Jotnn|a lxda]a. 431. Mm. V mutni, v Nboto, dne 3. deceinhi 1910. CtM 4 vtaife. Letnlk XUIL Jutarnja iidafa v L|«fel|aali vse leto...............K 12'— pol leta................. 6-— čctrt leta...............M *— na mesec...............» 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vričtja Uredništvo: Knaflova alict ftt 5, (▼ pritličjn Ict«), teleiM §t $4. Izbija ¥sak dan ^utntf. FtsaBMzaa §tewllka 4 vtaurl«. Inseratl: 65 mm Široka petit vrsta 14 vin. Pri vcčkntnl tnscfdjl po dogovoru. Ka pismena naročita brez istodobne vposlatve narotnlne te ne ozlra. Mroaja iste}« po poftl za ATstro-Ogrtko: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ fratri leta................, 4 50 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........., 28 — Upratiitot: IUaflo?i Hica 5t (spodaj, dvoriićc levo), tclefoo st.85. Najnovojže vestL — Brzojavna In tolelonska poročila „Slov. Narodu0. Proračunske debate v državnem zboru. S. — Dunaj, 1). decembra. Proračunska debata v državnem zboru se je včeraj začela z govorom ininistr-jskegra predsednika barona Bienertha. Haron Bienerth ni niti duhovit niti dober govornik. Njegovi poskusi, 1 »ridati izvajanjein malo primesi duhovitosti, so popolnoma ponesrecili. Navzlic temu pa je vzbujal govor ininistrskega predsednika mnogo pozornosti vsled jasnoga namigavanja o spremebah, ki se pripravljaju na tihom v parlamentu in na ministr-skih klopeh. V eni sapi poudarja mi-nistrski predsednik potrebo konsolidacije ter pozdravlja ustanovitev t-notnega češkega kluba. V kuluarih se je takoj začela tol-maciti vest, da se Čehi vedno bolj bližajo vstopu v vladno većino in mnogo se je komentiralo, da bo pred-sednik enotnega eeskega kluba dr. Fiedler govori 1 sele po torkovi seji tega kluba, v kateri seji pade nemara odločilna beseda. Govor predsednika enotnega češkega kluba obeta postati progra-matičen, na podlagi katerega bi bili Ćehi pripravljeni vstopiti v vladno većino. iGovori se in gotovo je, da seda-nji kabinet ne more več dolgo živeti. Finančnemu ministru Bilinskemu iz-podkopavajo Poljaki sami tla. Minister javnih del Ritt je oseba, ki ni-rna dru gega pomena, kakor da sedi na ministrskem stoičku. Pri debati o stanovanjski oskrbi, kar gotovo t-pada v njegovo področje, ni izpro-govoril niti besede. O trgovinskem ministru dr. \Veisskirchnerju je raz-širjena vest, da ga je včerajšnje glasovanje privedlo na rob propada. Hochenburger je nemogoč. Poljski minister Dulemba ima v lastnem poljskem taboru sovražnike. Poppa ne marajo agrarci. Skoraj vsak minister ima veo ino proti sebi. Padeo kabineta je gotova stvar v trenotku, ko se Ćehi izrečejo za vstop v vladno većino. Novo leto nam prinese gotovo že nove ministre. Vprasanje je le, ali pade ob enem tuđi ministrski predsednik ba-ron Bienerth alUne. Prva eventuval-liost je verjetnejša. V proračunski debati bode tuđi v tej važni zađe vi pad Ja še marsi kate ra važna izjava. Včerajšnja nadaljna debata je bila kaj malo interesantna. Rusinski poslanee Olesnickv je zahteval ena-kopravnost Rusinov in Poljakov. Nadalje sta govorila Še Rus Urilovič in poljski socijalni demokrat dr. Diarnant. Na koncu seje je zopet prišlo do burnih prizorov med krščanskimi socijalisti in socMjalnimi demokrati. Zbornični predsednik Pattai je narnreč (xlvzel poslancMi Seitzu radi napada na predsedstvo besedo ter za-ključil sejo. Dvorano je zapustil med glavsnimi fej-klici socijalnih der mokratov. Takoj so se vtaknili vmes kršćanski socijalisti in začt^l se je v zbornici zabavni del, ki je trajal še dolgo po tem, ko je bila seja zaključena. I talijansko fakultetno vprasanje in Nemci. S. — Dunaj, 3. decembra. Ministrski predsednik baron Bienerth se je — kakor smo že snoči javili — po-gajal z Italijani in Jugoslovani glede modusa, ki naj bi zasigural obravna-vanje proračunskoga provizorija v proračunskem odseku. Nemškim