. julija 1976 v parlamentu še pridno vadil, kako bi ugovarjal jugoslovanskim argumentom ob morebitni internacionalizaciji. Očitno danes o tedanjih svojih besedah ni več popolnoma prepričan ...
Medtem je državni tožilec vložil zoper Filipa VVarascha obtožbo. Državni tožilec bo dr. Bacher, sodnik pa dr. Pignet. VVarascha branita odvetnika dr. Franci Zvvitter in dr. Janko Tischler. Postopek bo na deželnem sodišču, na okrajnem sodišču pa se bo moral zagovarjati zaradi posesti pištole VVara-schev ovaduh Guttler. Tudi postopek proti Filipu VVaraschu so zdaj dokončno uvrstili v tisto serijo procesov, ki velja tudi številnim drugim slovenskim aktivistom.
Ob materinskem dnevu želimo vsem slovenskim materam na Koroškem vse najboljše pri njihovem odgovornem poslanstvu. Predvsem na materah leži vzgoja otrok, pa tudi vzgoja v materinem jeziku. Zaradi mnogokrat neugodnih okoliščin odločitev, otroka vzgajati v podedovanem materinem jeziku, ni lahka. Ob materinskem dnevu velja zato vsem slovenskim materam posebno priznanje.
Uredništvo
NSKS in ZSO: osnutki odredb so ena sama provokacija!
K osnutkom odredbe avstrijske zvezne vlade o določitvi tistih delov področja, v katerih naj bi namestili topografske napise v nemščini in slovenščini v smislu določil zakona o narodnih skupnostih, nadalje k osnutku odredbe o določitvi sodišč, upravnih oblasti ter drugih mest, kjer naj bi bila slovenščina dodatno k nemščini pri-puščena kot uradni jezik, in slednjič k osnutku odredbe, ki določa način pisave slovenskih krajevnih oznak, sta osrednji organizaciji koroških Slovencev prejšnji teden zavzeli svoje stališče in ga posredovali uradu zveznega kanclerja.
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Na mednarodni gospodarski ravni se utrjuje spoznanje, da bo leto 1977 odločilno leto v vprašanju, ali bo mogoče premagati sedanjo gospodarsko recesijo, ki traja od leta 1974 naprej in ki ima za posledico milijone brezposelnih. Konjunktura se je v zadnjih mesecih sicer poživila, toda v prostoru stoji še vedno odločilno vprašanje, če ta poživitev ni le prehodnega značaja in če ne bo že v kratkem sledil ponoven upad.
S tem v zvezi je treba najprej upoštevati,
0 da na mednarodni ravni brezposelnost neprestano narašča,
0 da je npr. v Franciji, na Irskem, v Italiji in v Veliki Britaniji že večja kot je bila med leti 1930 in 1940 ter
6 da se tudi v Zvezni republiki Nemčiji — v sloviti deželi „go-spodarskih čudežev" — brezposelnosti ne morejo otresti.
V takih okoliščinah je malce čudno, če vlada in njen institut z gospodarskim raziskovanjem trdita, da se zadevne stvari v Avstriji očividno obračajo na boljše. Še bolj čudno pa je, če iz krogov koroške deželne vlade vedno spet slišimo trditve o nadpoprečni rasti koroškega gospodarstva. To tembolj, ko so glasovi z druge strani 0
Miza avstrijskega prebivalca je pogrnjena in na njej lahko najde vse, kar oko in želodec poželita. Kar avstrijsko kmetijstvo ni v stanju producirati, spretni in iznajdljivi trgovci pridno uvažajo takore-koč iz vseh dežel zemeljske oble. Pri vsem tem slednje in prve bore malo briga, da imamo tudi v naši državi agrarne viške, zlasti na področju mesa, mleka, lesa in še nekaterih drugih produktov kmetijskega izvora. Slednje moramo izvažati, če hočemo zagotoviti eksistenco kmetov
0 kot garantov za prehrano, če bi nam šlo enkrat res slabo, in 0 kot garantov za ohranitev kulturne podobe človekovega okolja.
Baš to pa tudi malo briga gospoda in gospo Avstrijko v njunem poželenju in njuni izbirčnosti pri sestavi svojih jedilnih listov.
To poželenje in ta izbirčnost pa postaja iz leta v leto dražja. Vrednost im po rtov kmetijskih pridelkov se je med letom 1975 in 1976 zvečala za okroglo 22% na 18 milijard šilingov, čeprav domače kmetijstvo že zagotavlja oskrbo prebivalstva z živili z 92 odstotki. Leta 1970 jo je zagotavljalo le s 84 odstotki.
Kako spričo tega naglo naraščanje agrarnega uvoza lahko postane usodno, vidimo najbolje na primeru trgovine s kmetijskimi pridelki naše države z deželami Evropske skupnosti. Avstrijski deficit v
V pismu opozarjata NSKS in ZSO sprva na številna obširna stališča k temu sklopu problemov, hkrati pa vidita obe osrednji organizaciji nujnost, da še enkrat zavzameta načelno stališče k vprašanju izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe in s tem k zadevnim osnutkom odredb. V pismu je rečeno: „V tej zvezi ponavljamo stališče, da avstrijska zvezna vlada in avstrijski parlament z manjšinsko politiko v zadnjih mesecih in letih brezdvomno kršita avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 in se očividno prizadevata, da bi vprašanje slovenske manjšine na Ko-
— s strani obrtnega gospodarstva in podjetnikov — precej drugačni, negativnejši.
Gospodarska negotovost v Avstriji, posebej pa še na Koroškem, se po razpoložljivih virih ni zmanjšala. Prej se je zvečala. Avstrijski dolgovi v inozemstvu, se pravi dolgovi v mednarodni trgovini in gospodarskem sodelovanju, so se lani zvečali kar za 22 milijard na 27 milijard šilingov. Vse to v času, ko draginja čedalje bolj skokovito narašča. Da ima oboje naraščajočo zadržanost podjetij na področju investicij za posledico, se razume samo po sebi.
In kako izgledajo stvari na Koroškem?
Najnovejši zadevni kriteriji kažejo,
0 da je bilo letos marca 9 odstotkov prebivalstva manj zaposlenega kot v istem času leta 1974, 0 da je bil marca na Koroškem delež brezposelnih trikrat večji kot v državnem merilu,
0 da je koroški delež na davčnem donosu od leta 1972 neprestano padal in da je lani znašal le še 4,2 odstotka, čeprav znaša delež Koroške na avstrijskem prebivalstvu več kot 7 odstotkov.
da je lani davčni donos na ko-
tej trgovini je med letom 1975 in 1976 narasel za dobro milijardo šilingov na 4,4 milijarde šilingov. Pred petimi leti se je gibal le pri 500 milijonov šilingov.
Vzroki tega razvoja so sila enostavni. Medtem ko naša država uvoza živil in drugih kmetijskih pridelkov iz teh dežel ne brzda, ji prav te države pri izvozu govedi in mesa ter mlečnih izdelkov delajo čedalje večje težave. Za premostitev teh težav je vsako leto potrebnih tisoče milijonov šilingov državnih in deželnih denarjev iz davčnih bremen, ki jih nosi vsak od nas.
Krivda, da s svojimi viški pri mesu in pri mleku na inozemskih tržiščih ne moremo prodreti, gotovo ne leži na naših cenah, marveč na pretiranem dirigizmu Evropske skupnosti na področju agrarne trgovine. Določene krivde pa se tudi ne morejo otresti socialni partnerji naše države in tudi uradna agrarna politika kot taka ne. In to iz dveh razlogov:
0 prvič zaradi tega, ker doslej nasproti deželam Evropske skupnosti ni bil napravljen niti en poizkus sankcij v obliki, da bomo od tod uvozili le toliko živil oziroma surovin za nje, kolikor bodo le-takih tudi od nas odkupile;
0 drugič pa zaradi tega, ker uradna agrarna politika doslej še ni nič podvzela ukrepov, da bi vsaj izboljšala samooskrbo z oljaricami (Nadaljevanje na 8. strani)
roškem rešila tako, da bi nazadnje to narodno skupnost asimilirali. Tako zakonodaja z dne 7. julija 1976, kakor tudi predloženi osnutki odredb ne morejo slepiti preko tega dejanskega stanja, temveč se s tem potrdi končni cilj avstrijske zvezne vlade ter avstrijskega parlamenta.
Osnutki odredb, ki jih imamo pred nami, so zaradi tega za slovensko narodno skupnost na Koroškem docela neuporabni za diskusijo in pomenijo naravnost nezaslišano provokacijo pripadnikov slovenske manjšine. Kakor je razvidno iz osnutka odredbe k dolo-
roškega prebivalca znašal le še 8837 šilingov, medtem ko je v državnem merilu znašal 14.787 šilingov.
V taki luči gledano gospodarska problematika naše dežele kaže, da sta Koroška in njeno prebivalstvo od sedanje mednarodne gospodarske recesije najbolj prizadeta. Ob tej ugotovitvi še druga: Zapostavljenost Koroške v avstrijski gospodarski politiki zadnjih 30 let ni bila še nikoli tako očitna, kot je sedaj. In še tretja in zadnja ugotovitev: na Koroškem v zadnjih 20 letih deželna vlada, Zbornica obrtnega gospodarstva, Delavska zbornica ter podržavljena in privatna industrijska podjetja niso bila v stanju, da bi zagotovila potrebne predpogoje, da bi imeli delojemalci — katerih število spričo strukture koroškega kmetijstva narašča, končno zagotovljeno svoje delovno mesto, (bi)
Z veseljem sem se odzval vabilu globaškega kulturnega društva, ki s tem kulturnim festivalom, ki je postal v pravem pomenu besede že tradicionalen, dokazuje močno narodno in kulturno zavest svojih članov. Vsi ste spoznali pomembnost kulturnega dela za razvoj in obstoj narodne skupnosti tudi v današnji dobi vsesplošne tehnizacije. Vemo namreč, da je ravno kulturno udejstvovanje na vasi v preteklosti in tudi še danes deloma edini nosi-telj narodne zavesti med koroškimi Slovenci. Da pa je to kulturno delo lahko uspešno, pa zahteva ogromno žrtev sodelavcev, ki najdejo po težkem vsakdanjem delu še po večerih in dela prostih dneh čas za vsestransko kulturno delo, čas za pevske vaje, odrske nastope itd. Tako delovanje pa je najboljši znak za živo in trdno življenjsko voljo naroda in njegovih članov, ki so pripravljeni za obstoj in razvoj narodne skupnosti mnogo žrtvovati in to iz idealizma v zavesti, da je materina beseda ena največjih in najlepših vrednot vsakega človeka, ki jo je treba negovati, in v zavesti, da končno tisti, ki se danes iz oportunizma, iz vidika boljšega materialnega življenja sramujejo materine besede, zatajijo ne samo lastnih staršev, ampak pravzaprav tudi samega sebe, kajti pripadnost k kateremukoli narodu ni mogoče vreči od sebe kakor umazano cunjo.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici je dobro spoznalo svojo nalogo in njegovi člani neutrudljivo delujejo in s tem žanjejo tudi velike uspehe, kar dokazuje tudi letošnji kulturni festival. Zato danes globaški kulturni skupini iz srca čestitamo k temu uspešnemu
čitvi sodišč, upravnih oblasti ter drugih službenih mest, v katerem naj bi bila slovenščina dodatno k nemščini pripuščena kot uradni jezik, zadržujejo na več kot dveh tretjinah dvojezičnega ozemlja uporabo slovenskega uradnega jezika in s tem to področje konec koncev neizogibno ponemčijo.
Zaradi tega gre očitno za nadaljnje bistveno poslabšanje položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem v primerjavi z dosedanjo zakonodajo in z dosedanjo prakso. Osnutek odredbe o določitvi delov področja, kjer je treba namestiti topografske oznake v nemškem in slovenskem jeziku, omejuje dvojezično področje celo na eno šestino tega področja, na katerem živijo koroški Slovenci skozi stoletja avtohtono in v katero področje je tudi vključen sestavni del državne pogodbe iz leta 1955.
Tudi stvarno je slovenščina degradirana kot pomožni jezik in dovoljujemo si, da samo ilustrativno opozorimo na to, da je npr. v vsakodnevnem prometu s pošto in železnico uporaba slovenščine izključena. Vsa absurdnost takega določila se kaže že v tem, da bo komaj kdo imel v uradnih zadevah opraviti s poštnimi in telegrafskimi ter železniškimi zadevami (kjer naj bi slovenščina bila dovoljena; op. ur.), da pa ima koroški Slovenec dnevno opravka s temi institucijami pri različnih okencih teh uradov. Tam pa materinega jezika ne sme uporabiti. Taka neresnoba v določilih izgleda mednarodno gledano brez primerjave.
