NO. 16 AkiERi$K/t Domovina flt H/lr E R ■ HI— HO fl/1 F AMERICAN IN, SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 24, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Lumumbovcem vozijo orožje preko Sudana Delno po zraku, delno pa preko Sudana pošiljajo pod-porniki Lumumbe njegovim pristašem orožje v Kongo. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Zastopnik Združenih narodov v Kongu Indijec Dayal je obvestil glavnega tajnika ZN Hammarsk-joelda, da prihaja preko Sudana proti Kongu v bližini mesteca Aru konvoj šestih tovornih avtomobilov z orožjem za pristaše Lumumbe v pokrajinah Oriente in Kivu. Poročila trdijo, da so odšle čete Združenih narodov na to področje, da zapro mejo med Su-danqm in Kongom in tako preprečijo dovažanje pomoči lu-rnumibovcem, ki so se v zadnjih lednih vojaško zelo okrepili in ogrožajo ne samo severno Kalan,go in severni Kasai, ampak iudi del Ekvatorialne pokrajine. Lumumlbovci v pokrajini Ori-ente so doslej prejemali vojaško pomoč s sovjetskimi letali Ilju-šln, ki so nalagala orožje in druge vojaške potrebščine v Egiptu, Pa jih delno odmetavala nad pokrajino Oriente, delno pa z nji-fiai pristajala na manjših letališčih, ki jih Združeni narodi zaradi premajhnega števila svojega osobja ne morejo nadzirati. Sovjetski agenti in razni strokovnjaki iz drugih komunističnih dežel so izredno delavni na °nih področjih Konga, ki so V r°kah pristašev Lumumbe. Bel-ci v teh predelih, med njimi zla-SH misijonarji, so podvrženi vsakovrstnim težavam in nasilju. Nober del jih je že (pobegnilo. Zahodni diplomati v Leopold-vdl'U so predložili glavnemu sta-■Hn ZN, naj poskrbi za rešitev belcev iz predelov, ki so pod °l)lastjo pristašev Lumumbe. Belgija je že pred nekaj dnevi obrala na meji Ruande-Urundi-la več bataljonov vojaštva in zagrozila, da ga bo poslala v pokrajini Kivu in Oriente,, če ne bo konec nasilja in preganjanja n]enih državljanov. Etiopske čete v Stanleyvillu So morale s silo varovati belce, Večinoma žene in otroke, ki so Se zatekli pod varstvo čet ZN Pred nasiljem domačih oblasti in v°jaštva. Eksplozija zakasnila kitajsko atomčico? BERLIN, Nem. — Iz krogov ' zhodmo-neimšike atomske komi-'ie prihaja vest, da je prišlo v atomskem reaktorju rdeče Ki-ajske v Sinkiangu, kjer je sre-'sče kitajskega napora za gradijo attomske bombe, do eksplo-be. ve£ znanstvenikov je bilo j^i'tvih in atomski reaktor je močnejše poškodovan. ^ zahodnih strokovnih krogih reudarjajo, v koliko bo omenje-a 6ksplozija zavlekla gradnjo SqV° kitajske atomske bombe, ki v 1° še nedavno napovedovali <:g za letošnje leto. j-OlDWAVk. ^Naletavanje snega in mraz. aivišja temperatura 17. Novi grobovi Helen Salen Sinoči je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici Helen Salen z 8901 Esterbrook Ave., žena Andrewa. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. Charles Sintič V Mary Mount bolnišnici je umrl danes zjutraj 49 let stari Charles Sintič. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Jože in Ljubinka Lutar Pogreb pok. Jožeta Lutar, starega 39 let, rojenega v Dolnji Lendavi, in njegove nekdanje žene Ljubinke, rojene v Osjeku na Hrvaškem, o katerih smrti smo že poročali, bo jutri popoldne ob 1:30 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. na Hillcrest pokopališče. Pogreb sta oskrbela sponzorja pokojnih Louis .in Anna Sile, ki sta se preselila v Cleveland z Willar-ia, Wis. Trupli pokojnikov bojta položeni na mrtvaški oder lanes popoldne ob štirih. država Laos naj dobi novo glavno meslo! Vojaški položaj v s’evernem delu dežele je za vlado tako neugoden, da razmišlja o umaknitvi proti jugu. WASHINGTON, D.C.— Iz sedanje laoške prestolnice Vienti-me prihaja značilna vest, da se nisli sedanja kraljevska vlada ; predsednikom Buonom Ou-mom preseliti na jug v mesto Savannakhet. To bi potrjevalo novico, da so se komunisti že ako dobro zasidrali v severnem delu Laosa, da jih od tam ne bo mogoče pregnati. S preselitvijo vlade bi seveda Drišel večji del Laosa pod komu-liste. Vse to je začelo močno krbeti Tajsko, ki ima menda že jripravljene čete za vdor v severni del Laosa, čaka le še pri-danka in pod'pore iz Amerike. Z Iruge strani so pa vedno številnejši glasovi, ki pripravljajo pot lelitvi Laosa v dva dela, severnega in južnega. Kot se vidi, bo Laos doživel verjetno isto usodo cot Vietnam ali Koreja. Pomoč brezposelnim v Ohio ne bo podaljiana število brezposelnih v državi Ohio je doseglo po drugi svetovni vojni rekordno višino, vendar podaljšanje pomoči brezposelnim za sedaj še ni na vidiku. COLUMBUS, O. — V državni zakonodaji so bili sicer stavljeni trije predlogi za podaljšanje brezposelne pomoči od sedanjih 26 tednov na 39 tednov, toda ti predlogi so obtičali v odborih, ki se jim z obravnavo nikamor ne mudi. V zakonodaji imajo večino republikanci, ki tokrat ne kažejo v pogledu pomoči brezposelnim toliko razumevanja kot 1. 1958 pod republikanskim guvernerjem. Demokratski guverner DiSalle se je zavedal te težave in je skušal podaljšanje brezposelne podpore doseči še pred božičem, ko so imeli demokrati v obeh zbornicah večino. Ti so ga tedaj pustili na cedilu. Od proti brezposelnosti zavarovanega delavstva v Ohio je trenutno po uradnih podatkih brez dela blizu 222,000 ljudi ali 9.1 odstotkov. Vsekakor veliko število. Število takih, ki so brezposelno pomoč že izkoristili bo za januar okoli 13,500, za februar pa še večje. Kolikšno je v celoti, iz statistik ni razvidno. G. Bender je napovedal kandidaturo za I. 1962 Cleveland; ' o. Bivši zvezni senator Ohia George Bender, ki je v zadnjih letih močno izgubil na svojem političnem ugledu zaradi tesnih zvez s pred. sednikom Unije transportnega delavstva Jamesom Hoffa, je objavil, da bo leta 1962 brez dvoma kandidiral. Če bo Frank Lausche ponovno kandidiral za zveznega senatorja, potem je Bender napovedal, da bo kot republikanec skušal nastopiti proti njemu, sicer pa da se bo potegoval za mesto zveznega kongresnika na splošno za državo. Ohio je dobil zaradi povečanja števila prebivalstva še enega kongresnika in nihče ne računa, da bo državna zakonodaja preuredila volivna okrožja, tako je skoro gotovo, da bo novega kongresnika volila vsa država. Iz slov. naselbin UPORNIKI SE POLASTILI PARNIKA "SANTA MARIA1 NEW SMYRNA BEACH, Fla. — Tu je 20. janujrja preminula Mrs. Mary Konestabo v starosti 70 let, doma iz Pregarja na Primorskem. Tu zapušča moža Josipa, sina Valentina in snaho Dorothy, v Euclidu hčere Cvetko Dobra in Mary Mavrich, vnuka Louisa in Rano, v Sloveniji pa sestri Olgo in Živko. ---------------o------ Moskva se je zopet pobotala $ kapitalisti “NEW YORK, N.Y. — V Moskvi imajo zmeraj polna usta, kadar je treba kričati na kapitaliste; ko pa tovariši lahko napravijo z njimi dobičkanosne posle, je rdečega grmenja hitro konec, poslovne bratovščine pa začetek. Tako se je Moskva pobotala z zapadnim kapitalizmom o prodaji aluminija, kositra, sedaj je sklenila sporazum tudi o prodaji diamantov. Pristopila je k mednarodnemu kartelu za prodajo dijamantov. Kartelna pisarna bo v rokah kapitalistov, ki bodo prodajali tudi komunistični d e 1 proizvodnje dijamantov. Belgijske gospodarske zgube v Kongu NEW YORK, N. Y. — Belgijski generalni konzul je izjavil, da ceni belgijske investicije v Kongu na okroglo $3.5 bilijone, kar bi pomenilo 8'< belgijskega narodnega premoženje. Konzul misli, da niso vse investicije izgubljene. Največ jih je na primer v provinci Katanga in tam industrija dela skoraj nemoteno. Vsekakor računajo v Belgi-| ji s tem, da bodo izgubili toli-i ko, kolikor so vsega skupaj zgubili v drugi svetovni vojni. Pri tej priliki je konzul tudi omenil, da se je zadnjega splošnega štrajka udeležilo v Belgiji le kakih 10', delavstva, dočim so vsi ostali delavci bili samo pasivni opazovalci. Skupina ioboroženih potnikov se je polastila izletniške ladje Santa Maria na potDskozi Karibsko morje. Eden od ladijskih častnikov je bil ubit, del moštva v borbi ranjen. Lastnica družbe v Lizboni trdi, da je to ;navaden morski rop. Angleške in ameriške