na-eijonalcem se zde ta pogajanja tako zelo sumljiva, da so poslali včeraj po-poldne Marckhela in Hof-m a n n - W e 11 e n h o f a protestirat k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu proti temu, da bi se vpra-šanje slovenske univerze spravilo na katerikoli si bodi način sploh v zvezo z italijanskim fakultetnim vpraša-njem. Ministrski predsednik baron Bienerth je pri tej priliki izjavil, da i majo ta pogajanja zgolj formalen značaj in da zadevajo edinole vpraša-nja, ali bi ne bilo mogoče, da se za-deva italijanskega fakultetnega vpra-šanja izroei jjosebnemu subkomite-ju, o kakem stvarnem pogajanju pa da sploh ni govora. F. — Dunaj, 3. decembra. Nem-ški ^Nationalverband« je imel včeraj popoldne sejo, v kateri je obširno raz-pravljal o zopet »grozečih« zahtevah nenemških narodov radi ustanovitve nenemških univerz, proti kateri za-htevi pa postavljajo zahtevo spopol-nitve nemških visokih sol. Glede v le-tošnjem proračunu postavljene zvi-šane postavke za stipendije privatnim docentom in ki so baje predvsem namenjene slovenskim, italijanskim in rusinskim kandidatom, hočejo intervenirati pri vladi. Praško dijaštvo proti slovenskim stolica m v Krakovu. G. — Dunaj, 3. decembra. Iz Prage poroci« neka korespondenca, da je sloveni-ki visokošolski odsek v Pragi sklenil protest proti nameravani ustanovitvi slovenske stolice v Krakovu, to da je le mahinacija slovenskih klerikalcev, ki hočejo na ta način pospeševati svoje reakcijonar-ne težnje. Zahteva se ustanovitev docentu re v Pragi, kot edino sedaj mo-^oče dejstvo. Kakor zatrjuje to poro-čilo, je bil po zatrdilu slovenskih naprednih dijakov ta protest izrečen državnim poslancem. Na Dunaju pa o vsem tem se ničesar ni znanega. Kraljevi Vinohradi, 3. decembra. Slovenski praški vseučiliski odsek protestira v imenu napredne^a dijaštva proti eventualnemu krakov-skemu provizoriju, ker so s tem združene neprema^ljive tehnične ovire za ugodno rešitev slovenskega vseučiii-škega vprašanja. Ta provizorij bi bil le klerikalna postojanka, ki bi oško-dovala kulturne interese slovenskega naroda. Ako bi se te stolice kdaj kreirale, hoće jih napredno dijaštvo bojkotirati. Seja železničarskofTa sveta. F. __ Do naj, 3. decembra. Že- lezničarski odsek državnega zbora je imel včeraj sejo, v kateri se je debatiralo o zvišanju tarifov južne želez-nice. Železniški minister Wrba je izjavil, da je dovoljeno zvišanje tari-i'ov južne železnice do leta 1917 v javnein interesu potrebno ter tla bo-do tarifi južne železnice kljub zviša-r.ju še vedno nižji kakor pa oni državnih železnic. Pojiolna sanacija južne železnice pa je mo^roč-a le te-daj, ako se vklonijo prioriterji ter obsežno resipnirajo na svoje pred-pravice. Posebno pozornost je vzbu-dila ministrova izjava, da se bo morala država na kak način pobrigrati za sanacijo južne železnice ali s tein, da vzame železnico v najem, ali j>a da jo podržavi. Češki rađikalci in ministrski predsednik baron Bienerth. F. — Dunaj, 3. decembra. Klub čeških radikalcev je sklenil z ozirom na izvajanja ministrskega predsednika barona Bienertha, ki uvideva v ustanovitvi enotnega češkega kluba preobrat češke politike k zmernosti, poslati v torkovo sejo poslanske zbornice govornika, ki bo ministrskeg-a predsednika barona Bienertha opozo-ril,da je enotni češki klub ustanovljen naravnost proti njemu, torej v opozi-cijonalnem smislu. Tuđi hoče radikalni češki klub pozvati predsednika enotnega češkega kluba, dr. Fiedler-ja, da naj opozori ministrskega predsednika barona Bienertha, da se jako moti o sili in moči enotnega Češkega kluba. Tajna pogodba med Avstrijo in Ogr-sko glede srbskega eksporta. B. — Belgrad, 3. decembra. V skupščini je izjavil trgovinski minister Prodanović, da ne odgovarja resnici vest, ki ve poročati o tajni pogodbi med Avstrijo in Ogrsko glede eksporta iz Srbije. Spor med praški ni i češki ni i