Imenovane odredbe pomenijo tudi jasen pregrešek proti načelu enakosti, ki je v avstrijski ustavi zajamčeno, ker končno samovolj-
in nadvse potrebnemu kulturnemu delu in se ji iskreno zahvaljujemo v upanju in prepričanju, da bo kulturno društvo tudi v bodoče bistven faktor kulturnega življenja koroških Slovencev.
Nasploh pa lahko mi koroški Slovenci danes ugotovimo z največjim ponosom, da je naša kulturna dejavnost kljub težkemu položaju, v katerem se nahajamo, nadvse živahna.
MOČNA KULTURNA
DEJAVNOST — ODPOR PROTI
ASIMILACIJSKEMU PRITISKU
Slovenska kulturna društva se lahko ponašajo z bogatim kulturnim delom. Na občnem zboru Krščanske kulturne zveze prejšnji teden sem ugotovil, da ne delujejo samo tradicionalna kulturna društva, ampak da se ustanavljajo uspešno še nova in zelo mnogokrat predramijo stara, ki še dolgo niso več delovala. Kot pravilen in nujen korak smatram pa dejstvo, da vsebuje kulturni program nekaterih kulturnih organizacij kot težišče otroško mladino in rojake na robu našega ozemlja. V preteklih mesecih so naši otroci videli veliko lutkovnih predstav in filmov, ki so jih razveselili, saj drugače skoro nikjer več ne slišijo slovenske besede; hvalevredno delo in odkrito priznanje vsem tistim, ki skušajo na tako uspešen način kriti kulturni deficit naše otroške mladine. Kulturni nastopi na periferiji našega dvojezičnega ozemlja in obisk na teh prireditvah pa dokazujejo najbolje zlaganosti ukrepov avstrijskih oblasti, na podlagi katerih hočejo skrčiti dvojezično ozemlje na eno tretjino. Ravno močna kulturna
no določajo, kateri Slovenci se smejo posluževati svojih pravic in kateri ne. Naravnost smešna je okoliščina, da je npr. občina Škoci-jan, ki je naravnost kulturno središče koroških Slovencev, izvzeta iz odredbe o uradnem jeziku. Očitno naj bi ta okoliščina bila darilo nemškonacionalcem in neonacistom, ki so ravno Škocijan napravili za središče protimanjšinske agresije. V osnutku odredbe, s katero naj bi bile določene slovenske oznake za vasi, so vsekakor pri slovenskih oznakah jezikovne napake in arhaizmi. Očitno se pri tem niso ravnali po slovenskem pismenem jeziku.
Akoravno do danes še niso objavili, na kakšni podlagi so sestavili osnutke odredb in bi dokončno stališče z naše strani bilo možno šele potem, ko bi nam dali na razpolago te podlage, izgleda vendar, da so vzeli za podlago rezultat ugotavljanja manjšine z dne 14. novembra 1976.
Ni treba nam dalje razlagati, če z naše strani ugotavljamo, da ta rezultat pomeni roganje vsaki znanosti. Da so vzeli za podlago te rezultate, pa enkrat več dokazuje, da končno zvezna vlada in v parlamentu zastopane stranke sledijo politiki Karntner Heimatdiensta, ki naj bi končno vodila k popolnemu izbrisanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Zaradi tega še enkrat izražamo našo jasno odklonitev in s posebnim poudarkom ugotavljamo, da takšna manjšinska politika pomeni jasno kršitev avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, da pa preko tega resno ogroža mir v tem delu Evrope. “
dejavnost koroških Slovencev je izraz upora proti odprtemu in skritemu asimilacijskemu pritisku na manjšino.
Slovenski narod je sicer le majhen; vendar ima mogočno kulturno tradicijo. To velja tudi in predvsem še za nas koroške Slovence. Ravno letos praznujemo važne jubileje, kot 70-letnico organizirane kulturno-prosvetne dejavnosti koroških Slovencev, kajti pred 70 leti je bila ustanovljena Krščanskosocialna zveza za Slovence na Koroškem.
Letos pa tudi praznujemo 75-let-ni življenjski jubilej naše slovenske koroške pesmice Milke Hartmanove, katere življenje in delovanje je kar najtesneje povezano s koroškimi Slovenci, še posebno s Podjuno in tudi s kulturnim življenjem Globasnice, saj se ravno v tem kraju s posebno vnemo pojejo Milkine pesmi. Milka Hartmanova je v veliki meri sooblikovala kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v zadnjih desetletjih; in to ne samo kot pesnica, ampak kot kulturna delavka, ki je bila povsod prisotna in ni mogoče našteti vseh njenih ustvarjanj. Njeno življenje je bilo, je in bo posvečeno narodnemu delu. Njene pesmi opevajo vse težkoče in trdote, vse trpljenje koroških Slovencev, vso lepoto Podjune in tudi socialno problematiko našega človeka.
Kljub temu pa v vseh njenih pesmih zveni upanje na boljšo in lepšo bodočnost naroda trpina. Koroški rojak dr. Pavel Zdovc je zapisal v spremni besedi zadnje Milkine pesniške zbirke „Pesmi iz !■' buškega puela" takole: „Tudi Milk3 Hartmanova je ,sužat šva‘, in sicer strokovni izobrazbi, ljudski pro-
Sedanja gospodarska recesija in Koroška
Oskrba z oljem in mi vsi
Dr. Matevž Grilc v Globasnici:
Med gestapovci, ki so prišli 14. aprila 1942 zgodaj zjutraj na Šče-demnikovo domačijo v Ščedem pri St. Jakobu, je bil tudi malo bolj zgovoren Dunajčan. Medtem, ko so ostali gestapovci samo buljili tja v en dan, je odvrnil ta Dunajčan na vprašanje gospodarja, zakaj da ga hočejo odpeljati z družino z domače zemlje, da je bila pač Šče-demnikova družina izbrana za prvi transport, katerim bodo sledili še mnogi drugi.
Ščedemnik se spominja ob robu, da je nek imeniten gospod pozimi leta 1941 prebiral v gostilni Gabriel v Lešah pri St. Jakobu časopise. Ščedemniku in njegovim prijateljem, ki so orali cesto v Pod-rožco in se ustavili na malico v gostilni, je prebral na glas iz časopisa „Grenzruf“ (klic meje): „Unser Fuhrer will die Grenzen seines Reiches mit Leuten aus dem Herzen seines Reiches besie-deln“ (naš firer hoče naseliti meje svojega rajha z ljudmi iz srca svojega rajha). Nasmehnili so se bralcu, ker si pač takega naseljevanja še predstavljati niso mogli.
14. aprila 1942 pa se jim je pokazala prava slika tega poročila, kateremu tedaj niso mogli verjeti. Sčedemnikovi družini so morali gestapovci dolgo prigovarjati, da so jo mogli spraviti na pot, ker je gospodar zahteval, da pa naj kar na pragu domačije ustrelijo, ker se ne zgane odtod. Medtem je pripravila njegova žena Liza tri puntelce, dva večja in enega manjšega za 11-letno hčerkico Olgo. V spremstvu gestapovcev so šli peš do Lebnovih v Gorinčiče, kjer so čakali že Primkovi. Tri družine so šle odtod v Št. Peter, kjer so se jim še Pridružili Strovčevi z Reke in Ko-bintarjevi iz Srej. Pot so skupno nadaljevali z omnibusom, ki je pobral še Petričevo, Janežičevo, Po-kavo, Tavčarjevo in Stickrovo družino, na Melih pri Spodnjih Gori-
sveti in kulturi zamejske Koroške. V sprednji vrsti je skupaj s svojim slovenskim ljudstvom nosila vse tegobe, zapostavljanja, šikane in 9olo nasilje. Kulturna delavka in Pesnica Milka Hartmanova ima svoj dom, svoje vidno mesto v slovenskem kulturnem življenju in njen nauk živi na mnogih mnogih naših najboljših domačijah od Potoč pri Labotu do drugih Potoč Pri Šmohorju."
DR. JOŠKO TISCHLER:
VZGLED ZA NAŠO BORBO
V nekaj dneh pa bomo praznovali 75-letnico največjega, najbolj zaslužnega in neutrudnega borca Za pravice in obstoj naše narodne skupnosti, očeta Slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja. Ta živ-ijenjski jubilej bo letos prisoten pri nas še ob drugih priložnostih, vendar se ga moramo spomniti tudi na tej prireditvi. Dr. Tischler je simbol večne borbe našega naroda, je simbol politika in kulturnika, ^ je posvetil vse svoje delo koroškim Slovencem. Vsebina 75-letne-ga življenja so težave, razočarala, vendar tudi upanje in veliki Uspehi, ki so bili možni le ob njegovi neverjetni politični daljnovid-n°sti, katere tudi prenekateri naši r°jaki v odločilnih trenutkih niso spoznali. Neprecenljivo je njegovo Udejstvovanje na šolskem področja in krona njegove vztrajnosti je Slovenska gimnazija, ki praznuje ^tos 20-letni jubilej. To pa je tista ustanova, na kateri se danes izobražuje naša mladina, tista mladica. ki bo garant obstoja in razvoja našega naroda.
, V vzgledu tega narodnjaka mora 'Zmed nas vsak videti dolžnost, po-
čah so pristopili še Fugerjevi z Raven.
V Žrelcu so dobili obešene s pripombo „Das ersetzt Ihren Namen und ist standig am Hals zu tragen" (to nadomešča Vaše ime in se mora nositi okoli vratu) okoli vratu tablice. Sčedemnikovi so dobili številko 80215.
Potem ko so v Žrelcu še izbrali nekatere družine, ki so imele najbrž tu in tam kakšen stik z vlada-
jočimi, so skupino, v kateri so bili Sčedemnikovi, odpeljali preko taborišča VVassertridingen v Hessel-berg in dalje v Schvvarzenberg. Tam so, natrpani v celice samostana minoritov, prišli v pogovor s strežnicami, ki so izseljence imele za zelo nevarne elemente in so bile v službi oborožene. Pravile so vedno, da zelo dobro vedo, koliko ljudi da so že pobili in katere načrte da so še imeli.
Otroke so morali poučevati izseljenci sami brez učnih pripomočkov. Za prvega učitelja so določili predstojniki taborišča Janka Ogrisa iz Bilčovsa. Ko se je bil Janko Ogris ravno vživel v svojo novo nalogo, so ga na nenadoma sklicanem apelu proglasili za političnega zločinca: »Vedeli ste, da se pri nas govori samo nemško in da se morajo vsi stiki, bodisi ustni ali pismeni, izvajati v nemščini." Vsi Ogrisovi prijatelji so ostrmeli. Ogrisov zločin: karti, ki jo je bil pisal domov v Bilčovs sicer v predpisani nemščini, je bil dodal slovenski pozdrav „z Bogom!". Odstavili so ga in na njegovo mesto dolo-
trebo in spoznanje, da le vztrajna, včasih tudi brezkompromisna borba vodi do uspeha. Na tem mestu se mu danes vsi zahvaljujemo za njegovo delo in želimo, da še dolgo ostane med nami kot vzpod-budnik, kot svetovalec in kot vzgled, da kot simbol človeka, ki tudi v najtežjih trenutkih ni obupal, ampak živel v prepričanju, da vztrajno delo končno privede do uspeha.
Istočasno pa se spominjamo letos najtrše dobe našega narodnega življenja, ko so koroške Slovence pred 35. leti Hitlerjevi biriči izseljevali, ko je padel nacistični bič na ves slovenski narod. Aprila 1942 so začeli množično izseljevati Slovence od najmlajših do najstarejših. Dr. Joško Tischler je zapisal v uvodniku »Odpustili smo, pozabiti ne moremo in ne smemo!" v Našem tedniku, dne 14. aprila 1977: „V potu svojega obraza so služili svojim domovom in čez noč postali brezpravni brezdomci. Krivica je bila tako grozna, v nebo vpijoča, da vere v pravico tudi pri rojakih v tujini ni mogla zadušiti. Ko sem za Binkošti 1942 obiskal izgnance v taborišču na Hesselber-gu, nisem našel obupanih, marveč ljudi, ki so verovali v zmago pravice in ta vera jim je dajala moč, da so mogli prenašati vse gorje."