vojne ladje zasledujejo Santo Mario kljub grožnjam upornikov, da jo bodo v slučaju nevarnosti potopili s 600 potniki j _ __. . J WASHINGTON, D. C. — Ni ležele, ni časopisa, ki ne bi ome-ijal inavguracije novega predsednika Kennedya in povedal /vojih misli o njegovem režimu. Razume se, da je vsako tako mnenje tesno povezano s pere-Emi vprašanji, ki jih ima vsaka država v svoji zunanji politiki. Presoje z mednarodnega stališča so izjeme od pravila, vse se pa vrtijo okoli vprašanja, ali bo Kennedy dosti spreten, da varuje svetovni mir. V Londonu je časopisje lepo pozdravilo novega predsednika, toda ni varčevalo z zelo realnimi pripomibami na ameriško po. litiko. Za Angleže Kennedy ne bo Eisenhower, ki je sicer večkrat vzrojil nad angleško politiko, toda se dal zmeraj potolažiti in pregovoriti na kompromise. Kennedy bo po angleškem mnenju bolj trd, se ne bo pogajal, bo samo poslušal in potem odločeval. Svojih odlokov ne bo skušal zagovarjati ali razlagati. Jih bo vsaikdo lahko sprejel, ko bo hotel. V Londonu torej priča- kujejo, da bo angleška vlada nemških interesov v boju proti sednika dodajajo kratke komen- imela marsikatero težko uro v svojih razgovorih s Kennedyem in njegovo administracijo. Vsi pa hvalijo kabinet novega predsednika. Ni jim prav, da je tako mlad, pa ga bo že držal v oj-nicah Kongres, ki je prenapolnjen z mladimi političnimi silami. V Parizu imajo druge skrbi, so inavguracijo omenjali z ne predolgimi poročili, dodali malo ko. mentarjev. Vedo, kaj je Kennedy mislil o alžirskem vprašanju, ne vedo pa, ali še misli tako. To je za Pariz glavno vprašanje. Nanj bo najbrže dal odgovor Stevenson v Združenih narodih. Francija torej čaka in molči. V Bonnu so vsi časopisi toplo pozdravili novega predsednika. So prepričani, da ne bo tak omamlijivec, kot je bil Eisenhower in da ga Hruščev ne bo nič mogel vrtiti. Upajo, da se bosta pod novim režimom Amerika in Nemčija še bolj povezali v obrambo miru in seveda tudi komunizmu. | tarje, kjer večinoma ponavlja- Kennedya so lepo pozdravili1 jo svoje stare tožbe na ameriško tudi v vzhodni Aziji. V Tokiju j polit iko in izražajo upanje, da bo se še niso znašli. Vedo, da je od sedaj naprej drugače. Kennedy preti komunizmu, toda bojijo se, da se bo dal zapeljati na pot “prožne zun. politike. V duhu politike bi lahko napravil Peipingu koncesije, ki ne bi bde v korist japonski zunanji politiki, čankajšek na Formozi se pa ne počuti dobro. Boji se, da njegovi ameriški prijatelji ne bedo več imeli takega vpliva na našo zunanjo politiko, kot so ga imeli pod Eisenhowerjem. V njegovem časopisju je seveda vse polno hvale v čast novemu režimu, med vrsticami je pa tudi precej strahu pred bodočnostjo. V Jakarti in Singaporu so komentarji o Kennedyu zelo pozitivni, dajo pa čutiti, da tam vlada “nevtralnost” v zunanji politiki. Zelo malo je odmevov iz »Afrike. Je razumljivo. Imajo tam drugih skrbi več kot preveč. Opisom o nastopu novega pred- Obširnejše je reagiralo na inavguracijo vse časopisje po Južni Ameriki. Vsaka dežela pozdravlja Kennedya in ga obenem spomni na svoje potrebe in želje. Na splošno želijo vsi komentarji ostrejšega nastopa proti komunistom in več ameriškega sodelovanja pri gospodarskih :n socijalnih reformah, seveda tudi več podpor. Desničarsko časopisje poziva Kennedya. naj cutrejše nastopi proti Castru in njegovemu vmešavanju v notranje zadeve južnoameriških republik. Vsi brez razlike pa pričakujejo od Kennedya, da ne bo podpiral nikoli več kateregakoli diktatorja v Južni Ameriki. Komunističen svet je po naročilu iz Kremlja prijazen in sladek, ne more se pa ubraniti skušnjavi, da ne bi namigoval na grožnje. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Nad Sev. Karolino se je ponesrečil atomski bombnik B-52. Štirje člani posadke so se pravočasw no rešili s padali, med tem ko je vodja posadke mrtev. A-tomsko orožje ni eksplodiralo in so ga z ruševinami vred za-stražili. HAVANA. Kuba. — Včeraj je skupina kakih 100 črno oblečenih žensk protestirala pred predse dnikovo palačo proti streljanju političnih nasprotnikov. ------O------ Odbor Doma za dnevni red - središče boja Odločitev bo padla pri glasovanju Predstavniškega do ma predvidoma v četrtek. WASHINGTON, D. C. — Predsednik predstavniškega doma Rayburn bi rad povečal število članov odbora za dnevni red na 15 članov. Demokratsk. klub je sklenil, da bo tak predlog podprl, toda demokratsk. kongresniki so se na svojem strankarskem sestanku o tej stvari precej prepirali. To je bilo pretekli teden. Včeraj je enaka usoda zadela republikanske kongresnike. Nji. hov predsednik Halleck je zahteval, da vsi republikanski kongresniki glasujejoj proti, za njegov predlog je bila samo večina, manjšina je relkla, da ne bo glasovala proti. Razlog: ako bo v tem odboru gospodaril še naprej južni demokratski kongresnik Smith s pomočjo republikanske manjšine, potem bodo republikanci nosili vso odgovornost tudi za take demokratske politične poteze, ki republikancem lahko samo škodujejo. Preči Hallecku je menda nastopilo kakih 20 republikanskih kongresnikov. V plenumu predstavniškega doma bo odločilno glasovanje predvidoma v četrtek. Vse čaka, kako bo glasovanje izpadlo, kajti večina bo tam, kamor in kakor se bodo odločili demokratski in republikanski razkolniki. --------------o------ Nesreča vojaškega letala: 9 mrtvih HONOLULU, Hav. — Mornariško letalo Constellation je padlo v nedeljo na tla na Midway Island. Pri tem je bilo mrtvih šest članov posadke in trije elani letališkega osobja. Ostalih 16 oseb v letalu je bilo le lažje ranjenih. Iz Clevelanda in okolice Ascsmcnt— Tajnica Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ Mary Jeraj bo pobirala asesment jutri od 4. pop. do 8. zv. v šoli sv. Vida. Članstvo opozarja posebej na spremembo kraja. V bolnišnici— Frank Agnič, 716 E. 156 St, je v Crile veteranski bolnišnici Ward 26 B. Njegova mati je doma pod zdravniško oskrbo in si želi obiskov. Iz bolnišnice— > Henry Batič, 725 E. 159 St., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Mrs. Anna Mihelich z 1200 Addison Rd. se je vrnila iz Polyclinic bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! Opozorilo društvom— Vsa društva in klubi, ki imajo v listu mesečni oglas z imeni odbora, so. prošena, naj pošljejo odbore za 1. 1961, v kolikor to že niso storili. Zadušnica— Jutri ob 11:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Kurent ob 10. obletnici njene smrti. Za stalno— Danes je dospela v New York z ladjo g:a. Jožefina Kennick s sinom Rajkom k svojemu možu Williamu Kennicku na 18600 Underwood Ave. Dobrodošla! Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. Europa Travel Service, 759 E. 185 St., Cleveland 19, O. Pozdravi— Frank Mervar, lastnik znane čistilnice, pošilja svojim znancem pozdrave iz Hot Springs National Parka, Ark. , Clevelandski rojak— Dr. Frank J. Modic, o katerega uspehu pri General Electric Jo., smo poročali včeraj, je sin Mrs. Mary Modic z 1064 E. C53 St. Čestitamo! Odbori za 1. 1961— Slov. dom na Holmes Ave. ma za 1. 1961 sledeči odbor: oredsed. John Habat, podpied. Michael Lah, taj. Frank Koncilja, blag. Frank Mrzlikar, zapis. Ivan Jakomin, gosp. o. Frank Sustersich, Frank Stanonik in Frank Dolinar, nadzorniki Joseph Ferra, Henry Grosel in Jakob Mejač. Pevsko društvo Slavček ima za 1. 1961 sledeči odbor: pevo- vodja g. Miodrag Savernik, predsednik Lojze Lončar, podpredsednica Ančka Kamin, tajnica Rozi Zupančič, olagajni-čarka Bernardka Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik, Lah Jože, Marija Mlečnik, Breda Osenar, Janez Žakelj, Jože Rus, Nežka Petek, Marija Mertik, Mihela Ošaben, Stane Osenar, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič. Kuharski tečaj— Kuharski tečaj v Baragovem domu se bo začel 1. februarja. Tečajnice so vabljene v četrtek zvečer ob sedmih v Baragov dom na razgovor o vsem potrebnem.. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! Izgleda, da je letalo tla pred letalsko stezo, tem prevrnilo in vnelo. Ameriška Domovina -/»fM ERie/l-1%1—HOME mJSKUXim <»jraa» 6117 Št. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Ohia National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PAUaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: - 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year podari z njim kot svinja z mehom. Dokazov za to je nešteto, zadnjega je dal sam Hruščev še pred par dnevi, ko je kritiziral upravitelje ruskega kmetijstva v taki obliki in s takimi besedami, kot da bi bil voditelj svetovnega antikomunizma. Besede “lažniki, tatovi, nesposobneži” itd. so kar frčale po zraku. Je pač edini človek na Ruskem, ki lahko svobodno govori v javnosti. Žalostno je le to, da tudi njegova kritika ne bo spremenila komunističnega gospodarjenja. Režim bo še naprej izžemal narod, saj brez izžemanja ne more niti obstojati. F' b^eda1Fnaroda+++m Politika - skrb za javno blaginjo se mu zdi. Tudi obzorja se včasih zatemne, da politik razločno ne vidi. Včasih vihar streho odnese. Naj se zgodi to ali ono, politik, ki je narodov delavec, vselej hiti tja, kjer je najbolj potreben, zgrabi za prvo lopato, ki miu pride v roke in stori, kar more.” Te besede nam povedo, kako je politika v svojem bistvu nekaj vzvišenega," nekaj svetega, saj je Skrb za bližnjega. Rudolf Smersu. 83 Second Class postage paid at Clcvelaod, Ohio No. 16 Tues., Jan. 24, 1961 Kupna moč rublja in dolarja Ko je Hruščev razvrednotil svoj rubelj, se je bahal, da je sedaj njegov denar za 11', več vreden kot naš dolar. Življenje ga je postavilo že v par mesecih na laž. Treba po samo primerjati stroške za vsakdanje življenje, ki jih plačujemo v Ameriki, s stroški, ki jih morajo plačevati na primer v Moskvi. N. Y. Times prinaša lep pregled o cenah za 23 predmetov, ki igrajo največjo vlogo v vsakdanjem življenju tako pri nas kot v Moskvi. Pregled je zelo poučen, kajti pove sledeče; Moskovčani plačujejo samo za dva predmeta izmed 23 manj kot Amerikanci. Imajo cenejše mleko in zobno pasto. Cene za kruh in britvice so enake, cene za vseh ostalih 19 predmetov so pa višje, nekatere zelo občutno. Funt sladkorja stane v Moskvi 45 centov, pri nas največ 12; funt masla $1.51 proti naši ceni 71 centov; ducat jajc $2.55 proti 60 centom pri nas; funt svinjine $1.49 proti naši ceni 40 centov. Hujše so razlike pri tekstilnem blagu. Moška obleka, volnena, stane $121.00 proti naši srednji ceni $40; ženska obleka enake kakovosti $166.00 proti naši srednji ceni $40.00; moški čevlji $36.00 proti $7.00; nogavice $1.67 prot 67 centov; ženski plašč $139.00 proti $25.00 itd. Vpoštevati je treba, da imamo v Ameriki neprimerno večjo izbiro v blagu, da je blago boljše kakovosti in da naše blago, ki ni več v modi, izgine iz trgovine, dočim na Ruskem nobena moda ne more uničiti prodaje blaga. Razlika v ka kovosti se čuti po pripovedovanju potnikov posebno pri tekstilnem blagu in obutvi. Velika je razlika v cenah, kakovosti in izbiri ravno pri tistih predmetih, ki jih rtaVaden potrošnik rabi vsak dan. Hujša je druga plat medalje: zaslužki ruskega človeka. Plače kot mezde so neprimerno nižje od naših, po trikrat, štirikrat in še večkrat ; tudi takrat, ako vpoštevamo, da imajo Rusi socijalno zavarovanje zastonj, da ni draga ne elektrika, ne stanovanje, ne prevoz po mestu in deželi, je razlika še zmeraj izredno velika. Zato primerjava cen za take predmete, kot so televizijski aparati, avtomobili, kuhinjski pribor itd, nima za Rusa velikega pomena, saj vsega tega pri svojih dohodkih ne more kupiti. Bahanje tovariša Hruščeva, da bo v par desetletjih ‘ dohitel in prehitel” Ameriko, so v kričečem nasprotju z dejanskim stanjem. Bo moral še enkrat razvrednotiti svoj rubelj, da ga spravi na isto vrednost z dolarjem, delavcem in uradnikom pa povišati dohodke za nekaj sto odstotkov, potem šele bomo lahko govorili o pravi primerjavi življenskih stroškov. Kmete smo pri tem izpustili, toda nanje nismo pozabiil. So še večji reveži od delavcev in uradnikov. II. Premišljevanje o razlikah med ruskimi cenami na eni strani in mezdami in plačami na drugi strani nas opozarja še na drugo vprašanje: kam gre dobiček, ki ga dela ruski producent. Še ameriški producentje zaslužijo lepo pri na lih nižjih cenah in pri plačevanju mezd in plač, ki so za 200-300C višje od ruskih, in plačujejo iz svojih dobičkov večji del naših davkov in trošarin, pri tem pa še investirajo v nova podjetja in zboljšujejo obstoječa. Ruska podjetja vseh teh stroškov nimajo v tako velikem obsegu, delajo torej neprimerno večje dobičke kot ameriška. Kam gredo dobički? Gredo vsi v blagajne ruskega komunističnega režima. Ne rabi jih samo za napredek gospodarstva in za stroške javne uprave, posebno pa za oboroževanje, ampak tudi za pro pagando po vsem svetu in za uničevanje svobode, kjerkoli se ponudi ugodna prilika. To so znane stvari. V številkah povedano, pa dajo sledečo sliko; Pri današnjih cenah, ki jih ima potrošno blago v moskovskih trgovinah, bi komunistični gospodarji lahko mirne duše povišali plače in mezde za okroglo 20 rubljev ali dolarjev na teden. Komunisti bi pri tem še zmeraj dobro zaslužili, saj zaslužijo tudi ameriški podjetniki, ki plačujejo veliko večje mezde in plače. Ako postavimo, da je na Ruskem 7C-80 milijonov zaposlenih, bi letno povišanje plač in mezd znašalo nad 80 bilijonov rubljev ali dolarjev. Z drugimi besedami se to pravi: komunistični režim iztisne iz revnega ruskega ljudstva še po vrhu nad 80 bilijonov rubljev ali dolarjev samo na račun prenizkih mezd in plač. To pa pomeni ravno ves ameriški federalni proračun z vsemi stroški za našo oborožitev. Vse te številke so samo približne in imajo le namen, da opozorijo, kako hudo je izžemanje ruskega ljudstva po komunističnem režimu. Tragika v komunističnem gospodarjenju s tem še ni zaključena. Poleg navedene vsote iztisne komunistični režim iz ruskega ljudstva še dvakrat do trikrat toliko rubljev v indirektnih davkih in trošarinah. Pri nas mora javna uprava kriti vse svroške iz davkov in trošarin in pri tern še cobro shaja. Na Ruskem ji tega ni zadosti, izžema delavce, uradnike in kmete še z nizkimi plačami in mezdami. Komunistični režim ima torej denarja na kupe in zato tudi gos- Buenos Aires, Arg. — Nekateri se bdje politike iboij kot živega vraga. Že samo beseda “politika” jih spravi iz ravnotežja. Prepričani so, da je vse hudo na svetu in da so vse nesreče in vsi porazi — posledica politike. Če ai ne bilo na svetu te nesrečne politike, potem bi bilo vse prav in ljudje bi živeli v miru in zadovoljstvu. Tudi med Slovenci je nekaj ljudi, ki tako mislijo in ki skušajo to svoje naziranje vsiliti tudi ostalim Slovencem, zlasti pa še mladini. Zato je prav, da si ta problem ogledamo nekoliko bolj podrobno. Kaj je politika? Politika je skrb za javno blaginjo, (je prizadevanje, da bi bilo vsem dobro, da bi vsi dobro živeli t, j., da bi vsi živeli v miru, pravičnosti in medsebojni ljubezni in da bi bili vsi zadostno preskrbljeni z duhovnimi in materij alnimi dobrinami. Smisel za politiko ima torej tisti, ki ima smisel za svojega bližnjega, za skupnost, za vse ljudi. Kdor nima tega smisla, je sebičnež, egoist. Egoizem je pravo nasprotje resnične in prave politike, ki ni drugega kot izvrševanje božje ZEipovedi ljubezni do bližnjega. Cilij političnega delovanja je torej blaginja skupnosti. Katere skupnosti? Imamo različne skupnosti: vas, občino, narod,-Stan, državo, človeštvo ... To so nekatere oblike družbene urejenosti, in skrb za blaginjo teh edinic se imenuje: vaška politika, občinska potrtilka, narodna politika, državna politika ter meddržavna ali mednarodna politika. Ali je torej mogoče, da bi bila v svojem bistvu politika nekaj slabega? Gotovo ne. Zakaj pa potem nekateri ljudje odklanjajo politiko? Zakaj jo je Cankar imenoval vlačugo? Politično delo je v rokah ljudi, ki jih 'imenujemo politike. Delo politikov je zelo odgovorno delo, ker ne zadeva samo njihovega zasebnega življenja, ampak zadeva življenje določene, manj. še ali večje skupnosti. Čim večja je skupnost, tem večja je moč, ki je zibrana v rokah