tehniki. G. — Praga, 3. decembra. V društvu praških tehnikov je nastal radi demisije rektorja praške tehnike velik spor. Tehniki, ki so pristaši čeških agrarcev in radikalcev, so iz društva izstopili. Želje pisamiških oficijantov in pomočnikoT. G. — Dunaj, 3. decembra. Včeraj je prišla v zbornico deputacija av-strijskih pisarniških oficijantov in pomočnikov, ki je prosila pri raznih poslancih, da naj se potegnjejo za to, da se jih uvrsti med stalne državne uradnike. Bosanski deželni šef, general Vare- šanin gre v pokoj. F. — Dunaj, 3. decembra. Kakor se zatrjuje, bo bosanski deželni šef, general Varešanin, v kratkem vpoko-jen. Zatrjuje se, da je vzrok njegove-ga vpokojenja njegovo Hrvatom prijazno, Srbom pa neprijazno postopa-nje. Varešaninu pa je mnogo škodo-vala tuđi znana atentatna afera Se-rajić. Med njegovimi nasledniki se imenuje tuđi bivši poveljnik 3. voj-nega zbora, Potiorek. Raba hrvaškega jezika v ogrsko-hr-vaškem državnem zboru. Z- — Budimpešta, 3. decembra. Odpor ]>roti rabi iirvuške^u jezika v ogrsko-hrvaškein državueus zboru vedno bolj narašča. Včtraj je |fovo-ril hrvaški po«lane<* I^ukinič hrvu-ško. Kmalu nato, ko je začeJ govoriti, pa ga je že prekinil preiLM^lnik zbornice, kateri inu je zagroziL roti hrvaškini govorom v zbornici, ako bo^Njena skrivnost«. Ta igra je bila prvokrat uprizorjena v Komotovu. Pisatelj pa se je prepričal, da se neko dejanje, v katerem naj bi gore! kozolec, ne predstavlja dovolj realistično. Da si torej vstvari pravo i>o-dobo, je zažgal radi tega nek kozo-lee s cigareto. Pisatelja je policija aretirala, toda ocividno ima opraviti £ si a bou ni ni nu Dva moža svetovnega glasu. Masaryk in Kramar, to ste ime-ni dveh uglednih čeških politikov, ki ste znani daleko preko mej čečke-ga. in slovanskega sveta. To ste imeni, ki imate svetovni glas. Na take politike hi bil ponosen tuđi francuski in angleški parlament. Na polju za pravice i a emancipacijo svojega naroda sta ta dva ino-ža v zadnjem času započela akcijo v velikem stilu, ki se nanašajo na vse slovanstvo in ki so vzbudile splošno pozornost v vseh političnih krogih. Stvar, za kat ero se gre, je znana in ni nam pač potreba, da bi na-drobno govorili o nji. To je tuđi vzrok, da se deluje proti njima za kulisami. Delujejo pa proti njima predsta-vitelji in nositelji onega sistema in one politike, proti kat eri je v prvi vrsti naperjeno ilelovanje imenovanih dveh čeških velemož. Tako se je nedavno tega prigodi-lo, da so nekateri češki politiki \kh\ vodstvom klerikaleev, zapeljani po osebnili ali strankarskih ozirih, izvršili proti *Neue Freie Preroračun za leto 1911. Vesakdo si pač lahko misli, od-kod piše ta veter, toila žalostilo je, da je ta veter našel nekaj kratkovidnih pristašev, ki jih ni več mogoče spoznati, odkar jih dičijo in pritiskajo k tlom razni naslovi. Toda ti ljudje pozabljajo, da *e semtertja pojavljajo momenti, ko veliki možje prenehajo biti svojina ene-ga naroda, član i te ali one stranke. V tem slučaju postaja jo ti možje predstavitelji velike ideje in vaebu-jejo v svoji osebi neprimerno vecje interese, kakor so one malenkostne koristi, ki se nudijo kratkovidnim politikom iua kulis. Nadejamo se, da se pobožne želje in zakulisni manevri ne bodo posrećili niti v tej, niti v oni snieri, aa-kaj prepričani smo, da bodo neodvisni slovanski politiki čeških strank ostali na visini svojega položaja ter storili samo to, kar bodo zahtevale okolnosti in narodna čast. Iz tega članka, ki smo ga posne-li po glasilu poslanca Šupila, je razvidno, da je bila vlada tista, ki je \m-vzroČila, da ni bil izvoljen za predsednika enotnega češkega kluba po-slanec dr. Kramar. Dr. Kramar je vod ja, takorekoČ oče novoslovanskega gibanja, ki je za Avstrijske vladne kroge pravo strašilo. Ni dvoma, da stremijo gotovi krogi za tem, da bi udušili to njim tako neprijetuo gibanje. To mislijo