Ta vera naših izseljencev, dragi rojaki, pa mora biti tudi oporoka za nas, neupogljiva vera v zmago pravice tudi takrat, ko je stal naš narod že pod vislicami. Četudi nas danes avstrijske oblasti silijo na kolena, četudi so oblasti kapitulirale pred zahtevami fašističnih in nemškonacionalnih krogov, ki zahtevajo likvidacijo slovenske narod-
čili Miklavčiča. Brez učnih pripomočkov je skušal tudi on buditi in ohranjevati v svojih učencih spomin na dom in domači kraj, pripovedoval jim je o Miklovi Zali, o Serajniku, Davorinu in Tresoglavu, pa tudi o »Žalikženah". Seveda vse v predpisani nemščini. Nekega dne je prišel odgovorni Hauptsturm-fuhrer Schussler s posebno nalogo: Ščedemnik naj odda mesečna pismena poročila o »življenju v ta-
Rojen 20. decembra 1898, je bil eden izmed najstarejših udeležencev protestne vožnje koroških Slovencev na Dunaj prejšnji mesec.
borišču". Že s prvim Ščedemniko-vim poročilom niso bili zadovoljni, ker je napisal le, da so vsi s sta-
ne skupnosti na Koroškem, ne bomo zgubili vere v zmago pravice, ne bomo šli na kolena.
NISMO LASTNI GROBOKOPI!
Oblasti morajo spoznati in že spoznavajo, da brez nas ni rešitve koroškega vprašanja. V enotni borbi smo se uspešno uprli 14. novembra 1976 ugotavljanju manjšine, ker imamo toliko človeškega ponosa, ker nismo številke, ampak ljudje. Uspešno se upiramo izvedbi manjšinske zakonodaje z dne 7. julija 1976. Ne bomo šli v zloglasne sosvete, ker bi tam morali postati kolaboraterji politike avstrijskih strank in s tem grobo-kopi lastnega naroda.
Mi, Vaši izvoljeni predstavniki, nimamo namena zastopati interese tistih, ki želijo našo smrt. Danes se zavedamo, da je naša dolžnost, da zastopamo Vaše potrebe, življenjske interese našega naroda, interese koroških Slovencev in nobenega drugega. To pa je bistvo demokracije in demokratičnega postopanja nas ne bo učil deželni glavar VVagner, nekdo, ki se danes ponaša s tem, da je služil največjemu diktatorju in krvniku Hitlerju. Prepričan sem, da se takim politikom ne bo posrečilo razdvojiti vodstva koroških Slovencev na eni in našega ljudstva na drugi strani.
Poskusili so vse, da bi dosegli ta cilj, vendar do danes brez vsakega uspeha. In tega ne bodo dosegli, ker koroški Slovenci dobro vemo, kdo zastopa njih težnje, mi dobro poznamo naše prijatelje, ampak tudi tiste, ki naši narodni skupnosti strežejo po življenju.
novanjem, z oskrbo in tudi z vodstvom zadovoljni; teži jih le ljubezen do izgubljenih domov. »Zato," je pisal Miklavčič, »želimo, da bi se ta vojna srečno končala in da bi prišli vsi spet v svojo domovino." Hauptsturmfilhrer je seveda želel poročilo o pogovorih in izjavah med izseljenci in o njihovem mnenju o firerju, pri koroških Slovencih pa nikoli niso našli vohuna oziroma izdajalca.
2. julija 1943 so premestili Šče-demnikove in druge v taborišče Frauenaurach, kjer je prevzel poučevanje otrok študent in poznejši kaplan Hanzej Dragašnik z Kostanj. Ščedemnika, Piceja iz Št. Primoža, Dragašnika z Kostanj in Ogrisa iz Bilčovsa so dodelili lesnemu trgovcu Goggeleinu v Markt Erlbach. S skromno dnevno prehrano (kos kruha in 3 dkg margarine) so morali prevažati z zarjavelim vozičkom deske po strmi poti na višje ležeči kolodvor. Delo je bilo zelo naporno in so se morali grede oddahniti. Ob tej priložnosti je Ščedemnik opozoril svojega »šefa", da bi bilo treba osi vozička malo namazati. „Šef“ pa je zgrabil za desko in mu udaril s vso silo po hrbtu in zavpil: »Da hast Du Deine Schmiere!" (tukaj imaš tvojo mažo!).
Kmalu nato so poklicali Miklavčiča, izseljenega sovražnika nemške države, v nemško vojsko (žena in hčerka sta ostali v taborišču). Svojim novim predstojnikom je nakazal to protislovje, nakar so povprašali gestapo v Celovec. Iz Ce-
ČLEN 7 IZPOLNITI DO ZADNJE
PIČICE!
Zato bomo svetu dokazali, da mi ne živimo le v tistih 14 občinah, kjer nam hočejo priznati pravico do uporabe narodnega jezika, ne le v tistih 8 občinah, kjer mislijo postaviti dvojezične napise, ampak, da živimo vsepovsod tam in na tistem ozemlju, ki ga je označil Himmler, ko je hotel izseliti koroške Slovence, na tistem ozemlju, ki je označeno v šolski uredbi iz leta 1945, in v drugih urednih dokumentih druge republike, vsepovsod tam, kjer živimo avtohtono že 1400 let. In če VVagner govori celo o iredentistih (o ljudeh, ki se borijo proti Avstriji), potem še enkrat jasno pribijemo, da smo avstrijski državljani, da naša borba ne gre proti Avstriji kot državi, da mi izpolnjujemo naše dolžnosti, ampak da zahtevamo naše pravice, ki nam gredo po členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Zato se borimo in se bomo borili tako dolgo, dokler člen 7 ne bo izpolnjen do zadnje pičice.
Z vso ogorčenostjo danes protestiramo proti »lovu na Slovence", proti škandaloznim procesom, ki jih je napovedalo državno tožilstvo v Celovcu proti slovenskim aktivistom, ki so s svojimi dejanji nakazali le na neizpolnitev ustavnega zakona in mednarodne pogodbe. Dokaz, da je ta nova akcija avstrijskih oblasti le ponoven poskus zatreti življenjsko voljo koroških Slovencev, pa je dokumentiran tam, ko govorijo o tem, da podiranje napisov leta 1972 ni bilo kaznivo dejanje. Tisti, ki so kršili zakone, niso kaznovani, tisti pa, ki so opozorili na neizpolnjevanje za-
lovca so odgovorili tisti, ki so Ščedemnika z mnogimi drugimi koroškimi Slovenci izselili, da ni sovražnik države in da se sme uporabiti v nemški vojski. Predstojnik mu je tedaj dejal: »Bil sem v privatnem poklicu odvetnik in sem videl, kako ljubi kmet svojo zemljo. Zaradi nekaj kvadratnih metrov zemlje riskira pri prepiru zaradi meje celo svoje premoženje. Vam, koroškim slovenskim izseljencem, so vzeli vse premoženje in vso zemljo. To mora biti zelo grenko!" Ščedemniku je preskrbel notranjo službo, gauleiterja Rainerja pa je prosil za izpustitev njegove žene in hčerke Olge iz taborišča. Rainer je tej prošnji ugodil in ju pustil na Predarlsko. Tam sta preživeli celo leto v zatočišču, katerega jima je preskrbel dr. Joško Tischler, ki so ga bili izgnali v Bregenz.
Jože Miklavčič je ostal vojak in prevzel novembra 1944 odgovornost za nek vojaški transport v Gardec; odtod se je peljal v rojstni kraj in se oglasil tudi na občinskem uradu v Št. Jakobu v Rožu. Tedanji župan Schervvitzl, pd. Jer-hovc, mu je odkril, da so menda dognali v Celovcu veliko krivico, ki se je prizadejala izseljencem in da naj zaprosi za vrnitev žene in hčerke v domovino. Štiri tedne sta res preživeli v domačem kraju pri sorodnikih (na domačiji so bili še Kanalčani), nakar je prišla nenadoma gestapo in ju odpeljala v Celovec v ječo, kjer so imeli natrpane v nečloveških luknjah tudi ujete partizane. Mrgolelo je npr. uši in bolh, ležati pa so morali na golem betonu. Odtod so Lizo Miklavčič in njeno hčerko Olgo dodelili es-esovski kuhinji v Murau na Štajerskem, kjer sta dočakali konec vojne. Oče Miklavčič je prišel s svojo enoto v ameriško ujetništvo, kjer so jih venomer »brcali v rit, da bi skoraj pocrkali".
konov, bodo morali stopiti pred sodišče. To je krivica in mi moramo doseči, da bodo postali obtoženi slovenski aktivisti tožilci avstrijskih oblasti, ki na vse načine hočejo doseči dokončno asimilacijo koroških Slovencev.
Mi smo solidarni z obtoženimi Selani in s tistimi, ki so z napisnimi akcijami opozorili na neizpolnjena določila člena 7.
Zavedati se namreč moramo, da ti procesi niso procesi proti posameznikom, ampak procesi proti vsem koroškim Slovencem. Zato bomo mi podvzeli vse in bomo ustrezno informirali avstrijsko in mednarodno javnost na ta ponoven krivičen pritisk. Že danes vas zato kličem k sodelovanju pri teh akcijah, h katerim vas bodo klicale v naslednjih dneh, tednih in mesecih slovenske organizacije.
Dragi rojaki! Vsi koroški Slovenci imamo samo en cilj: doživeti zmago pravice!
Preživeli smo hude čase, preživeli bomo in o tem smo prepričani, tudi to dobo ustrahovalne in asimilacijske politike avstrijskih oblasti. Ne bomo dosegli naših pravic že jutri, ampak v trdi, dolgotrajni borbi, ki pa bo uspešna le, če bomo združili vse sile, če bo borba enotna, kajti, naša borba je pravična borba, zato imamo v svetu več prijateljev kot si mislimo sami. Podpira nas država matičnega naroda Jugoslavije, ki ima kot sopodpisnica državne pogodbe za to vso pravico, kar je moral rad ali nerad ravno včeraj z vso jasnostjo priznati tudi poslanec OVP v parlamentu prof. Ermacora.
Svet pozna danes naš problem, internacionalizacija se nadaljuje in se bo nadaljevala. Ne samo mi, ampak tudi drugi narodi na svetu se prebujajo, Baski v Španiji, Bretonci v Franciji, Voližani v Angliji itd. itd.
Zato v naši borbi nismo sami in razvoj v svetu dela za nas.
naša kultura ie izraz odnora naših Uudi!
Portret slovenskega izseljenca: lože Miklavčič, pd. Ščedemnik
-	—_ Občni zbor SPD , Jepa - Baško jezero
ZMEŠNJAVA POJMOV
Zadnji petek zvečer je priredil deželni glavar Leopold VVagner za predavatelje in udeležence slavi-stično-vzgojnega seminarja na Slovenski gimnaziji sprejem v prostorih deželne vlade. Ker se je glavar sam nekoliko zakasnil, je pozdravil udeležence dr. Othmar Hauer, najvišji deželni uradnik na Koroškem. Lepo je govoril o babilonskem stolpu in o babilonski zmešnjavi jezikov. Res lepo.
Na Koroškem, je dejal, živita dva naroda, ki govorita vsak svoj jezik. To naj ne bi bilo vzrok za razprtije, ampak sosed naj bi skušal soseda razumeti in spoštovati njega, njegov rod, jezik, celotno narodno izročilo.
Zares lepe besede, ki jih zelo radi čujemo. Takih besed bi želeli še mnogo več, predvsem iz ust najvišjega predstavnika Koroške. Toda Slovenci smo tudi samo ljudje. Z lepimi besedami se ne zadovoljimo. Dejanja hočemo videti in doživeti.
Toda, ko pogledamo na Koroško, na lepe besede in manj lepa dejanja, na psovanje Slovencev, na zapostavljanje, diskriminacijo, na raznarodovanje, pač na koroško resnico, se moramo vprašati, če sam Bog takrat v Babilonu zaslepljenim ljudem ni zmešal samo jezikov, ampak tudi pojme.
DOM v TINJAH
Od srede, 18. 5. 1977, ob 15.00, do četrtka, 19. 5. 1977, do 17.00
»PREMIŠLJUJEMO SVOJO SLIKO V DUHOVNEM OGLEDALU"
Dnevi srečanja za študentke Voditelj: kaplan Janez Tratar
Nedelja, 22. 5. 1977, od 8. do 14. ure
»OBRESTI
IZOBRAŽEVALNEGA DELA"
Srečanje absolventov kmetijske šole v Tinjah Referenta: sr. Gonzaga Kobentar župnik Anton Radanovič
PRAZNIK KOROŠKIH SLOVENCEV
8. maja bo praznoval 75-letnico svojega rojstva naš, med koroškim slovenskim narodom, nadvse priljubljeni dvorni svetnik dr. Joško T i s c h I e r. Uvodnik, ki smo ga imeli v ta namen že pripravljenega njemu v čast, smo morali preložiti na prihodnjič, zaradi smrti enega izmed naših narodnih voditeljev dr. Vinka Zvvittra.