politika ali politikov, in tem večja je tudi njihova odigovomost. Vsaka njihova napaka utegne imeti velike, včasih usodne posledice za tisto skupnost, ki jo upravljajo. S političnim delom je navadno združena velika moč in politiki cesto upravljajo vglika premoženja skupnosti. Neredko-krat se zgodi, da se na politično področje vrinejo sebične osebe, ki vel.ko politično moč izrabljajo za svoje zasebne sebične namene. Tak] ljudje so krivi, da ima politika pri nekaterih slabo ime. Politika v rokah nevrednih poli-t kov je resnično vlačuga. Toda, hvala Bogu, da smo imeli med Slovenci izredno malo takih nevrednih, sebičnih in koristolov-‘Jkih politikov. Smo politična emigracija Pravi odnos do politike bomo slovenski izseljenci našli, ako pomislimo, zakaj smo zapustili domovino. Ogromna večina Slovencev, ki je zapustila domovino po drugi svetovni vojni, jo je zapustila eato, ker se je borila za popolnoma drugačno ureditev svoje skupnosti in za popolnoma drugačna načela, kot nam jih je hotela vsiliti nam nasprotna komunistična politika. Mi smo v svoji skupnosti — v slovenski domovini — branili krščanska načela, branili svobodo in demokracijo, branili isloveniske svetinje, slovenska življenja in tudi slovensko premoženje. Borili smo se torej za blaginjo svojega naroda, za krščanski in demokratični red in proti brezboštvu in diktaturi, za mir in proti revoluciji, za slovenstvo in proti initernacioiializmiu, za socialna urejeno zasebno lastnino in proti kolektivizmu. Odklanjali smo komunistično ureditev svoje skupnosti, to se pravi, odklanjali smo komunistično ideologijo in komunistični sistem. Zaradi kratfcovidnega in zgrešenega stališča zapadnih zaveznikov naša politika zaenkrat ni zmagala. Zapustiti smo morali domovino. Zato smo politična emigracija in ves svet nas smatra za politične emigrante. Zato je skoraj smešno, da govorimo zoper politiko, če kaj odklanjamo, potem to ni politično delovanje kot tako, ampak odklanja, mo slabe, sebične, domišljave in breznačelne politike. Politična organizacija Za versko življenje ljudi skrbe versike ali cerkvene organizacije, za kulturni napredek skrbe kulturne organizacije, s političnim delom pa se bavijo politične organizacije, ki jih tudi ime. nujemo stranke. Politične stranke so torej tisto orodje, s katerim se oblikuje politična usoda naroda. Politične stranke so da-neis edini izraz prave politične demokracije in svobode. Kjer ni po več političnih strank, tam prav gotovo vlada totalitarizem. Samo totalitarno usmerjeni ljudje odklanjajo strankarski sistem. Ali morejo tudi nepolitične organizacije kaj koristnega napraviti na političnem področju. Prav gotovo. Poglejmo primer: Pevski zlbor poje pri slovenski službi božji im prireja koncerte za Slovence in tujce. Vrši torej kulturno delo. Toda to delo ima kot cilj ohranjati slovensko skupnost in zainteresirati tujca za slovensko pesem in s tem tudi za slovenski narod in njegove probleme. Pevski, zbor vrši na ta način poleg kulturnega tudi važno politično delo. To velja za škoraj vsa društva. Čeprav njihovi cilji niso prvenstveno po-Ktioni, vendar morejo mnogo koristnega napraviti tudi na političnem področju. Besede dr. A. Korošca Za zaključek hočemo navesti nekaj stavkov, ki jih je pred mnogimi leti zapisal eden izmed največjih slovenskih politikov, dr. Anton Korošec. Dejal je: “Politika je krovski posel. Po. litična organizacija je v narodnem življenju streha. Pod to streho pa živi in raste narod na svoji zemlji. Pod njo, kjer klije in se razvija božje življenje, delajo vrtnarji in drugi obdelovalci, to so duhovniki, učitelji, zdravniki, prosvetni in socialni delavci, gospodarski voditelji, ki delujejo med množicami ža njihov dobrobit. Da bi ljudje mogli svobodno živeti in si urejati svoje življenje, varni pred ujmami in viharjj cd zunaj, so si napravili streho nad seboj. Naloga jn dolžnost politikov je, da to streho varujejo, da bo dobro čuvala svobodno narodovo last in rast. Ker je politik na (strehi, je dolžan opozarjati na nevarnosti, ki jih on bolje vidi že Tako politik usmerja Mimogrede iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Kot je že znano, bodo mladi slovenski igralci in pevci, fare sv. Štefana iz Chicaga igrali in peli v dvorani sv. Janeza na deveti cesti v nedeljo, 29. januarja 1961, Ob 3:30 popoldne. Ta mladinski slovenski zbor bo pod vodstvom pevovodje p. Venidelina zapel več slovenskih in angleških pesmi, po pevskih točkah pa nam bodo zaigrali veseloigro s petjem “Čevljar in vrag,” za katero je glasbo napisal, oz. zložil pevovodja in skladatelj p. Vendelin Spendov, ki bo tudi vodil in dirigiral to opereto. Pri tej predstavil bo sodeloval tudi slovenski cerkveni pevski zbor sv. Janeza, ki bo zapel več slovenskih pesmi pod vodstvom pevovodje Ernesta Majheniča. Po sporedu bo prosta zabava plesom in okrepčili. Igral bo Viharjev orkester. Kakor vidimo bo to nedeljo ob 3:30 popoldne v dvorani sv. Janeza lep in prisrčen slovenski kulturni do-dodeik. Zato prijateljsko vabimo vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč, da se udeleže te kulturne prireditve, da tako moralno in finančno podpremo idealno delo naše mladine im kulturnih delavcev v Ameriki. Vsi dobrodošli in na svidenje! * Te dni igrajo v Miller gledališču W. Shakespearjevo klasično delo “Otelo”. Režiser Ray Boyle je s svojimi dobrimi igralci in igralkama izvrstno naštudiral to težko delo, zato je bilo pri občinstvu toplo in navdušeno sprejeto. St šesti zaporedni koncert simfoničnega orkestra iz Chicaga pretekli ponedeljek, 16. jan., je nav. dušil vse; navzoče z izvrstnim igranjem skladb svetovnih moj strov. To pot se je predstavil ob dimisitvu kot gost dirigent Andre Clytens, po rodu Francoz, ki je s svojim preizkušenim znanjem in temperamentom odlično vodil koncertni večer. Doživel je velik uspeh in prisrčen aplavz. * V ponedeljek, 9. januarja, je v bolnici St. Francis umrl 77 let stari isiovenski staronaseljenec, krojaški mojster Fran Perko, ki je živel v Ameriki nad 60 let in je bil 49 let nepretrgoma tajnik društva Sloge št. 16 v Milwaukee. Pokojni Fran Perko se je rodil leta 1883 v Poljanski dolini na Visokem, blizu škofje Loke na Gorenjskem. Pred pol drugim letom je bil na obisku v Sloventiji pa je dejal, da je srečen, da živi v Ameriki. Nesrečni Perkovi rodbini globoko sožalje! K sodobnim svetovnim problemom j Združene države so dobile pretekli petek novega predsednika Johna F. Kennedya. Ta je v svojem govoru poudaril svoja načela in dodal, da z veseljem sprejema odgovornosti in naloge, ki mu jih nova služba nalaga. Združene države so pred težavnimi nalogami. Dolar, ki je bil vsa povojna leta tako zaže-Ijen po vsem svetu kot najtrdnejša valuta, je začel zaradr odtekanja zlata iz dežele slabeti. Od 23 bilijonov so se zlate zaloge Amerilke znižale na 17.5 bilijonov, pa se še vedno manjšajo za okoli 100 milijonov vsak teden. Nič manj težko je vprašanje brezposelnosti, število brezposelnih bo po splošni sodbi doseglo pet in pol milijona še pred koncem tega meseca, če jih že ni. Pred novo vlado je tudi vrsta medna rodnih vprašanj, ki jih bo morala reševati s previdnostjo, pa vendar odločno, če noče, da bo svobodni svet še nadalje doživljal poraze v borbi s komunističnim. * Nilkita Hruščev je komaj par dni pred nastopom novega ameriškega predsednika objavil svoj govor pred Centralnim komite-tom sovjetske komunistične partije, kjer je znova poudaril, da stremi komunistični svet po popolni nadvladi nad vsem svetom in da bo to tudi brez dvoma dosegel. Vojna po njegovem ni neizogibna, v kolikor ne bo kapitalistični svet “skušal ovirati s silo zgodovinskega razvoja” — zmage komunizma. Mirno so žit j e, o katerem je v zadnjih nekaj letih toliko govora, je označil le za eno izmed sredstev ko- Srrtrt je odpeljala s seboj tudi drugega slovenskega staronase-Ijenca, znanega milwausfcega go. stilničarja 66 let starega Ivan-chich Lojzeta st. Pokojni Lojze Ivanchioh, mehka in pridna primorska duša, se je v ponedeljek, 9. januarja 1961, nenadno in nepričakovano