.■.■.■.■/.■.V.V.V.V.V.VAV.V.VJ ZA TISKOVNI SKLAD
SO DAROVALI:
Justina Račnik, Brege	200.—
Marko Trampuš, Dob	50.—
N. N., Brege	50.—
Andrej Milavec, Brege	50.—
Jožef Možina, Dob	50.—
Ludvvig Krasnik, Dob	50.—
Nežka Kert, Nonča vas	50.—
Anita Hudi, Vidra vas	50.—
Neimenovani, Vidra vas	50.—
Luka Borovčnik, Podkraj	50.—
Neimenovana, Radiše	50.—
Matevž Krainz, Libuče	30.—
Janko Igerc, Podkraj	30.—
Johan Bricman, Strpna vas	30.—
Mirko Nachbar, Vidra vas	20.—
Neimenovani, Cirkovče	20.—
Neimenovana, Libuče	20.—
Johan Skuti, Podkraj	20.—
Janez Snedec, Ponikve	20.—
Marija Lamprecht, Strpna vas 20.—
Berite in širite „nt"!
V Ločah je bil prejšnji četrtek, 21. aprila, občni zbor društva SPD „Jepa — Baško jezero".
Predsednik društva Jozej Miki iz Pečnice je v začetku pozdravil vse navzoče, med njimi tudi predsednika SPZ Valentina Polanška in Hanzija VVeissa. Potem je tajnik Jožko W r o I i c h podal svoje tajništvo poročilo, o dejavnosti društva od zadnjega občnega zbora 1975 naprej:
#	oktobra 1975 je gostoval v Ločah Slovenski oktet;
#	nato so bile tri prireditve za najmlajše in sicer tri lutkovne igre;
#	pevci domačega društva so imeli tri pustne plese;
#	navezali smo prijateljske stike z olepševalnim društvom »Rožna dolina" iz Ljubljane. Člane tega društva smo trikrat sprejeli, ko so potovali po Koroškem. Le-ti so omogočili, da so člani domačega društva dva-
SELE:
Pevsko društvo »Planina" iz Sel je preteklo nedeljo vabilo v farni dom na koncert narodnih pesmi, ki ga je priredil ženski oktet iz sosednjega Obirskega.
Sredi marca so Selani gostovali na Obirskem. Moški in ženski zbor sta skupno pripravila koncert pri Kovaču. Zdaj pa so Obirčani vrnili obisk in razveselili Selane in druge goste z mehkim petjem starih, že skoraj pozabljenih, narodnih, pa tudi novih pesmi. Te »nove" pesmi je večinoma spesnil in uglasbil Valentin Polanšek, vodja zbora, sam.
Bučen aplavz, ki je sledil vsaki pesmi, je jasno pokazal, da so izbrane pesmi zelo ugajale. Občudovali smo lepe, mehke glasove, ko so se harmonično zlivali v zboru, predvsem ko so zapele posamezne
ZAGORJE
Pod goro Sv. Šimana je nehalo biti, od napornega dela in družinskih skrbi, srce Jožefa Linčeja, pd. Opetnikovega očeta, v 75. letu starosti.
Dne 4. aprila smo ga spremili od hiše žalosti na farno pokopališče v Št. Lipš. Ob tej priliki se je lahko vsak pogrebec prepričal, kako naporno pot je moral prehoditi sleherni družinski član Opetniko-ve družine, če se je podal v dolino po opravkih. A kljub tej oddaljenosti je bila in je še prav Opetni-kova družina tista, ki redno in točno prihaja k nedeljskim sv. mašam in drugim narodnim prireditvam.
Dobrih štirideset let je bil pokojni Opetnikov oče najemnik
krat obiskali dve operni predstavi v Ljubljani.
S 1976 smo imeli literarni popoldan, na katerem so nam literati iz Maribora brali iz Cankarjevih del;
0 ustanovili smo knjižnico v farni dvorani na Pečnici, kjer so knjige vsakomur na voljo;
£ dve igralski skupini sta nam predstavili igri: oder 73 je uprizoril »Kabaret 1x1 =1", Šent-jakobčani pa igro »Jepe s hriba";
0 naparvili smo dva izleta, in sicer: v Bohinju smo obiskali znani Kravji bal, 14. novembra 1976 smo šli na izlet v Slovenijo.
Predavanja:	Harald Irnber-
g e r nam je predstavil svoj koroški monolog »Mit ana braunan Tintn".
Zdravko I n z k o pa nam je predaval o Mongoliji s skioptični-mi slikami.
solistke. V odmoru je Valentin Polanšek bral iz svojih pesniških zbirk. Pesmi, ki so prizadele nas in naš čas; pa tudi take, ki so bile za dobro voljo in so sprostile vzdušje.
V zadnji pesmi, ki jo je zapel ženski oktet je prišel do izraza smisel našega udejstvovanja, našega petja. Poleg tega, da nas petje dviga in razveseljuje, nas slovenska pesem druži... Kakor dolgo bo v naših občinah živela slovenska pesem, tako dolgo bomo živeli mi.
Še dolgo po koncertu je ob jedači in pijači zvenela pesem tako Obirčanov kot tudi Selanov in še marsikatera skupna.
Da bi bilo več takih srečanj, je bila želja gostiteljev in gostov.
M. O.
Opetnikove domačije, ki je last tesarskega mojstra Mihaela Pusch-niga na Jezerci pri Linči vasi. Kot gozdni delavec je bil v službi grofa Orsini-Rosenberga vseh štirideset let.
Vzgajal je s svojo ženo otroke v zavedne in gospodarske podjetne člane naše družbe. Za časa nemškega raj h a sta morali dve njegovi hčerki v taborišče strahot in smrti v Ravensbruck, od koder sta se po osvoboditvi srečno vrnili. Vestno in z vso ljubeznijo je opravljal v letih pokoja službo mežnarja pri podružni cerkvi sv. Šimana, oznanjal Zagorjanom opoldansko angelovo češčenje in večerni ave Mariji.
Pri pogrebnih opravilih je bil poleg domačega župnika dr. Ostrov-
Filmi: Januarja letos smo imeli na sporedu film »Vrnitev".
Imeli smo lep koncert na velikonočni ponedeljek s kvartetom iz Slovenjega Plajberka ter ansamblom »Drava" iz Borovelj.
Treba je poudariti, da so bile vse naše prireditve izredno dobro obiskane, lahko bi rekli po večini „razprodane". To velja zlasti za prireditve, ki so bile v Kulturnem domu, prav tako pa tiste, ki smo jih prirejali v dvorani pri Pušniku.
PRIREDITVE V PRIHODNOSTI:
7. maja bomo imeli materinsko proslavo pri Pušniku, 15. maja bo gostoval v kulturnem domu »Koroški akademski oktet", 26. junija se bodo naši pevci udeležili »srečanja rožanskih pevskih zborov", 12. avgusta bodo prišli k nam »Veseli planšarji", ki bodo nastopili v Kulturnem domu.
Po tajniškem poročilu so na občnem zboru soglasno izvolili tale odbor: za predsednika je bil izvoljen občinski odbornik Janez Miki, za podpredsednika Jožko Wrolich, za tajnika Tonček Uršič, Karel Rudolf za blagajnika.
Drugi odborniki:	Poiti Kargl,
Martin Ressman in Albin Pečnik. Na občnem zboru so sprejeli tudi predlog, da se društvo vključi v KKZ — brez spremembe imena ter pravil društva.
Molitveni shod
za duhovniške in redovniške poklice
v petek, 13. maja 1977, v farni cerkvi v Žitari vasi.
Spored:
Ob 19. uri rožni venec in spovedna priložnost.
Ob 19.30 somaševanje in pridiga (kaplan Mirko Isop). Nato pete litanije.
Verniki iz vseh župnij dobrolske dekanije in drugih krajev prisrčno vabljeni!
skega in župnika iz Suhe g. Igerca navzoč tudi župnik Posch iz Globasnice, kamor spada podružna cerkev sv. Šimana. Oba zgoraj imenovana duhovnika sta se rajnemu očetu zahvalila za vestno opravljanje dela v prid farne skupnosti.
Hvaležnost so izpričali tudi cerkveni pevci, ki so navkljub slabi poti prišli na Opetnikov dom, da so mu zapeli doma, v cerkvi in ob odprtem grobu v srce segajoče ža-lostinke.
GORIČE — ŽITARA VAS
28. aprila so na žitrajskem pokopališču položili k večnemu počitku mežnarico šentlipške fare, Heleno Jan, pd. Primovo mater.
92-letna življenjska doba rajne Primove matere je bila združena z žrtvami in odpovedjo v službi do bližnjega. Žitrajska farna cerkev je posvečena sv. Heleni in rojena Helena Jan bo vrtnarila na njenem pokopališču do trenutka, ko bodo zazvonili zvonovi večno vstajenje rajnih.
Na njen pogreb so prihiteli vsi duhovniki, katerim je služila kot vestna strežnica božja: gg. dekan Kristo Srienc iz Šmihela, župnik Florjan Cergoj iz Kazaz, dr. Ostrovski iz Št. Lipša ter žitrajski župnik Maks Nagele, ki so opravili pogrebne obrede in v svojih govorih stavili rajno mater kot vestno in častno služabnico Cerkve.
Ker je rajna verjela v božjo ljubezen, si je štela v čast, da more nekaj v ta namen storiti. Po odhodu dekana Srienca iz šentlipške fare, je vodil devet let le-to župnik Nagele. Toda vsa dela pri zvonjenju ter krašenju oltarjev in navijanja cerkvene ure, je izvrševala vestno, navkljub visokim 80. letom.
Kmetijsko-gospodarska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu
prisrčno vabi na
razstavo in prireditev
14. in 15. maja 1977
Razstavo šivanja in ročnih del si morete ogledati
v soboto, 14. maja, popoldne, in v nedeljo, 15. maja, ves dan.
Izdelke kuharske umetnosti si lahko ogledate in poskusite v soboto popoldne in tudi v nedeljo.
Kulturna prireditev bo v soboto, 14. maja, ob 15. uri in v nedeljo, 15. maja; prva ob 13.30, druga ob 16. uri.
Spored prireditve:
1.	Dobrodošli! (Pozdrav v besedi in pesmi)
2.	Govor
3.	Kaj vse smo se naučile! (Simbolična vaja s petjem)
4.	BREZSRČNA MATI (Igra v treh dejanjih)
5.	Sem Mojčica...
6.	Mlade smo — rade rajamo! (Rajanje po narodnih pesmih)
Koncert obirskega ženskega okteta
Slovo faranov od svojih mežnarjev
SPD »Kočna" v Svečah vabi na MATERINSKO PROSLAVO
ki bo v soboto, 7. maja, ob 19.30 zvečer pri Adamu v Svečah. Na sporedu je igra v dveh dejanjih »Naočniki", petje otroškega in moškega zbora, instrumentalni vložki in recitacije.
Prisrčno vabljeni!
IGRA: MOLČEČA USTA Prireditelj: KPD v Šmihelu Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 20. uri
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Otroška mladina iz Železne Kaple
Kraj: Farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 10.30 Spored: Petje, deklamacije
Tamburaški zbor SPD »Zarja" Prizor »Neposlušni zajček"
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD »Edinost" v Pliberku
Kraj: Pliberk, v dvorani Schvvarzl Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 14.30
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni Kraj: Št. Primož, pri Voglu Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 14.30
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: SPD »Bilka" v Bilčovsu Kraj: Bilčovs, pri Miklavžu Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 14.30 in 19.30
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: Otroška mladina v Dobrli vasi
Kraj: Dobrla vas, v Kulturnem domu Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 14.30
KONCERT KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA Prireditelj: KPD »Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 15. 5. 1977, ob 14.30 Prireditelj SPD »Jepa — Baško jezero" v Ločah Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: nedelja, 15. 5. 1977, ob 19.30
IZLET NA ČEŠKO IN POLJSKO
Zveza koroških partizanov vabi člane in prijatelje v času od 5. do 12. junija 1977 na izlet na Češkoslovaško in Poljsko.
Cena potovanja znaša 3600.— šilingov; v to ceno so vključeni vožnja, prenočišča in prehrana.
Ker je samo še nekaj sedežev prostih, prosimo za čim prejšnjo prijavo na naslov: Zveza koroških partizanov, 9020 Celovec, Gasome-tergasse 10, tel.: 0 42 22 - 32 550.
Zaradi tega niso prazne besede župnika Nageleta, da grob ni zadnja postaja, ampak je samo začasno bivališče do trajnega večnega vstajenja. Navkljub tresoči roki je rajna še vodila dela pri razpečavanju Mohorjevih knjig in naročnin zanje, ter vse ostale cerkvene liste in maše za pokojne. Bila je torej vestna narodna delavka do svoje častne starosti. Podpirala je zmerom spodbudno slovensko občinsko skupnost, za kar se ji danes njeni zastopniki prisrčno zahvaljujejo.
S primernimi žalostinkami so se ji oddolžili v cerkvi in ob grobu tudi šentlipški pevci, saj jim je v zimskem času mnogokrat dala na razpolago svoje toplo stanovanje za vaje.
Sorodnikom obeh žalujočih družin izrekamo po tej poti naše iskreno sožalje. Temu se pridružuje tudi Naš tednik.
Klub koroške dijaške zveze
5. kulturni festival v Globasnici
TEDEN USPEŠNIH GLASBENIH, PEVSKIH, FILMSKIH IN DRAMSKIH PRIREDITEV
Z odločnostjo se je Slovensko kulturno društvo v Globasnici ponovno lotilo ter pripravilo spored za tradicionalni kulturni festival, ki je že 5. po vrsti. Odbor in društvo se zavedata, da uspeh in želja po ustvarjanju kulturnih vrednot ni slučaj, marveč da temelji na idealizmu in intenzivnem delu.
Predvsem nas veseli, da smo mogli v okviru 5. kulturnega festivala počastiti našo domačinko Milko Hartmanovo ob priliki njene 75-letnice. Milka Hartman še vedno neumorno dela v prid slovenske besede in naroda na Koroškem. Ob zaključku 5. kulturnega festivala smo s posebnim nastopom proslavili zasluženo pesnico. Posebno starejši člani društva se s hvaležnostjo spominjamo njenega plodovitega in neumornega dela pri raznih tečajih v Globasnici kakor tudi širom ostale Podjune.
Srečni smo, da je še dosti mlade sile, ki dobrohotno ter z idealizmom sprejema in hoče ohraniti narodno zavest, kakor tudi svoj slovenski materin jezik, po vzgledu Milke Hartmanove.
Teden dni, od 24. aprila do 1. maja, so se v Globasnici vrstile kulturne prireditve, ki so v resnici odlično uspele.
Odprl je festival v nedeljo, 24. aprila, doma in na tujem znani narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka s pevci. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili šoštarjevo dvorano, da slišijo enega izmed najbolj priljubljenih slovenskih zabavnih ansamblov. Lahko trdimo, da se je tisto nedeljo zbralo v tej veliki dvorani nad 500 poslušalcev, ki so navdušeno ploskali po vsaki izvajani točki in občudovali posebnost petja in igranja te glasbeno-pevske skupine, ki že leta sem razveseljuje ljubitelje te zvrsti narodne glasbe.
V torek, 26. aprila, je Krščanska kulturna zveza v dobro zasedeni manjši šoštarjevi dvorani predvajala film „Sila in oblast" (Gevvalt und Gevvissen). Film je dokumen-
tacijsko prikazal avstrijsko odporniško gibanje med drugo svetovno vojno, hkrati pa tudi doprinos koroških Slovencev v boju zoper nemški nacizem.
Po predvajanem filmu se je razvila živahna diskusija, v kateri je prišlo do izraza, da bi obe naši osrednji slovenski organizaciji zbirali dokumentarno gradivo o nemškem nacizmu na našem dvojezičnem ozemlju.
Če sta bila prva dva dneva globaškega kulturnega festivala posvečena pevsko-instrumentalni glasbi in filmu, je bila v petek, 29. aprila, na sporedu dramska igra. Šentjakobska igralska skupina je uprizorila tragedijo v petih dejanjih „Kacijanar“, zahtevno gledališko delo slovenskega pesnika in dramatika Antona Medveda, ki je bil po poklicu duhovnik. Anton Medved je v svojem literarnem delu nadomeščal umetniško moč s formalistično urejenostjo. Njegove Poezije I in II izpovedujejo vero in skepso, nihanje med pesimističnim in optimističnim pogledom na življenje. Poleg „Kacijanarja“ je Anton Medved napisal še zgodovinski tragediji Viljem Ostrovrhar in Za pravdo in srce. Vsa tri dramska dela so didaktične narave.
O vsebini tu ne bomo razpravljali, ker jo je naš list že objavil pred kratkim. Reči je treba samo, da je občinstvo dobro sledilo zahtevni igri, navkljub temu, da je v njej malo dramskega dejanja, ker je to igra v verzih.
V soboto, 30. aprila, je bil na sporedu mladinski film ..Pastirci", ki ga je predvajala Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.
Višek je dosegel 5. Kulturni festival v nedeljo popoldne s svečano akademijo, ki je bila povsem posvečena naši narodni pesnici Milki Hartmanovi za njen 75. rojstni dan.
Na začetku akademije je predsednik društva Luka H u d I v kratkem nagovoru pozdravil občinstvo, ki je popolnoma zasedlo šoštarjevo dvorano, med njimi vidne goste
kulturnega in političnega življenja Koroške in Slovenije. Ob tej priliki so poklonili Milki Hartmanovi košaro rdečih nageljnov.
Kot prvi je nastopil mešani pevski zbor „Peca“ iz Globasnice pod vodstvom Janeza P e t j a k a. Zbor je pel Milkine pesmi, ki jih je priredil za mešani zbor pevovodja Janez Petjak.
Sledil je slavnostni govor predsednika NSKS dr. Matevža Grilca. (Govor prinašamo na drugem mestu.)
Poleg mešanega zbora „Peca“ sta nastopila še moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak" SPD „Edi-nost" iz Štebna (vodi Janez Petjak) in iz Slovenije moški pevski zbor „Stane Žgar" iz Krope pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča. Vsak zbor je zapel po šest pesmi.
Izredno razveseljivo je bilo dejstvo, da je tokrat nastopila domača mladinska folklorna skupina, ki je prvič nosila nove narodne noše (Gorenjska). Ob tej priliki se je zahvalila Tilka Markitz folklorni učiteljici Lenki Krišeljevi iz Preddvora pri Kranju za njeno nesebično delo in trud, ki ga je imela z mladino.
V okviru kulturnega tedna je bila tudi razstava mladinske knjige. Starši in učitelji so se močno zanimali zanjo; ogledala pa si jo je tudi globaška šola.
Istega dne zvečer je bila plesna zabava, na kateri sta igrala priljubljena ansambla „Fantje iz Podjune" in ..Triglavski kvintet" iz Slovenije.	B. L.
Karlu in Dragi Smole se je rodila v nedeljo, 1. maja, hčerkica Tina.
čestitamo!
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah
Kraj: Farna dvorana v Vogrčah Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 14.30
SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na
KONCERT
moškega in ženskega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika. Koncert bo v soboto, 14. maja, ob 20. uri, v farni dvorani v Škocijanu.
V torek, 3. maja 1977, je sprejela Koroška dijaška zveza v svojih klubskih prostorih člane lutkovnega gledališča KUD Kobanci iz Kamnice. Vzrokov za to je bilo kar več: režiser lutkovnega gledališča KUD Kobanci Tine Varl je tudi režiser skupine KDZ, njegova žena Breda pa izdeluje osnutke za lutke in sceno lutkarjev KDZ. Koroška dijaška zveza je skupno s Spectrumom iz Beljaka in s pomočjo tajnika KKZ
Nužeja Tolmajerja organizirala dve predstavi lutkovnega gledališča KUD Kobanci v soboto v Šmihelu pri Pliberku in v nedeljo v št. Jakobu v Rožu z igro „2ogica Marogica". Obakrat je bila predstava zelo dobro obiskana in obakrat je bila v farnem domu. V Šmihelu so pred in po predstavi otroci pod vodstvom kaplana Dersole in učiteljice Budin prepevali otroške pesmi, nazadnje tudi skupno z igralci melodijo babice in dedka iz lutkovne igre „Žogica Marogi-
V torek, 26. aprila, je avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager sprejel v svoji rezidenci na Dunaju 56 nekdanjih pripornikov koncentarcijskih taborišč Hitlerjevega 1000-letnega rajha.
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da je bil med temi 56 priporniki navzoč tudi, kot edini koroški Slovenec, Šime Martinjak. Zvezni predsednik je taboriščnikom osebno izročil odlikovanja s čestitkami. To odlikovanje je najvišje priznanje kot borcu za zasluge za osvoboditev Avstrije izpod nacizma. Odlikovani so bili samo tabo-
ca“. V Št. Jakobu pa je zbudila odlično odigrana lutkovna predstava veliko zanimanje številnih starejših obiskovalcev.
V torek dopoldne je skupina KUD Kobanci predvajala ob 10.00 svojo igro „Žogica Marogica" v Delavski zbornici v okviru Spectru-ma v Beljaku. Člani lutkovne predstave Koroške dijaške zveze so predstavo obiskali in skupini ob tej priliki podarili šopek nageljnov
in hkrati povabili skupino v svoj klub v Celovec.
Skupno s člani lutkovnega gledališča KUD Kobanci je pozdravila voditeljica lutkovne skupine KDZ Veronika Rutar tudi predsednika kulturne skupnosti občine Maribor prof. Karlina. Nadalje je podarila gdč. Rutar Tinetu Varlu, ki je ta dan godoval, v zahvalo za dosedanje prizadevanje za Koroško dijaško zvezo in kot prošnjo za pomoč tudi še v bodoče, majhno priznanje iz rok umetnika Goršeta.
riščinki stari nad šestdeset let. Med njimi je bil tudi zvezni kancler dr. Bruno Kreisky.
Po uradnem sprejemu je dr. Kirchschlager povabil odlikovance na slavnostno kosilo. Med obedom je naš rojak Šime Martinjak izrabil ugodno priliko, da je zveznemu predsedniku izrazil svoje želje v prid koroškim Slovencem. Šime je dejal, da bi bili koroški Slovenci izredno veseli, če bi dobili poleg vseh dvojezičnih krajevnih napisov, še popolno slovensko ljudsko šolo, kajti le-ta je porok, da bi se naši otroci že v osnovni šoli lahko naučili pravilno govoriti in pisati svoj slovenski materin jezik. Potem ko se mu je Šime zahvalil za sprejem, je dr. Kirchschlager odgovoril: „ Nikar se mi ne zahvaljujte, bolj sem vesel tega, da ste mi povedali, kaj Vam teži srce zaradi Vaših rojakov.11
ANDREJ KOKOT:
Nekje pa pesmi pojo
V petek, 6. maja, bo ljubljanska televizija v literarni nočni oddaji prinesla poezijo sodobnega slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota. Brali bodo pesmi, ki jih je naš rojak pred nekaj meseci predstavil v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, pod naslovom »Nekje pa pesmi pojo". Knjigo je izdala mariborska založba »Obzorje".
To je izbor dosedanjega Koko-tovega pesniškega dela; poezijo je izbral in uredil pokojni kritik Mitja Mejak, ki je pesniški zbirki napisal tudi spremno besedo.
Pevsko skupino Koroški akademski oktet poznajo vsi ljubitelji zborovske harodne in umetne pesmi. Sestavljajo ga tile pevci: Jože Gašperšič, Tone Gašperšič, Jure Novak in Milan Š t i m.e c (tenoristi), baritonista Jože Černe in Ivek K r p a č ter basista Borut Gorinšek 'n Janez Triler. V petje moškega okteta se izvrstno vključuje tudi ženski glas Marinke Keber, ki je stalna članica ansambla. Na sliki pa yidimo altistko Anico J e r i č e v o , ki je začasno vskočila, ker je bila Kebrova zaradi bolezni odsotna, ko so se slikali.
Posebnost je boljša, kajti navadno imajo mnogi! 2acacU tega cajši takoj k
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
t
Globoko nas je prizadela vest, da se je poslovil od nas
dipl. trg. dr. Vinko Zvvitter
višji študijski svetnik
v 73. letu svoje starosti. Pokojni je bil aktiven član Kluba slovenskih občinskih odbornikov in kot namestnik občinskega odbornika na slovenski listi v št. Jakobu v Rožu bistveno pomagal oblikovati slovenska stališča v občinski sobi in na komunalni ravni nasploh.
Ohranili ga bomo za vedno v častnem spominu.
KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV predstojništvo
SLOVENSKI OBČINSKI ODBORNIKI občine Št. Jakob v Rožu
Avstrijski priporniki-taboriščniki pri zveznem predsedniku
FRANC AICHHOLZER:	(5. nadaljevanje in konec)
V rokah gestapa
(IZ SPOMINOV NA KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE BUCHENVVALD)
Še istega večera, ko sva se poprej zadnjič razgovarjala z Lesto-kom, sem prejel od poveljstva listek z mojo številko in naročilom, da se moram drugi dan, po jutranjem pozivu (apelu) javiti pri poveljstvu. Bil sem zaskrbljen in vznemirjen obenem, ker nisem mogel vedeti, kaj imajo za bregom. Možnosti je bilo namreč veliko, med drugimi najboljša tudi ta, da bom odpuščen. Toda ta zadnja se mi ni zdela preveč verjetna, četudi so „politične“ že začeli po malem odpuščati.