za vedno poslovil od svoje soproge Justine, sina Luja, hčerke Dolores, ter prijateljev in znancev. Na operacijski mizi radi žolčnih kamnov, mu je odpovedalo in prenehalo, (fcttti njegovo dobro srce. V četrtek, 12. januarja, sta pogrebne svečanosti in sv. mašo opravila župnik p. Claude in p. Joe iz Lemonta. Pri odprti rakvi V pogrebnem zavodu od daleč. J Schaff, »ta se od njega kot člana Krovce SKKJ poslovila predS. Igo Go- in čuvaje narod menjava, kakor rent in tajnik J. Beniz. munizma v borbi za oblast nad svetom. Komunističnim strankam in državam je svetoval, naj se izogibljejo vsakemu večjemu spo-badu, ki bi utegnil privesti do atomske vojne1 in uničenja Sovjeti j e same, podžigal jih je pa k podpiranju “osvobodilnih gibanj” v Laosu, Kongu, Alžiriji in kjerkoli na svetu bi bilo še mogoče. Propaganda za razorožitev naj bi oslabila svobodni svet in njegovo vojaško pripravljenost, če bi morda le prišlo do oboroženega spopada. Hruščev zagotavlja svoje sodelavce in komunistične vodnike po vsem svetu, da bo dosegel komunizem končno zmago v že kratkem času. * Vprašanje Zah. Berlina je tre. nutno v ozadju svetovne pezor-zcrnosti, ni pa nobenega dvoma, da bomo v bližnji bodočnosti o njem več slišali. Glasovi iz komunističnega sveta trdijo, da hoče Hruščev to vprašanje rešiti še pred splošnimi volitvami v Zah. Nemčiji, ki so predvidene za letošnji september. * Komunistični blok je pripravljen nuditi alžirskim upornikom vso pomoč, tudi vojaško, če ne pride preje do sporazuma med uporniki in De Gaullom. Razpoloženje za razgovore je baje dosti ugodno. Obe strani sta se izjavili o njih pozitivno. Položaj v Laosu je še vedno zapleten in nejasen. Komunisti in z njimi zvezani Kong Le so se vojaško okrepili in ogrožajo na eni strani Vientiane, glavno mesto dežele, na drugi pa Luang Prabang, kraljevo prestolico. PoSkusi vlade Bouna Ouma pregnati Konga Le iz vojaško pomembne Plaine des Jarres se doslej niso obnesli. Ameriška podpora vlade je neodločna, med tem k0 sta Anglija in Francija nevtralni. Tajska se zaveda nevarnosti položaja, prav tako tudi Južni Vietnam, toda sama ne moreta opraviti nič. SEATO, obrambna zveza jugovzhodne A., zije, je dejansko mrtva. Ni se pokazala dorasla položaju, ko je zašel Laos v krizo. Anglija in Francija nočeta vezati svojih sil v borbi proti komunistični nevarnosti v jugovzhodni Aziji, njuni dejanski interesi tam so premajhni za take žrtve, tako Vsaj mislijo v Londonu in Parizu: Vsa nekomunistična Azija je v resni nevarnosti, če ne bodo Združene države pomagale reorganizirati njeno obrambo. * V Kongu se položaj nevarno zaostruje. Svet afriških in azijskih držav je iz Kaira pozval afriške in azijske države, naj svoje čete v okviru Združenih narodov v Kongu oditegneje poveljstvu ZN in jih dajo na raz-p o lag o vladi Gizenge Lumumbe v Stanleyviliu. V kolikor bi sc to zgodilo, je dejansko konec akcije ZN v Kongu. Njihove sile tam bodo premajhne, da bi mogle napraviti karkoli učinkovitega. že sedaj so se morale v zadregi umakniti iz dela Katange in ga prepustiti žandarmeriji domače vlade, ki je tam zapletena v borbe s plemenom Baluba. To pleme je odločno nasprotno neodvisnosti Katange in njenemu vodniku Combeju, podpira Lu-mutmbo in njegove pristaše v sosednjih pokrajinah Kivu in O-riente. * V Belgiji je dolgotrajnega štrajka konec. Socialistom se ni posrečilo vreči konservativne vek lahko naleze od psa nevar-1 vlade, ki jo sestavljajo krščanski ne bolezni na jetrih, ki kljub demokrati in liberalci, dolgotrajnemu zdravlljenju ne delujejo povsem normalno. Spri- Castro na Kubi je postal malo čo tega je nujna sodobna higiena umirjenejši, vprašanje pa je, za (umivanje lok z milom, opušča- kako dolgo. Komunizem se jo nje navade, da sme pes v otro- na Kubi že preveč zasidral da bi ško sobo itd.) se ga bilo mogoče znebiti zlahka- Fidel Castro je nemara le bolj orodje komunizma, kot je ta njegov pomočnik v “revoluciji.” kopališču Mt. Olivet je njegovo zadnje domovanje. Pokojni Lojze se je ob prilliki starclkrajskega obiska s svojo rodbino nevede pciilovil tudi od svoje rojstne vasi Ravne pri Kobaridu in njegove sestre Rozi. Staro domovino je ‘obiskal pred 2 leti. Spoštovani pokojnik, počivaj v miru, in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Užaloščeni rodbini n še sožalje! L. G. Za sponzorja prosi Hrastnik Valentin, rojen 6. jan. 1893 v Bohinjski Beli, sam-skli delavec. Bil v zaporih v Sloveniji tri in pol let radi proti-komunističnega delovanja. Imel je trgovino, pa so mu komunisti vse zaplenili. Sedaj živi v Parizu kot začasen delavec. Je pripravljen sprejeti vsako delo. Kdor bi mu mogel in hotel pomagati, ga lepo prosimo, naj javi svoj naslov uradu LIGE v roke: M. Krelk, 1156 Washington Bulevard, Mayfield Heights Cleveland 24, Ohio. Liga. -----o----- Ure “Bučo 1320” Za “beg v preteklost” se je odločil neki švicarski konstruktor, ki izdeluj o lesene ure, kakršne so uporabljali pred 600 leti in ki prihajajo zdaj na švicarski trg kot /posebnost pod nazivom ‘Bučo 1320.” Baje je kar precej ljudi, ki kupujejo te povsem lesene ure na uteži. Pravijo, da se enolično tiktakanje starine — čeprav ponarejne — izvrstno poda v moderno stanovanje . . . --------------o------- Psi ket prenašalci bolezni Pes je človeku velik pomočnik in prijatelj, hkrati pa prenaša tudi vrsto nalezljivih bolezni. Razen glist in stekline se člo- — V Alabami pridelajo eno Na po- desetino vsega bombaža v deže- h: .a. n .a o ss k: a. C%Sjo» Domovi m e AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER “Zbirka za knjigo M. De Castro: Izbor slovenskih pesmi (v španščini) Toronto, Ont. — Pred letom dni sva podpisana začela iineno-Vano zibirko. Do konca leta I960, sva nabrala 200 dolarjev. Denar je shranjen v Bank of Nova Scotia (Oakwood in St. Clair W.), Toronto. Ker nabrana vso-ta še ne zadaš,tuje za Izdajo knjige, v kateri bodo zbrane slovenske pesmi in prevedene v španski jezik, spet naprošava Slovence in Slovenke v Združenih državaha in Kanadi, da bi še prispevali v ta namen in poslali svoj dar na naslov od spodaj podpisanih. Doslej so darovali: 20 dolarjev G. Kastelic Jože, New Toronto; 15 dolarjev gdč. ing, Jakus Cvetka, Toronto; 10 dolarjev dr. Pepevnak Franc, Toronto; Franc, Etobicoke; Ing. Marc Živko, Montreal; po en dolar so prispevali: G. Glavač Stanislav, Montreal; g. Kramar Frank, Toronto; g. Hauler Srečko, Toronto; g. Zalar Jože, Toronto. Naj lepša hvala vsem darovalcem! Vljudno naprošava Slovence in Slovenke, ki razumejo pomen izdajanja knjig, ki v tujem jeziku govore o slovenskem narodu, da se odzovejo s svojim darom najinemu povabilu. Ing. Victor Žagar Dr. Srečko Pregelj 19 Biggar Ave., Toronto 4, Canada. ------o------ osel gre samo enkrat na led.” Tako je zaključil ta človek svoje pripovedovanje, jaz pa zapisal dogodek v opozorilo tistim, ki trdijo, da sedaj v Jugoslaviji ni več izkoriščanja človeka po človeku in tudi onim, ki vidijo stoletni skok v gospodarskem napredku in blagostanju današnje Titovine. F. V. po 6 dolarjev: ing. Golob Boži-^ar> Scarborough: dr. Klopčič Teter, Toronto; g. Mam Ivan Toronto; Po 5 dolarjev: dr. Bernik Jože *n ga. dr. Marija; dr. Farkaš An-Bridgeport; Rev. F. Hodnik Emile, Custer; g. Markes Peter, Toronto; g. Mera,la Marjan, Da-vis; dr. Porovne Franc, Toron-to; Rev. F. Prebil Andrej, To-1onto; dr. Pregelj Srečko, To-lonto; Rev p Rogan Richard, New York; Rev. F. Zrnec Anton, oronto; ing. Žagar Viktor, Toronto; Po 4 dolarje: ga. Grmek Lela, Scarborough; ReV. F. Jerasa Francis, Olnitz; g. mar, Toronto; P° J dolarje: Rev. F. Anžic An-|°n, Wahpeton.; Rev. F. Berglez gnat/ius, Kenosha; g. Bedek A-°)z, Toronto; Rev. F. Čepon ud vik, Latrobe; Rev. F. Cvel-,ai Joseph, Washington, Rev. r. Cuk Alphonse, Latrobe; Rev. ■ Fe r kul j Joseph, Quincy; g. regorin Louis, San Francisco; ev- dr. Kcpuishar Milan, Ash-,0n; Rev. F. Kraljic Stefan, Un-erwood; g. Levstik Jože, To-ronto; g. Novak Zdravko, Cleveland; Mauser Ot- ga. Papež Rozalija, Mon- real> Rev. F. Strancar Ignats, Park City; dr. Suhadolc To-y> Hamilton; dr. Urbanc Peter, oronto; g Verbič Božidar, To-c0nt°; Hov. F. Vovk Joseph, s0ok; Nev. F. Vodušek Vital, an Francisco; ga. Zirnfeld rancka, Toronto; g. Rdeči raj v Sloveniji (Nadaljevanje) Končno je že ponoči in v dežju prišlo od nekod eno “motovi-lo” in naložili smo se stoje in tesno drug ob drugem. Po daljši vožnji smo do kože premočeni prišli v današnjo Pivko. Tu naj bi bila za okoli 45 delavcev pripravljena večerja, plača, nagrade; toda bila je povsod le sama tema, dež pa je bil neusmiljeno po nas. Po daljšem iskanju smo postavili na noge iz tople postelje tovariša direktorja, ki je povedal, da je sicer za nas vse pripravljeno in vodstvo ni prav nič krivo, če mi nismo pravočasno iz gozda prišli. Upravnik kuhinje, kjer je čakala naša večerja, pa je bil na nočnem počitku v eno uro oddaljeni vasi. Posrečilo se nam je pripraviti ga, da nam je lokal odprl in gostija “prestanega” golaža se je začela. Ob tej priliki je tovariš direktor izrekel pohvalo za opravljeno delo in ponovno odvrnil od sebe vsako krivdo za polomijo z našim prevozom, obenem pa zopet na vso moč vplival na nas, da naj bi se enake tekme še enkrat prav kmalu udeležili. Kakor so delavci na splošno na vso moč še pred par urami preklinjali in se rotili, da ne gredo nikdar več na take limanice, so se zdaj nekateri, ki so popili par kozarcev vina, ponovno odločili, da gredo. Res so tudi čez 14 dni šli, a ker so našli prav take razmere kot prvič, so se že drugi dan peš vrnili do najbližje vasi 20 kilometrov daleč in naprej proti domu. Jaz na to drugo turnejo nisem hotel iti, ker sem dobro okusil to oskrbo pri prvi in si jo tudi za vse življenje dobro Osredkar zapomnil, ker kakor pravijo, SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. SREČKO PREGELJ ORDINIRA 394 Bloor Street West, Suite 7, Toronto Tel.: WA 1-7120 Antena darovalcev za križev pol cerkve oudoehke svetinje v Tororef« Cleveland, O. — Pri drugem objavljenem pozivu v A. D. za postaje križevega pota, so se kmalu velikodušno odzvali novi dobrotniki. Zanimanje je razveseljivo narastlo. Ker je prijavljenih več darovalcev kot je postaj, sta se dva izmed prvih dveh priglašencev odpovedala svoji postaji in prispevek obrnila v druge namene iste cerkva. To sta: za prvo postajo Neimenovani iz Toronta, za štirinajsto postajo Neimenovana dobrotnica iz Clevelanda. Lista darovalcev za Križev pot je sledeča: 1. postaja: dr. Franc Puc in Ivanka, 459-4 St. Hoboken, N. J., 3. postaja: dr. Valentin Mer-šol, 1031 E. 62. St. Cleveland, O., 5. postaja: Kristina Verbič, 1052 E. 62. St. Cleveland, O., 6. postaja: Ursula Pozarelli, 2877 E. 104. St., Cleveland, O., 7. postaja: Neimenovani, Toronto, Ont., 10. postaja: Manca Preša in tovarišice, Cleveland, O., 14. postaja: Louis Kos, Lorain, Ohio. Ob tej priliki se vsem dobrotnikom — naročnikom postaj križevega pota v imenu g. župnika Kopača in v svojem naj iskrenejše zahvaljujem in kličem, naj jim nebeška Gospa njih darežlji-vost obilno povrne. Ker so sedaj že vse postaje oddane in so še nekateri, ki bi radi svoj prostovoljni delež, bo g. župnik hvaležen, če so pripravljeni prispevati za kako drugo stvar, saj je ob zidavi nove cerkve nešteto potreb. V tem slučaju naj se dobrotniki obrnejo naravnost na njegov naslov: Rev. J. Kopač, C. M. 229 Brown’s Line Toronto 14, Ont. Canada. Dobrotnikom križevega pota v obvestilo še tole; Ko bodo vse postaje križevega pota dovršene, bodo pred odpo-šiljatvijo v Toronto na ogled v kiparjevi delavnici, kjer si jih bes te lahko ogledali, pa tudi drugi, ki se za to delo zanimajo. France Gorše, akademski kipar. Liberalna stranka čaka polna upanja volitev Tekom zadnjih mesecev je bilo ponovno slišati, da vlada misli iti na zvezne volitve, predno bo zgubila sc vec opore v javnosti. Sedaj so glasovi o tem potihnili, vendar ni izključeno, da se konservativci le odločijo za volitve v pozni pomladi ali zgodnjem poletju, če jim bo položaj za to izgledal ugoden. OTTAWA. — Ko je konser- tev. Znižanje davkov naj da vativna vlada 1. 1957 zmagala s novega zagona gospodarstvu de- — Naj višja gora na Havajih je iMauna Kea — Bela gora. Visoka je 13,675 čevljev. pičlo večino in nadomestila po 22 letih liberalno istranko v vladi, so napovedali nekateri velike spremembe. Konservativna vlada je pri novih volitvah prihodnje leto dobila močno absolutno večino in dobila tako vse možnosti, da izvede svoje načrte. Veliko dejansko v teh letih ni bilo storjenega. Konservativna stranka je vodila v resnici bolj konservativno politiko v vseh pogledih, posebno očitno je to v pogledu vseljevanja v deželo. Preje je prihajalo vsako leto po nad stotisoč novih vseljencev, v zadnjih letih pa je to število padlo na komaj nekaj ‘deisettisoč. Očitno se je poslabšalo tudi razmerje med Kanado in Združenimi državami. Pir tem je treba poudariti, da nosijo za to velik del odgovornosti Združene države, ker njihov postopek v uravnavanju odnosov s Kanado, ni bil vedno tak, kot ga dobro sosedstvo in enakopravnost zahtevata. Deželo je zadela precejšnji brezposelnost. Gospodarski zastoj je čutiti v vseh pokrajinah od Atlantika do Pacifika, od južnih meja pa tja v Arktično področje. Pri takih razmerah je razumljivo, da je začela konservativna stranka izgubljati zaupanje med volivci. Lani je izgubila pri volitvah v dve pokrajinski zakonodaji in povpraševanja javnega mnenja so pokazala, da se je naklonjenost javnosti obrnila zopet k liberalni stranki. Če bi torej sedaj prišlo do volitev, je verjetno, da bi zmagala liberalna stranka. V takem položaju je jasno, da se konservativcem ne mudi k volitvam, bodo rajše počakali, če se morda razpoloženje volivcev ne obrne znova v njihovo korist. Liberalna stranka se na morebitne volitve vneto pripravlja. Na nedavnem velikem zborovanju v Ottawi, ki se ga je udele^-žilo okoli 2,000 strankinih delegatov je bilo sprejetih več važnih sklepov. Med drugim se je večina izjavila za vsaj delno umaknitev Kanade iz skupne dbrambe Sev. Amerike pred napadi iz zraika (NORAD) in proti opremitvi kanadskih oboroženih sil z atomskim orožjem. Posebni davki naj pospešijo večjo udeležbo in lastništvo Kanadčanov v kanadski industriji, žele in konča brezposelnost. Brezposelni naj dobe večjo podporo. Kanada naj uvede zdravstveno oskrbo po zgledu Vel. Britanije. Zvezna vlada naj nudi štipendije za šolanje na visokih šolah v takem obsegu, da bo to omogočeno vsakemu, ki je za to sposoben. Na zborovanju je prevladoval mladi rod, ki je veliko liberalnejši in radikalnejši od vodstva stranke, ki želi še vedno hoditi po starih preskušenih potih. Zanimivo je bilo glasovanje o sprejemu rdeče Kitajske v Združene narode. Odbor za resolucije je predlog za sprejem peipinške vlade kot predstavnice Kitajske sprejel z 52 proti komaj 9 glasovom. Vodstvo stranke je nastopilo proti njemu in uspelo na glavni seji predlog poraziti z 216 proti 116 glasovom. Vodstvo stranke je pri tem obljubilo, da ne bo več nasprotovalo sprejemu rdeče Kitajske v ZN. Lester B. Pearson, načelnik stranke, ki bo v slučaju volivne zmage novi predsednik kanadske vlade, je zatrjeval, da so sklepi zborovanja samo “vodilo” za delo in je zanikava! vsako socialistično težnjo v vodstvu stranke. Predsednik konservativne vlade John DfeJPehbaker je spreten politik, brez dvoma bo napravil vse, kar je v njegovi moči, da pripomore svoji stranki do zma-gie. Za to ima še dve leti časa, volitve so namreč obvezne šele vsakih pet let. _o------ Pasternaka ne puste pri miru še po njegovi smrti MOSKVA, ZSSR. — Ruski pisatelj Pasternak je svetovno znan po svojem romanu Dr. Živago. Radi tega je padel v nemilost pri komunističnem režimu in umrl precej osamljen. V svojem življenju in pri svojem ustvarjanju je dobil vdano sodelavko v ruski pesnici in prevajalki tuje literature Olgi Ivinski, ki je bila tudi njegova tajnica. Ivinski je bila tudi vzor za njegovo junakinjo Laro v omenjenem romanu. Stalin je zaprl Ivinsko že 1. 