Ves izmučen, ker celo noč nisem mogel zatisniti očesa, sem se drugega jutra po pozivu (apelu) postavil na določeno mesto. Dvanajst pas je bilo, med temi dva Ceha, eden profesor, drugi časnikar, toda nihče ni vedel povedati, kaj se bo z nami zgodilo. Mrzel veter je pihal, da nas je kar zeblo. Šele nekako po dveh urah je prišel in stopil pred nas nek esesovec ter ugotovil našo identiteto (istovetnost). Vse se je ujemalo. In zopet se je pričel z nami dolg postopek, iz katerega smo se mogli šele dokončno prepričati, da gre za naš odpust. Moraii smo najprej k brivcu, nato v bolnico, da so nas pregledali, če
ni vidnih znakov kake telesne poškodbe. (Tukaj sta bila že dva izločena). V kuhinji smo dobili še zadnje kosilce, nakar smo šli v shrambo, kjer so bile shranjene naše civilne obleke. Pri tej priči
smo lahko videli, kako smo shujšali in kako so obleke visele na telesu. Jaz sem shujšal za celih 18 kilogramov.
Ko smo oddali še vse druge stvari, so nas peljali v pisarno. Tam smo prejeli potrdila, da so nas izpustili iz koncentracijskega taborišča z naročilom, da se moramo javiti takoj, ko se vrnemo domov, pri domači policiji oziroma gesta-pu. Nato nam je gestapovec dolgo pridigal o našem zadržanju, ko pri-
Spomin na 1. september 1939. Tega dne so nas odpeljali gestapovci uklenjene iz Celovca, naprej v policijske zapore v Salzburg in od tam v koncentracijsko taborišče Buchenvvald. Na sliki vsi aretiranci na Koroškem. Od Slovencev ravnatelj Franc Aichholzer (sedi čisto na levi) in Šimej Martinjak (stoji, drugi od desne).

Od trpljenja, pomanjkanja in lakote do kosti sestradani revčki-priporniki.
demo zopet na svobodo, prav posebno pa nam je zabičal, da ne sme nikdo in nobenemu človeku kaj povedati o tem, kaj da je doživel ali videl v taborišču. Vse to se mi je zdelo, kakor da slišim nekaj v sanjah, kajti moje misli so bile že daleč naprej, tam pod Jepo v mojem rojstnem kraju.
Šele, potem ko nas je straža privedla na mejo taborišča in ko je za nami padla cestna zapora, so zaukala naša srca, kajti rešeni smo bili gestapovskih biričev in se po dolgem času zopet vračali, sicer po isti poti, vendar tokrat svobodno v domovino.
Višja zdravnica Marija Zerzer
Naj zaključimo sestavek „V rokah gestapa" z govorom, ki ga je imel njegov sotrpin-tovariš Šimej Martinjak na grobu pokojnega šolskega ravnatelja Franceta Aich-holzerja v petek, 8. oktobra 1976, v Ločah ob Baškem jezeru.
Dragi Francej!
Težko mi je izreči ob Tvojem odprtem grobu nekaj besedi Tebi v slovo in zahvalo.
Tvoja ljubezen, mati
O mati, tvojo ljubezen prinesel je angel z nebeških poljan, prav zate poslan: zato kot nebo je visoka.
In tvojo ljubezen pogreznil je angel globoko v vse temne noči in v sončne vse dni; zato je kot brezno globoka.
In tvojo ljubezen nam Bog je posvetil.
Vsem ljudstvom in narodom v dar kot svetli simbol na oltar jo skrbno je dal. —
Začuden pred njo On sam je obstal, olepšal za naše oko, da v tvoji ljubezni, o mati, otroci zamogli bi dobri ostati.
Milka Hartman

Beseda je zamrla
Razgrnila se je jutranja megla in sonce se je pokazalo iznad gora. Žarki sonca so začeli močno greti in osvetlili so vsak kot. Ti topli žarki so pokukali tudi v Irenino sobo in jo zbudili. Skočila je iz postelje in se začela oblačiti. Na mizi jo je čakal zajtrk, ki ji ga je pripravil oče. Hitro je pozajtrkovala, vzela torbo in odhitela. Vsa zasopla je pritekla na postajo, kjer je bilo že polno otrok s svojimi mamicami.
Sošolke so jo začudeno vprašale, zakaj je tako žalostna. Irena jim je komaj povedala, da so mamico odpeljali v bolnišnico. Irena je vsako jutro prihajala sama na avtobusno postajo in tudi ko se je vračala iz šole, je ni nihče čakal. Tako sama se je vračala Irena dan za dnem.
Nekega dne, ko še ni sonce po-
Umrl je mož — Ne, ni umrl!
Oči le časne je zaprl.
On živel bo še naprej med nami, kajti njegovo delo ne bo izumrlo, dokler bo živel slovenski narod na Koroškem, in ta ne bo izumrl!
(Nadaljevanje na 7. strani)
slalo svojih žarkov na zemljo, jo je očka zbudil. Rekel je, da bosta obiskala mamico. Irena je bila te novice vesela. Oblekla je najlepšo obleko. Z očetom sta se odpeljala v mesto. V trgovini sta kupila darilo za mamico in v cvetličarni sta izbrala najlepše rože. Ireni je srce močno udarjalo, ko sta stopala skozi bolniška vrata. V belo oblečena bolniška sestra jima je pokazala vrata, ki so vodila v mamino sobo. V kotu sobe na beli postelji je Irena zagledala mamico. Bila je bleda in prepadenega obraza. Zelo se ju je razveselila. Irena je bila presrečna, da je bila spet v maminem objemu. Toda kmalu, prekmalu je prišla bolniška sestra in povedala, da je obiska konec. S težkim srcem in upanjem, da bodo kmalu spet skupaj, so se ločili.
Prišla je jesen in zima. Irena in očka pa sta se vozila vsako nedeljo obiskovat mamico. Bil je prvi spomladanski dan. Irena in očka pa sta se spet odpravljala v bolnišnico. Za mamico sta nakupila najrazličnejših stvari. V mamini sobi je bilo vse tiho. Mama se ni nasmehnila kot vedno. Mirna in bela v obraz je ležala v postelji. Bila je mrzla. Irenca si je zakrila obraz in jokala. Tudi očka je jokal. Irenca je izgubila mamico, ki jo je tako ljubila in katero bi tako potrebovala. Ostala je sama. Nikoli več ne bo slišala maminih toplih besed. Ostal ji je samo še očka. Z. D.

DR. FRAN DETELA:
Htofo aittienje
POVEST
F*m*m*m*m»mmmmmMmmmummummmmmammmammmmmmmmummmm9nmmmmmmammummaummmmmmmwrfmaummammumum‘
„No Jurij, pa zaukaj še ti!“ pravi Rozalka, „da bomo vedeli, če znate doli bolje." In Jurij zavriska iz krepkih prsi, da zazveni Štefanu po ušesih in se razlegne v tihi noči daleč po pogorju.
„Vriskati pa znaš," pravi Štefan, „to me moraš navaditi!"
Od hleva sem pride počasi sultan, maha s kodrastim repom, povoha Jurija in Štefana in koraka za njima. Jurij zleze v svojo spalnico nad hlevom, Štefan pa uka proti domu, naj se mu tudi skazi vsak poskus. Revež Štefan, si je mislil Jurij, kako je vendar močan! Rozalka pa se je smejala Štefanu še bolj zdaj, ko ga je primerjala z Jurijem.
Mineval je dan za dnevom. Sobotni večer se je osnažilo vse pohištvo in pospravilo vse, kar bi preveč spominjalo delavnika. Ob nedeljah pa je bila navada, da je šel en del prebivavcev navsezgodaj k službi božji k Sv. Andreju, drugi pa v Dolino k maši ob desetih. Juriju je bilo dano na izbiro iti, kadar bi hotel; izvolil pa si je zjutraj k Sv. Andreju, kar je bilo posebno všeč gospodarju. Tako je prav, je dejal, mlad se mora navaditi človek zgodaj vstajati. — Poklicati ni bilo treba Jurija nikoli. Preden je bil dan, je kladel veselo žvižgaje svoji čredi. In ko je to opravil, opravi
tudi sebe, potem pa se napotita z gospodarjem proti Sv. Andreju. Ko prideta do hiše Simonove, se malo oglasita, če bi šel nemara kdo z njima; Šimon in njegova žena sta se jima pridružila. Tema je še bila, ko začno iti navzdol; kmalu pa more oko razločevati gorske vrhove od neba, in kakor svetlosiv trak se razpne po obzorju. Ozka pot pelje po hribu dol, čez nekaj časa pa se razširi, postaja manj strma in kmalu se vzdigne na drugi strani griček, ki raste tem bolj, čim niže prideš; in naenkrat si v tesnem grabnu in izgine ti svetli pas jutranje zarje. Na desno se potem zavije pot okrog griča, in pokaže se majhna dolinica in sredi nje bela cerkvica, obdana od nekaj malega preprostih hiš. Tu je pri Sv. Andreju. Krasno je žarelo nebo, ko so dospeli potniki do svojega cilja, in kmalu jih povabi zvon v cerkev. Jurij še ni bil nikdar tukaj, in storilo se mu je enako, ko je slišal tuji zvon in se domislil, da dolinski njemu ne poje več in da ne bo več stal med znano mladino v domači cerkvi.
Maša je minila in dan se je naredil. Možje so stopili vkup, da se pomenijo o domačih stvareh, in sivi župnik nagovarja iz cerkve gredoč tega pa onega.
„Ho, ho, oče!" pravi smeje se Pečarju. „Ali vam nisem že rekel, da nikar ne hodite iz svoje fare?"
„Gospod župnik," se izgovarja mož, „drugi hodijo pa v našo, in vi ste tako dobri, gotovo tudi za nas molite."
„0 moji župljani so sami preveč potrebni," pravi župnik in odzdravi Šimonu in Juriju.
V lepem jutru se vračajo naši znanci domov, in dočim so prej bolj tiho in molče korakali, je razvezal svetli dan jezik posebno Šimonu in njegovi ženi. Radovedno sta izpraševala Jurija o vsakovrstnih rečeh, da jima je komaj
sproti odgovarjal. Govorili so o zimi, da letos ni bila posebno huda, o vremenu, da bo pomlad skoraj tu, o kupčiji, da se bo dobro prodajalo, in o tem in onem, dokler niso prišli domov, kjer jih je čakal zajtrk. Rozalka in mati sta bili pripravljeni na odhod, in ko so spregovorili par besedi, ji pride Štefan s svojo sestro klicat.
„Rozalka, danes pa moraš dati kitico rožmarina," prosi Štefan.
„0, kadar greš na božjo pot," meni deklica, „se bolj spodobi brinje."
„Jurij ga je tudi bolj zaslužil," pravi mati, „ker je bil tako priden in zgoden."
„Vsak trud je svojega plačila vreden," opomni Štefan, „in koliko se jaz trudim, da vaju spremljam in varujem."
„Ali pa me tebe," odgovori Anica, „da ne obtičiš v Dolini."
„0 kaj pa! Mislita, če posedim malo pri kupici vina, da ne znam več domov?"
„Znaš že, a predolgo hodiš," se smeje Rozalka. „Da boš pa videl, da sem jaz boljšega srca, nego ti misliš, dobiš kitico. Jurij pa tudi eno."
„Jurij, zakaj pa ti nečeš hoditi z nami?" vpraša Anica-
„Ne utegnem prav," odgovori Jurij. „Preveč bi se zamudil doli in jaz tudi lahko vstajam."
Rozalka prinese dva šopka in da enega Štefanu.
„Juriju ga pripnem pa jaz," pravi Anica in okiti njegov klobuk.
„Le urno, le urno, da ne zamudimo!" priganja mati in moško odide Štefan s svojim varovankami.
Jurij gre po svojih opravkih, in ko pride čez nekaj časa v hišo, najde Matija pri ognjišču.
Ttf AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 8. maja: 14.55 Mame; mušica! o živahni „Mami“, ki se navkljub velikim težavam ..zmešanih dvajsetih let", s svojim desetletnim rejencem uspešno prebija skozi življenje —
17.00	Pan Tau — 17.30 Čebelica Maja
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami — Štajerska — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 Šport
—	20.15 Draga družina; šaloigra Feli-cite Douglas — 21.50 Šport — 22.05 Nočni izbor: O preprostem človeku (2. del); Jura Soyfer — 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, S. maja: 9.00 Za cicibane — 9.30 Kjer stanujejo bogovi (ponovitev) — 10.00 Gost pri Gertrudi FuOeneggerjevi (ponovitev) — 10.30— 12.35 Mame; musical (ponovitev) —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Živalski raji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.40 Pojoči teniški igralec Lance Lumsden — 20.55 Ulice San Francisca: Grozljiva sled — 21.50 Poročila in šport.