1948 in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Pasternak je takrat prevzel skrb za njena dva otroka. L. 1954 je bila I-vinska puščena na svobodo in nadaljevala delo pri Pasternaku. iKomunističnemu režimu se seveda s tem ni prikupila, o čemur priča njena sedanja usoda. Komunistični režim jo je namreč znova zaprl lansko leto, nekaj pozneje pa tudi njeno hčerko Irino. Zakrivili nista menda prav ničesar, ampak komunistični Boj za in proti segregaciji se bo torej prenesel z držav na občine in mesta. Kako se bo odvijal, bomo videli šele jeseni ob začetku novega šolskega leta. Ker občine in mesta nimajo tistega političnega ugleda in vpliva kot države, u-pajo, da bodo boji za segregacijo in proti njej imeli v državi Georgia samo lokalen pomen, kar je končno tudi napredek, akoravno ne velik. -------------o----- Sen. Young se jezi nad republikansko ‘hi- navščino WASHINGTON, D. C. — Naš ohajski senator Young ne varčuje z besedami, kadar kritizira republikance. Zadnjič se je zjezil nad njimi, ker so hoteli sitnariti radi tega, ke je Kennedy vzel tudi svojej brata v kabinet. Young jim j-1 očital dvolično politiko. Takrat, ko je Eisenhower dal svojemu bratu Miltonu -upno delo v državnem tajništvu, takrat je ves republikan ski tabor hvalil predsednik . ikako modro potezo je napi režim jih je moral spraviti vjvij cja ječo, da jih porabi kot sredstvo za “rehabilitacijo” Pasternaka. Režim hoče namreč zvaliti na Ivinsko vso odgovornost za Pasternakovo literarno usmerjenost: Pasternak bi bil čisto v redu, ako ga ne bi bila Ivinska spravila na kriva literarna pota. V evropskih literarnih krogih so za to zadevo zvedeli že pred meseci. Mnogo pesnikov in pisateljev z mednarodnim ugledom se je obrnilo na Hru-•ščeva s piredlogom, naj napravi konec tej umazani komediji njegove režima, ki hoče naslikati Ivinsko kot “orodje za-padnega kapitalizma.” Kremlj zaenkrat še molči. vil, da je svojega brata pride-* bil za delo v federalni adn -nistraciji. Sedaj je seveda Kennedy napravil v republikanskih očeh velik greh, ke je nastavil svojega brata. Ah naj bodo bratski odnosi drugačni pod Eisenhowerjem i. zopet drugačni pod Kenne y'em, sp raj'uje Young svo>< politične nasprotnike. MALI OGLASI Nov načelnik demokrat ske stranke WASHINGTON, D. C. — Demokratski nacionalni odbor je izbral za novega strankinega načelnika Johna M. Bailey, ki je zadnjih 16 let vodil demokratsko stranko v Connecticutu. Njega je izbral za to mesto predsednik Kennedy. Novi načelnik bo ves svoj čas posvetil organizaciji stranke brezplačno. Je namreč dovolj bogat. Glavni strankin blagajnik je povedal, da je strankina blagajna dobila s predvmestitve-nimi slavji 1.3 milijona, da pa bo potrebovala za poslovanje tekom, letošnjega Sobe se odda Štiri sobe se oddajo spodaj, furnez na plin, vroča voda in vse druge udobnosti. 1109 E. 63 St. HE 1-2242. (17) Hiša naprodaj Enodružinska, polna klet, plinska gorkota, 1138 E. 77 St. Kličite. EX 1-6720 po 6. uri ah cel dan v soboto in nedeljo. (19) VICTOR P. ZALETEL 814-818 E. 185 St. IV 6-0200 Accounting - Income Tax Service 18 years of experience Registered by Accountancy Board of Ohio ki je sedaj v rokah Amerikan- in odličen prijatelj Slovencev. Robert Schuman težje obolel Metz, Fr. — Začetkom tega meseca je Robertu Schumanu, bivšemu predsedniku francoske vlade in zunanjemu ministru, na sprehodu postalo slabo. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer so njegovo stanje označili za zadovoljivo. Robert Schuman je sedaj 74 let star. V mnogih najtežjih krizah je reševal demejkratično vlado. v Franciji. Velike uspehe je dosegel za združenje svobodnega dela Evrope in je najmočnejši zastopnik Združenih držav Evrope. Javnost ga je pogosto imenovala “očeta Evrope.” Po njegovih načrtih deluje Evrcp- ska jeklarsko-ipremogovna *«*.. Vandivw apada gotovo nost. Schuman je velik zagovor-1 . rmed najbolj vnete zagovorni-nik pravic zasužnjenih narodov , .. . 1j»/-v i-««»• o /-» 1 1 1 IT i \\7 n n I 1- Sobe se odda Oddajo se 4 sobe zgoraj, velik porč, na 16305 Trafalgar Ave. Kličite LI 1-5705 ali IV 1-3194. 17,24,31 jan) Lot naprodaj 150x550 na cesti 306 v Chester-land. Delno zasajen s sadnim leta okoli! (jrevjem) malinami in jagodami. $680,000, poleg tega pa ima j Vodnjak 110 čevljev globok. Z stranka tudi okoli 3.5 milijo nov dolga. Za Kennedya in njegove pomočnike je od volitev 8. novembra sem potrošila $320,000. —---o---- (kv. Georgije Vandiver ima svoj lasten našit ATLANTA, Ga. — Guver- č£ SE SELITE Spolnite te ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo vakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA ®117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio stavi naslov: ...................-........ **'**«»•• Mej novi naslov: .............................. Moje ime: ..................................... PROSIMO. PIšITF, RAZLOČNO pojasnila kličite RE 1-7267. —(20,24 jan.) Sobe se odda 4 sobe, zgoraj, na E. 200 Siena spalnica, garaža na razpolago. Kličite KE 1-1861. (18) PRI KUPČIJI — Skupina vojakov Združenih narodov v LeopoldviVu 'V Kongu si od domačina na trgu kupuje spominke. jke segregacije, njegovo politično delo je v mnogem prispevalo k šolskim izgredom v južnih državah, posebno k škandalu na državni univerzi v Athens. Ker mu je sodišče stopilo odločno na prste, je spremenil svojo taktiko. Državni zakonodaji je predložil, naj z zakonom pooblasti občine in okraje, da same odločajo, ali naj se pokorijo zakonom in sodnim odlokom. Obenem je predlagal posebne štipendije za tiste dijake, ki nočejo študirati na integriranih šolah. Končno je predložil legislaturi, naj z zakonom da pravico dijakom, da se upro odlokom šolskih oblasti, ki jim dodeljujejo šole. Noben dijak naj ne bo obvezan, da študira ravno na tisti šoli, ki mu jo določi šolska oblast. Legisla-tura bo gotovo uzakonila- vse guvernerjeve želje. Sobe se odda 4 velike sobe na 1105 E. 66 S na novo dekorirane, garaža n; razpolago. Kličite KE 1-1861. (18) Naprodaj Trgovina s pijačami naprer' na 6104 St. Clair Ave.. Ne • mudite lepe priložnosti. Ogla te se osebno. (26 .. KADAR STE PREHLAJENI’, pridite k nam! Imamo izborno dom:a zdravilo proti KAŠLJU in prehladi NE ČAKAJTE, ampak pridite takt ko se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0 Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljal tudi po pošti! j Z ULIC H INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-422 Cleveland 19, Ohio ■JU Višarska polena spisal Narte Velikonja 1 “Saj ne hodim! Res nisem, gospod župnik,” se je zresnil fant. “Po tole .poleno sem šel, ki mi je odletelo na vrt, ko i-mamo tako ozko dvorišče. Saj mi nismo krivi, če imamo tako ozko dvorišče! Kradel pa nisem! In v šolo tudi ne hodim več!” “Da ne hodiš več v šolo? O, ti moj Bog, saj res ne hodiš v^č v šolo, v šolo pa hodi tvoj brat, bom pa brata vprašal, sedmo božjo za,poved! Ne kradi! Pa praviš, da nisi? če res nisi! Povej, niti hotel nisi?” “Nisem! Res nisem. Samo poleno sem pobral!” “Saj res, radi ozkega dvorišča ! Naj oče še poprosi, da mu prodamo ta kos. O, saj res, ti nisi kradel, niti hotel nisi in v šolo ne hodiš, pa imate tjrko ozko dvorišče. Naj prosi oče, zdaj bom podlpiral. Presvetlemu bom povedal, da imate ozko dvorišče in zato ker sem ti storil krivico. Tvoj brat pa le naj pogleda sedmo božjo zapoved! Pa osmo, o, tudi o-smo!” se je udaril s tremi prsti rahlo po prsih. “Tudi osmo! Prošnjo pa bom priporočil, le povej očetu! In bratu povej.” “Bratu ne morem!” “Ne moreš, kak one moreš?” se je razgreval starček. “Če ga .pa nimam!” “Da ga nimaš O, saj res, sam si. Pa ti poglej v katekizem, ne bo ti škodilo, nikomur še ni katekizem škodil, če ga je pogledal!” “Meni je, gospod župnik, se je smejal fant. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING STORE — Well equip ped — Presser, Small Plant, Štor age. Must be seen to be appreciated. — By Owner. HO 5-6900. (16) BY OWNER — Cleaning store 6246 N. Western. Excellent location, reasonable rent, established 18 yrs Good income — Going to South America - Will sacrifice. HO 5-6900. (17) BY OWNER — Liquor - Package Bar Comb. - Est. 20 yrs. - S.W. Side - Excellent Location - Reasonably priced - Must sell due to illness HU 3-3445. (18) BY OWNER - Modern brick building & bicycle shop business. 