TOREK, 10. maja: 9.00 Za cicibane 9-30 Fizika — 10.00 Gost pri Rudolfu Henzu (TV v šoli) — 10.30—12.05 Življenje v dvoje; družbena komedija —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Pavel in Virginija (2) — 18.25 ORF danes —
18.30	Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Muzika je sveta umetnost; o Rihardu StrauBu govori Marcel Prawy — 12.10 Hlapci in dekle na Južnem Tirolskem — 21.55 Hiša na lepem kraju: Hudobni Nemec — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 11. maja: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Mali svet velikih čudežev (TV v šoli)
—	10.30—11.40 Ulica v raj; zgodba majhnega dečka in o njegovi ljubezni do živali — 17.00 Začarani otrok: Habakukovo lutkovno gledališče — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Risanka z Adel-heido — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 21.10 Nogometna tekma: Finale pokalnih prvakov v Amsterdamu — 22.30 Poročila in šport.
ČETRTEK, 12. maja: 9.00 Za cicibane — 9.30 Ljudsko gospodarstvo —
10.00	Cerkvena zgodovina I; zgodnje-krščanski spomeniki v Avstriji (TV v šoli) — 10.30—12.00 Konec gospe Cheneys; sleparska komedija — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml
—	18.55 Izložba — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Nastop; televizijski film Ger-nota VVolfgruberja — 21.35 Poročila in šport.
PETEK, 13. maja: 9.00 Za cicibane
—	9.30 Človek muzikant — 10.00 Obisk razstave: Ferdinand Hodler (TV v šoli)
—	10.30 Klub seniorjev — 11.00 Mornar in nuna; pustolovščina v Južnem
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 8. maja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 9. maja:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Da bi bil tak kot ti, mama — (Otroci igrajo za mamice).
TOREK, 10. maja:
09.30—10.00	Narodnoza-
bavna glasba — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 11. maja:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — „Pod rožnato planino" (poje kvartet iz Slovenjega Plajberka) — Iz koroške literarne delavnice: J. Boštetova.
ČETRTEK, 12. maja:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 13. maja:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 14. maja:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
morju — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Emmingerjevi (3); Rahitis (angleška bolezen) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Derrick: Yellow He — 21.10 Argumenti; za vse, ki si želijo zapraviti denar — 21.55 Šport — 22.00 Ljubezenske pustolovščine Molli Flandesove —
23.55	Poročila.
______________2. PROGRAM
NEDELJA, 8. maja: 13.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Igra 4. : 3.
—	16.55 Hokej na ledu: Igra 2. : 1. —
19.30	Pošast; film v angleškem jeziku z nemškimi podnaslovi — 20.00 Knjižni sejem — 20.15 Zabavna oddaja z vprašanji iz preteklosti — 21.20 Kontrapunkt; glasbeni magazin — 22.05 Uršula Herself; film Andreja Friesz.
PONEDELJEK, 9. maja: 18.00 Angleščina — 18.30 Cesta kraljev; na sledi perzijskega leva (I) — 20.00 Hiša na lepem kraju: Hudobni Nemec —
20.55	Človeški vzpon; znanost o zvezdah — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.15 Stardust; začetek, vzpon in padec zvezdnika lahke glasbe (pop) šestdesetih let.
TOREK, 10. maja: 18.00 Angleščina
—	18.30 Eksperimenti v koralnem grebenu — 20.00 Ugrabitev; slučaj novinarja Jakoba Salomona — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura.
SREDA, 11. maja: 18.00 Francoščina
—	18.55 O svetu pod vodo — 20.00 Bridge (bridž) s stricom Tomom — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura.
ČETRTEK, 12. maja: 18.00 Ruščina
—	20.00 Ljudje v hotelu; v velikem hotelu velemesta se odloči v teku dveh dneh usoda več ljudi — 21.45 Čas v sliki 2 in kultura.
PETEK, 13. maja: 17.30 Igra in sreča; igre odraslih — 18.00 Nemščina —
18.30	Portret: Rudolf Henz — pesnik
—	20.00 Znanje-aktualno — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura — 22.30 Kobra, prevzemite: Metuljček.
TV Ljubljana
NEDELJA, 8. maja: 8.40 Poročila — 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju — 9.15 625 — 9.35 H. de Balzac: Blišč in beda Kurtizan, nadaljevanja — 10.35 Sezamova ulica — 11.25 Mozaik —
11.30	Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila (do 12.35) — 13.10 Križem kra-žem — 13.20 Pisani svet — 13.55 Dunaj: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
—	V prvem odmoru propagandna oddaja — V drugem odmoru glasbena medigra — 16.15 Okrogli svet — 16.45 TV žehtnik — 17.20 Poročila — 17.25 Športno popoldne — 19.30 TV dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	M. Savič: Morava 76, nadaljevanka — 20.55 Propagandna oddaja —
21.00	Stolac, Hutovo, iz cikla Popo-
tovanja — 21.30 TV dnevnik — 21.45 Jazz na ekranu — 22.00 Športni pregled — 22.35 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
PONEDELJEK, 9. maja: 8.10 TV v šoli: TV pravopis, Zdravila, Pernati prebivalci dvorišča, Makedonščina — 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija —
10.05	TV v šoli: Risanka, Na riževih poljih Makedonije — 16.30 Kmetijska oddaja — 17.15 Glasbeni ciciban: Dojenček — 17.25 Narava Japonske, serijski film — 17.50 Obzornik — 18.05 Urejena v 30. minutah, iz cikla Osebna nega — 18.15 Tekoči računi, barvna oddaja — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	S. Pavič: Na poti izdaje, I. del, iz cikla Čas zločina — 21.15 Propagandna oddaja — 21.20 Kulturne diagonale
—	22.05 TV dnevnik — 22.20 Mozaik kratkega filma: Zaori pesem o svobodi.
TOREK, 10. maja: 8.00 TV v šoli: Oktobrska revolucija, SFRJ po II. svetovni vojni, Ura pionirske razredne skupnosti, Angleščina, TV vrtec, Laboratorij v naravi — 10.00 TV v šoli: Marija in Pierre Curie, Risanka, Glasbena vzgoja — 14.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 16.05 Šolska TV: Gibanje zračnih gmot, iz cikla Geografija za srednje šole II. (do 16.25) —
17.05	Lisica gostiteljica ali o premetenem zajčku, iz cikla V znamenju dvojčkov — 17.25 Pan Tau, serijski film — 17.50 Obzornik — 18.05 Bodimo prijazni, balet v barvah — 18.40 Mozaik — 18.45 Partizanski sanatorij, iz cikla Čas, ki živi — 19.15 Risanka
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Diagonale —
20.30	Propagandna oddaja — 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, nadaljevanje in konec — 22.15 TV dnevnik.
SREDA, 11. maja: 8.10 TV v šoli: Elektronika, V. Nazor: S partizani —
9.00	TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek (do 10.05) — 14.10 TV v šoli, ponovitev (do 15.00) — 16.40 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka —
16.55	Deževni dan, film iz serije Ukročeno oko — 17.25 Obzornik — 17.40 Ne prezrite — 18.10 Mozaik — 18.15 Glasba takšna in drugačna — 19.00 Propagandna oddaja — 19.10 Amsterdam: Nogomet — finale za pokal pokalnih prvakov, v odmoru TV dnevnik
—	21.15 Film Tedna: Kletka za medveda, film — 22.45 TV dnevnik.
ČETRTEK, 12. maja: 8.00 TV v šoli: Od Altaja do Severnega ledenega morja, Bobni, Viri energije — 9.00 TV v šoli: Francoščina — 9.30 TV v šoli: Risanka, Izobraževalna reportaža (do 10.20) — 14.00 TV v šoli, ponovitev (do 15.00) — 15.00 Šolska TV: Gibanje zračnih gmot, ponovitev, iz cikla Geografija za srednje šole II. (do 15.20)
—	17.05 Colargol — 17.20 Obzornik
—	17.35 Mozaik — 17.40 Filmska burleska — 18.00 Razbojniki iz Karde-momme — 18.45 Tega sodišča ne priznavam, zgodovina nekega portreta,
film iz cikla Tito — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Variacije, nanizanka — 20.30 Izziv kulturi — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Miniature: Duo Pahor-Slama.
PETEK, 13. maja: 8.10 TV v šoli: Matematika, Gozd in človek, Hribi na Hrvaškem, Angleščina, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (do 11.05) — 14.10 TV v šoli, ponovitev (do 15.45) — 17.05 Križem kražem — 17.20 Morda vas zanima: Tito, državnik miru — 17.55 Obzornik — 18.10 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska, I. del — 18.40 Mozaik — 18.45 Fizika, iz cikla Izbira študija in poklica — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 G. Pro-speri: Michelangelovo življenje, TV nadaljevanka — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Razgledi: Grenko, živo srebro — 21.30 Propagandna oddaja
—	21.35 Ulice San Francisca, serijski film — 22.25 TV dnevnik — 22.40 Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske iz Prage.
SOBOTA, 14. maja: 8.00 Colargol, barvna lutkovna serija — 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — 8.30 Od kod sneži, oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov — 8.50 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 9.20 Narava Japonske, serijski film — 9.45 Izbira študija in poklica — 10.15 Dokumentarna oddaja
—	11.00 G. Prosperi: Michelangelovo življenje, TV nadaljevanka — 15.40 Nogomet: Partizan — Čelik — 17.40 Obzornik — 17.55 Nevidni bataljon, mladinski film — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Upornik brez razloga, film — 21.40 TV dnevnik
—	21.55 625 — 22.35 Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske iz Prage.
V rokah gestapa
(Nadaljevanje s 6. strani)
Istega dne sva bila skupaj aretirana, skupaj sva bila uklenjena v verige, kot dva največja zločinca. V trpljenju in mučenju sem mislil na verouk, katerega smo se učili v šoli, da so mučence metali v jarek k zverinam, ki so jih potem raztrgale, in to za njihovo versko prepričanje. Nas pa so vrgli v koncentracijska taborišča k zverinam v človeški podobi in to so bili gestapovci in esesovci.
Niso ga djali v taborišče, da bi se vrnil, ampak da bi šel slej ko prej skozi dimnik krematorija. Toda samo sreča mu je bila naklonjena, da se je vrnil.
Tebi pa hvala za vse delo za naš narod.
Lahka naj Ti bo zemlja domača!
Slava! Slava!
Darujte za tiskovni sklad!

„Danes pa vi kuhate, oče?“ ga nagovori.
„Jaz,“ mu reče. „Ob nedeljah je že tako, in vse zadene človeka v življenju. Mati je pripravila kosilo, in jaz ga pristavljam k ognju.“ Kakor izkušen kuhar je prestavljal lonce. popravljal drva in prižigal svojo pipo. Jurij mu je do-našal vode in pomagal pri tem in onem, pred vežo pa se ie sončil sultan in pomežikoval s svojimi dobrodušnimi
očmi.
Popoldne pa je sonce gorko sijalo, in vidno se je tajal ®neg pod bleščečimi se žarki. Mati in Rozalka sta se bili Ze vrnili iz Doline in sedeli pred hišo, Jurij pa je ogledoval z Matijem kamnito ograjo, ko pride v vas cerkovnik od Sv. Florjana. Ožbe, majhen možiček prijaznega obraza, je bratranec Pečarjeve žene in hodi rad ob nedeljah obiskovat svojega soseda.
»Dober dan vam Bog daj vsem vkup!" pozdravlja Ožbe, '■očetu pa še posebej par volov, materi nov kolovrat, Ro-Zalki pa brhkega ženina. — Kje pa imate fanta, ki sem mu ^oral tako neutegoma obleko delati?"
»Ravno gre z očetom sem," odgovori Rozalka.
»Ha, fant!" pravi Ožbe in ogleduje Jurija od vseh strani, ^ako mu stoji njegov umotvor. »Veš kaj, ti si pa na dobri žemlji zrasel; visoko si se vzpel."
»Na vašem zvoniku bi Jurij lahko od tal uro navijal," ^eni Rozalka.
»Ne, tega pa bi sam sveti Krištof ne mogel, Rozalka," °dvrne Ožbe.
»E Ožbe!" pravi mati. »Kako da bi ne mogel, če je pa Pisano, da je bil dvanajst komolcev visok?"
»Vse zastonj!" razlaga Ožbe. »Na našem zvoniku bi ne ^ogel naviti ure, zato ne, ker nobene ni.“
»Ah, na to pa nisem mislila," pravi smeje se mati in povabi Ožbeta v hišo, da bi pokusil koline.
»No, Jurij," vpraša Ožbe, .....saj za Jurija sem te sli-
šal klicati — kako si zadovoljen z obleko?"
»Na vso moč!" pravi Jurij. »Bolje bi ne mogla biti narejena."
»Prav imaš!" reče Ožbe vesel in seže Juriju v roko. »Tako se mora govoriti naravnost in po pravici. Kar tiče irhovine, se jaz skusim z vsakim, naj bo, kdor hoče, in če tudi cesarju šiva. Le poglej, kako se ti prilega!"
»Veste oče," ga draži Rozalka, »Juriju menda vse dobro stoji, če je le količkaj narejeno."
»Dekle, dekle!" žuga Ožbe. »Ali si to že tudi opazila?"
»Kaj bom zapazila!" pravi Rozalka in steče v hišo. Kmalu za njo pride Ožbe in izprazni svoje žepe. Rozalki je bil prinesel lepih jabolk, očetu polič borovničevca in materi vsakovrstnih domačih zdravil, kakršnih je nabiral po Gori. Zakaj Ožbe ni samo cerkovnik, ampak tudi sloveč zdravnik. Daleč ga kličejo ljudje k bolnikom, in on rad pomaga, kolikor more. Zob izdere Ožbe bolje kakor vsak drug; ljudje baje kar zadremljejo, kadar jim puli škrbine. Zdravi pa on živino ravno tako dobro kakor ljudi. Večkrat se prigodi, da prinese kako živinče otekel gobec s paše, ker ga je gad pičil, Ožbe pa pride, ga namaže s škorpijonovim oljem, in takoj mu mora odleči. Arnike, trpotčevega semena, stolčenih sladkih koreninic in drugih lekov zoper vsako bolezen pri njem vedno dobiš. — Kar on mežnari, tudi še ni kupil kadila. Ampak smole si nabere, prave smole, kakršna teče iz ranjene smreke; to zakoplje potem v mravljišča in pusti dlje časa ležati. Kadar jo pa izkoplje, ima duh lepši in močnejši ko katero si bodi kadilo, in Ožbe
trdi, da sami sveti trije kralji niso prinesli boljšega v dar.
-Ožbe!" kara mati svojega gosta, »zakaj ne pripelješ žene s seboj?"
»Veš, Neža," se opravičuje Ožbe, »eden mora biti vendar doma, da varuje hišo; in žene ne smem preveč razvaditi, če ne, bo zmeraj za mano tiščala."
»Glej ga, glej! Le počakaj, enkrat ti jo izpeljem, da bo pri nas nekaj časa; potlej jo boš pa rad prišel iskat in bolj jo boš imel v čislih!"
»Moja Meta bi mi še ne privoščila ne, da bi malo posa-moval."
»Kakšni so vendar ti moški!” se huduje Rozalka. »Le hvala Bogu, da nimam še tega križa!"
»Rozalka, nikar se ne pregreši!" svari Ožbe. »Naenkrat pridejo snubci, in po tebi bo. Ali že kaj prida hodijo?"
»Nič kaj ne, oče! Pripeljite vendar vi katerega, če veste za koga!"
»Kaj pa Simonov Štefan? Ali je zdrav?"
»Zdrav pa, zdrav," se ta oglasi in vstopi moško s sestro Anico. Za njima pride tudi Matija z Jurijem. Ženske so sedle skupaj, in šepetanja in smeha ni bilo ne konca ne kraja.
»Zdaj jih pa le pri miru pustimo, da se nas ne lotijo!" meni Ožbe in prisede k moškim. Kmalu se vname živ pogovor; zakaj rad je govoril Ožbe, in zdaj je bila prilika razprodati vse, ker se mu je nabralo skozi ves teden, ko ni imel poslušalcev.
»Vi ste dosti doživeli, oče," pravi Jurij, ki ga je rad poslušal, »povejte nam kaj, kako je bilo v prejšnjih časih!"
(Dalje prihodnjič)
Dipl. trg. dr. Vinko Zvvitter
višji študijski svetnik
se je v 73. letu starosti za vedno poslovil od žene in otrok.
Zahvaljujemo se mu za sodelovanje na versko-kulturnem in političnem področju.
Krščanska kulturna	Narodni svet koroških
zveza	Slovencev
Celovec, 4. maja 1977
Ti vse/a/ si,
Ti požel si;
shrani tudi Ti, Vsevišnji, svoja zrna v božji hram!
V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil po božji volji
dipl. trg. dr. Vinko Zvvitter
višji študijski svetnik
v torek, dne 3. maja 1977, ko je bil v 73. letu starosti.
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 6. maja 1977, ob treh popoldne, pri farni cerkvi v Št. Jakobu v Rožu.
Tešinja, dne 3. maja 1977.
Terezija, žena
Milica, Janja, Zdravko, Majki, Ivica, Janko, otroci z družinami.
V smislu pokojnika prosimo, da namesto vencev ali cvetja darujete ustrezen znesek za farno cerkev v Št. Jakobu v Rožu.
H Gospodu je odšel po plačilo
dipl. trg. dr. Vinko Zvvitter
predsednik Katoliškega delovnega odbora. Svoje moči je posvečal bližnjemu, narodu in Cerkvi, ko si je prizadeval za dejavnost Katoliške akcije med koroškimi Slovenci.
Pogreb pokojnika bo v petek, 6. maja 1977, ob 15. uri na farnem pokopališču v Št. Jakobu v Rožu.
Naj mu bo Kristus večni plačnik!
KATOLIŠKI DELOVNI ODBOR
Oskrba z oljem m mi vsi
(Nadaljevanje z 2. strani)	In prav to zagotovilo bi morala
in beljakovinskimi krmili, čeprav se je že pred najmanj 15 leti v prehrani prebivalstva pričel trend od živalskih k rastlinskim maščobam.
V razvoju kmetijstva v teh 15 letih uvažamo iz leta v leto več oljaric in beljakovinskih krmil. Prvič zato, da krijemo naraščajoče povpraševanje za margarino in jedilnimi olji, drugič pa zato, da večamo rastnost in molznost naših govedi. Za vse pa moramo koncem koncev mleko in meso izvažati pod cenami na domačem trgu.
Ta primitivni sistem tržne politike na agrarnem področju bo v prihodnje za kmete, pa tudi za celokupno prebivalstvo naše države vedno dražji. Pri tem pa imamo doma vse pogoje za ustrezno večanje pridelovanja oljaric. Kar je s tem v zvezi potrebno, je na eni strani zagotovitev ustreznih cen za domače oljarice, na drugi strani pa je potrebno, da stopi država mednarodnim koncernom, ki uvažajo cenene oljarice iz držav v razvoju, da potem drago prodajajo margarino in jedilno olje, odločneje na prste kot doslej.
Ustrezen instrumentarij bi bilo mogoče brez nadaljnjega konstruirati. Vzgled za ustrezen model naletimo na Švedskem. Ta dežela je podobno kot Avstrija leta trpela na težavnem vnovčenju mlečnih izdelkov, pa tudi mesa, na drugi strani pa pod potrebo naraščajočega uvoza oljaric. Sedaj ima Švedska že nekaj let tržni zakon za maščobo. Njegova posledica: Lani so švedski kmetje pridelali 300.000 ton oljaric, od katerih so lahko 145.000 ton izvozili. To je bil rezultat zagotovila vlade, da kmetje s pridelovanjem oljaric ne bodo manj zaslužili kot pri reji živine in pri pridelovanju žita.
šporf -šporf -
SAK I — MARIA ROJACH I 1:0 (1:0)
Zadnjo nedeljo se je 1. moštvu SAK spet posrečilo osvojiti dve točki. SAK je povedel po krasnem prostem strelu branilca VVoschitza že v prvem polčasu. Ta rezultat so uspeli braniti igralci do konca. V zadnjih minutah je prišlo do par zelo napetih situacij, predvsem, ker je pustil igrati sodnik 5 minut čez čas. Kljub temu pa je škoda, da se SAK še vedno ni otresel svoje velike slabosti, namreč da ne zna izrabiti svojih šans. Pri dobrem in doslednem izrabljanju možnosti bi se morala končati tekma z najmanj 4:0 za SAK. Razveseljivo je, da je za SAK obul čevlje spet Peter VValdhauser, ki pa bo moral kondicijsko še veliko nadoknaditi. 2e veliko boljša kot pri zadnji tekmi je bila obramba, predvsem se je izkazal spet Danilo Prušnik. V sredini je tokrat igral Gusti Zablat-nik razen v zadnjih minutah zelo dobro, pri malo več sreče bi bil lahko tudi uspešen. Ugajal je tudi Rogi.
SAK II — MARIA ROJACH II 2:0
(2:0)
Kakor prvo moštvo tudi drugo v spomladni sezoni še ni oddalo točke. Čeprav je pri SAK manjkal en
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
vlada dati tudi avstrijskim kmetom. Potem bi nevarnost posledic previsoke prireje mleka odpadla, medtem ko bi se pogoji za samooskrbo z oljaricami, s tem pa tudi z margarino in jedilnim oljem zvečali. Istočasno pa bi se tudi zmanjšala potreba po uvozu beljakovinskih krmil. Vse pa bi bilo v skladu s potrebo zagotovitve prehrane celokupnega prebivalstva z rastlinskimi maščobami v času mednarodnih konfliktov.
Pod črto: Avstrijski deficit v agrarni trgovini z drugimi deželami je mogoče zmanjšati. V danih pogojih je treba številnim kmetom le zagotoviti pogoje, da bodo namesto trave, koruze in žita z istim zaslužkom lahko pridelovali oljarice, zlasti ogrščico (Raps), sončnice, buče, mak in podobno. S tem bi bilo mogoče tudi občasno prekomerno ponudbo mleka spraviti v sklad s povpraševanjem za mlečnimi izdelki. Ustrezne pogoje v tej smeri mora ustvariti vlada, potem bodo šele proizvodne skupnosti tudi na tem področju lahko stopile na plan.	(bi)
MATERINSKA PROSLAVA (Najdena hči)
Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Globasnica, pri Šoštarju Čas: nedelja, 8. 5. 1977, ob 14.30 Nastopa tudi folklorna skupina SKD Globasnica
SPD „Vrtača“ v Slov. Plajberku vabi na
PLESNI TEČAJ
Začetek v soboto, 7. maja, ob 16. uri v gostilni Folta v Slovenjem Plajberku.
špert - Šp6i(t
igralec, je 2. moštvo zasluženo zmagalo. Oba gola je zadel Konrad Blajs, ki zaradi poškodbe hrbtenice dalj časa ni igral.
MLADINCI SAK — VELIKOVEC
6:2
Zdaj so tudi mladinci SAK pokazali, da niso najslabši v svoji skupini. Velik Marjan je bil kar 4-krat uspešen, ostala dva gola je dal Sadjak.
ŠKOFJI DVOR — SELE 0:7 (0:3)
V nedeljo so Selani nastopili v Škofjem dvoru in zaigrali kot že dolgo ne tako. Brez dvoma bi lahko zmagali še izdatnejše, a selski napadalci so ob visokem vodstvu postali površni in so velikodušno zapravili vrsto lepih priložnosti-Treba pa je povedati, da je nasprotnik iz Škofjega dvora stal na zelo šibkih nogah in Selanov niso mogli dosti ovirati pri zabijanju golov. Slaba točka v selskem moštvu je tudi tokrat bila obramba, saj je bila pogosto v hudi zadregi. O sreči lahko govorimo, da je selska mreža tokrat ostala nedotaknjena-Nasprotni napadalci so največkrat slabo streljali, nekajkrat pa se je izkazal vratar Marjan Olip.
Gole so dali: Peter Olip (2), Nan-ti, Franci in Flori Dovjak, Oto Travnik in Nanti Olip.
Igrali so: Marjan Olip, Tomi O raže, Tomi Pristovnik, Flori Jug, Erik Travnik, Nanti in Peter Olip, ZdraV' ko O raže (Flori Dovjak), Franci in Nanti Dovjak ter Oto Travnik.
Drugo selsko moštvo je igralo prav tako proti Škof j emu dvoru in doseglo neodločen rezultat 3:3-Gole za Selane so dali Flori Dovjak (2) in Franci Kelih.
Prihodnjo nedeljo igrajo Selan* doma proti Galiciji in sicer ob 17* uri. Navijače prisrčno vabimo!