2 room living quarters, tile bath. Nice income. Must be seen to be appreciated. PE. 6-4395. (17) AEAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — Brick Bungalow -7 Ige. rooms - 2 full baths - Garage - Gas heat - Suitable for large family - Must be seen to be appreciated. $19,900. GR. 6-1016. (18) BY OWNER — 3 Bdrm. Brick - 50 Foot Front - Ceramic Tiled Bath -Natl. Fireplace - Full Finished Bsmt. - Gas heat - IVis Car Garage - Alum, s, s - Full price $27,000 -RO 3-6355. (18) BY OWNER — THINKING MAN’S SPECIAL - 5 Rm. Stucco Residence - Enel. Porch - Natri. Fireplace -Death Forces Sale - 4728 N. Maplewood - Open House Sunday 1 till 4. $14,500. D?) BY OWNER — OPEN HOUSE 1-5. 4841 N. Nottingham. - 4 yr. 6 rm. Ranch. 2 full cer. baths. Carpeting. Full bsmt. 2 car gar. Nr. Catholic and public schools. Good transp. RO 3-8587. Tebi je, o ti fant ti, tebi je?” se je zresnil gospod. V kot ste me postavili, ker sem prišepetaval iz kate-kizjma ^Mairinkovemu pri izpraševanju.” O, ti fant, ti navihanec ti,” se je nasmehnil župnik. “Do-aer fant si in le povej očetu in------— Kaj bo, Blaž?” se je okrehfl, zadrši Blaža na vratih. “Kaj pa bo novega?” Pošto sem dobil od Vas!” se je tresel Blaž po vsem te-esu od razburjenja. “Mežnar je nekaj rekel —” Prav res, da, mežnarju sem dejal! Da, kar z menoj stopi, kar z menoj! Pismo je prišlo, odgovor je prišel. Neža! Neža! No, kam pa je šla? Daj djuč, Neža!” Ali ni v vratih?” Vidiš, saj res, v vratih bo! Tako, Blaž, pismo je prišlo. Pismo!” “In kaj je v pismu?” “Kaj je v pismu? čakaj no! Zdaj mi je pa Neža nekam dala pismo! Pa pravim, naj pusti! Pa ne pusti. Zmerom premakne. Zaradi reda!” je iskal. “Zaradi reda, da premika, pravi! Zaradi nereda! Neža, Neža, tak kje je pismo?” Blaž je kar trepetal od nestrpnosti. “Ali ga nimate v suknji?” je dejala Neža. Glej no, vidiš! V suknji. Na vrt sem šel, da te počakam doli, pa so me zmotili. Vidiš, tu je pismo!” ‘In kaj je v pismu?” ‘Beri, na, beri!” ‘Ker pa ne znam brati, saj to ni po naše!” “To ti je čista slovenščina, samo v tujem kožuhu. Kožuh ji je še tuj od' zunaj, okraski, veš, okraski so ogrski, od znotraj pa je prava slovenska beseda! Vidiš, to se tako bere:” In župnik je bral pismo, ki je prišlo. Pismo je bilo odgovor: “Precsasztiti goszpsod ple-vanos, bratu vu našem Goszpodi Jezusi Krisztusi! Vu naši fari, isztina, zsivi zsenszka, stera sze je piszala prle, kak bi bila pri zdavanji — Krizsnar. Ime nyoj je Margareta, zdaj sze piše Horvat, ino je po szvojem dobrom i uszmilenom szrci dobro poznana goszpa. Naredila sze je vu Litiji, tu je szluzsila i pri nasz szi je vzela mozsa. Predragi vu Goszpodi našem, esi bi esese zseleli kakse pojasznilo, bom Vam szidkar na pomocs. Priporocsam sze Vam v molitev ino szklenem z našim kr-esanszkim ipiozdravom: Hvaljen bodi Jezus Krisztus!” N. N. In je prevedel v pismeno slovenščino: “Prečastiti gospod župnik, brat v našem Gospodu Jezusu Kristusu! naši fari res živi ženska, ki se je pisala pred poroko Križnar. Ime ji je Margareta, zdaj se piše Horvat in je dobro znana gospa po svojem dobrem in usmiljenem srcu Rodila se je v Litiji, tu je slu žila in se poročila. Predragi v Gospodu našem če bi še želeli kakšno pojasnilo, bom Vam vedno na uslugo. Priporočam se Vam v molitev in sklenem z našim krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kri stus!” “Kaj praviš,. Blaž? Ali si zadovoljen?” “še živi! Metka še živi! O-na v rumeni bluzi! Priča še živi!” In je stisnil pismo v roke ter se ni niti zahvalil niti poslovil. Kakor da mu je dvajset let, je odšel iz sobe. “Kaj je zagrešil ta človek?” se je zdrznil župnik. “Samo če dala pokoro, more biti tako vesel! In ti, ti boš delal pokoro za to misel in za ono besedo radi fanta. Zmerom si slab, zmerom si še slab in se ne poboljšaš? Kaj si mislil? bo vprašal Gospod Bog; kaj si mislil? O kom? O svoje bližnjem? In bom stopil pred Te,” je starček omahnil na klečalnik, “o, pokleknil bom pred Te, in Te prosil: Odpusti, — starega graničarja kri je v mojih žilah, — onega, ki straži zdaj s Petrom pri vratih, onega, ki je živega Boga, Tebe samega, nesel iz cerkve pred Turki. Zaman nesel opreznik tri dni prezgodaj in ni radi tega nikoli več prijel piiške v roke, temveč stražil s palico, in ni pustil človeka v vas, kakor straži sedaj pri nebeških vratih! In me bo ustavil, četudi sva v žlahti,” se je nasmihal v polspanju. “Če si odpustil Jeronimu vročekrvnost,, odpusti meni nezaupljivost. Pa se primerjam z Jeronimom. Tudi to ničemur-nost mi odpusti. Po materi je! Moja mati je prava Belokra-njica. Iz Metlike. V muzej je dala prt iz ničemurnosti. In jaz sem star in neumen in pripovedujem Tebi, ki vse veš {” Obležal je na klečalniku in ga je našla nečakinja spečega, ko je slonel z glavo na mrtvaški glavi pod razpelom. In vsa solzna je bila polica pod njo. “Stric, Blaž je tu in • gre na pot!” “Z Bogom mu reci!” se je zavedel. “In bi rad zaprosil !” “O, ti žalostna Marija! Seveda, kako naj gre, kako naj pa gre tako dalečn brez groša! Naj pride, kar noter naj pride!” “Stric!” se je nasmehnila Neža. “No, saj pravim, da naj pride!”’ Blaž je vstopil, oblečen za pot, s palico v rokah. “Slišim!” je dejal in umolknil. “Kaj pa je, Blaž?” “Gospod župnik, za pot nimam!” se je zazibal Blaž. “Ali nisem rekel? Za pot nimaš!” “Stric, stric!” “Mulier taceat (Ženska molči) !” se je razhudil žup- ..uuitmtmmmnmmnHmmummmnnmmmmtt Post se bliža, bodite pripravljeni! MRAMOR’S MARKET 6710 St. Clair Ave. nik. “Taceat! Drži kljun!” “Že molčim!” je odšla z nasmeškom. On je stikal po žepu, po o-mari in predalih. “SVeta nedelja,, Blaž, nič nimam! Ali si slabo naletel, ko nimam nič! čakaj, Blaž,, ti moraš na pot. Kajne? Ali kar k Svetemu Juriju? Ali veš pot? No, da, saj se povpraša; seveda se povpraša, saj so tam naši ljudje! In govorim in ne dam nič, ko sam nimam. Neža, poslušaj, Neža!” Neža je prišla na vrata. “Posodi mi, Neža, če imaš. Blaž mora iti in potrebuje, in če mora iti in potrebuje, moraš pomagati. Saj moraš iti, Blaž?” se je potrdil v svojih besedah. Blaž je prikimal. Medtem je Neža prinesla škatlo. Neža je strica dolgo poznala in je sproti spravljala posebej stričev denar in mu ga je “posojala,” kajti stric je pozablja! in ni vrnil nikoli. “Vse, kar je v škatli?” je dejala. “Pa imej vse, kar je v njej je zvrnil stric škatlo Blažu v klobuk. Blaža so oblile solze in je jecljal nekaj kakor: “Bog plačaj!” In župnik je odtegnil roko in dejal: “Le poišči svojo pričo!” Na vratih je srečal Blaž Tineta. (Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” AVE AFELV „ ’ v; v* C L AIR AVINGS 813 East 185th Street 35000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home zracevalni sistem AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD 5200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.. 1)002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. Za KRANJSKO KATOLIŠKA VSAK PO SVOJE — Netopir “Leteča lisica” \se je v fAvalskem \vrtu \v 'Chessing-tonu \na Angleškem spravil k počitku fna način, kot kaže slitia. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim draRim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutru STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ I Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. S 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio L.............. PRI KRMLJENJU — Anna-Lisa Scharp v švedski prestolnici Stockholmu krmi vsak dan pred svojo stojnico s časopisi skupino gosi, ki jih kaže slika. Uata }gosi noben dan ne pozabi na obisk pri svoji hraniteljici,1 vas pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA i IIE 1-0623 ! i KOLESAR PRVI i— Ko .so odprli }Throgs Neck most preko ;East River v jNeio "Vorku, je pred ^uradna skupino zapeljal preko Imosta na svojem kolesu 18 let stari študent Herbert Schlobohm. Na sliki vidimo Herberta \na poti preko mosta, ko pa delavci navdušeno pozdravljajo, i