i'oseči s tem, ako vsaj deloma raz-orože glavne predstavitelje tega •ribanja. Poslanec Hribar, ki je bil poleg dr. Kramara najagilnejši propagator slovanske kulturne vzajemnosti, ne sine biti več župan ljubljanski, dr. Kramaru pa se mora odvzeti vpliv v enotnem češkem klubu. To je nacrt, po ka tereni misli vlada zajeziti neoslovansko gibanje: udar ja po osebah in misli, da je s tem zadela idejo. In sedaj hoče grof Aehrenthal zamašiti še usta dr. Masarvku s tem, da bi ne bil več izvoljen v delegacije. To je samo dokaz, na kako slabih nogah stoji sistem, ki ga zastopa minister grof Aehrenthal. Nad vse značilno je za avstrijske vladne kroge, da se tresejo kot šiba na vodi pred govorom enega sa-mega posamnika. Vzemimo tuđi, da se jim posreči s svojimi intrigami in manevri izloviti dr. Masaryka iz delegacij. Ali so mu s tem zamašili usta, da ne bo go-voril o stvareh, ki so tako zelo nelju-be onim krogom? To si morejo domišljati samo ljudje s taksu im duševnim obzorjem, kakor ga i majo k sreči samo Aehrenthal in njegovi kumpani. Iteželni odbor — skočimoi Stefetov in Kregarjev. Snočni »Slovenec« priobčuje to-le vest: »Hribarjeve ulice v Izubijani ne bo. Včeraj je deielni odbor na pri-tožbo Iv. Kregarja in Ivana Štefeta razveljavil sklep občinskega odbora, ki je pred svojim razpustom sklenil, naj se Goeposka ulica imenuje Ivan Hribar je va ulica.« — Kako prav je pač imel poslanec dr. Ivan Tavčar, ki je v zadnjem zajedanju deielnega zbora z žgočim saitkazmom bičal sramotno odvisnoat deželnega odbora od gori imenovane deteljice ter očital klerikalni većini v deželnem odboru, da je »skočirnož« gospodov Štefeta in Kregarja. Radovedni smo, kako je deželni odbor utemeljil svoj ukrep. Morda je deželni odbor razveljavil sklep občinskega sveta ljubljanskega ćelo s tem, da Hribar sploh nima no-benih zaslug za Ljubijano. I seveda, takšnih prav gotovo ne, kakršne ima-ta Kregar in Štefe! Sicer pa upaino, da borno dobili v roke tuđi »razloge«, ki so bili za deželni odbor merodajni, da je ukrenil, da »Hribarjeve ulice v Ljubljani sploh ne bo.« Klerikalci in spomenik septetnbrskim žrtvam. Te dni smo imeli priliko, govoriti z možem, ki je v ozkih stikih s tu-kajšnjo deželno vlado. Razgovor je nanesel tuđi na vladno prepoved, da bi se smel postaviti na pokopališću nagroben spomenik Adamiču in Lun-dru. Na našo pripombo, da je nam ta prepoved direktno nerazumljiva, je dotienik pripomnil: »Pa nikar ne mislite, da je ta prepoved zrasla zgolj na zelniku naše deželne vlade, oziro-ma okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo prvotno niti ni mislilo na prepoved, kasneje pa so glavar ju Cbronu to misel sugerirali naravnost gotovi klerikalni krogi. V tem oziru bi lahko navedel ćelo imena. Morda se še sponi in jate, da je bil sprva naj-hujši nasprotnik temu, da bi se Adamiču in Lundru postavil spomenik škof dr. Jeglič. Spominjali se še boste, kako osorno je š-kof zavrnil dr. Ma-jarona, ko je v tej stvari prišel k njemu posredovat. Ko je škof ovo stališče proti spomeniku prišlo v javnost, je vzbudilo splošno nevoljo. V klerikalni stranki so takrat spoznali, da bi ne bilo pametno, da bi škof prevzel na-se odij prepovedi Adamič - Lundrovega spomenika. Zato so vplivali na škofa, da se je navidezno vdal, istočasno pa ko stopili v zvezo z vlado in ji zaupali, da ahsolutno škofu ne kaže iz razlo-gov oportunitete prepovedati spomenika, ter ji obenem namignili, da klerikalci nimajo nič proti temu, ako vlada sama ta spomenik prepove. In tako se je tuđi zgodilo.« Beležimo to vest za aedaj brez komentarja. Le ne potvarjati! Na naš včerajsnji članek, v kate-rem smo navedli kričansko - socijalno glasilo »Deuteches Volkftblatt« kot pričo, da se dr. Šuster&ič snudi okrog nemških kršćanskih socijaloev, da bi se ga usmilili ter zopet sklonili i njim staro prijateljstvo, od go var ja snočni »Slovenec«. Toda ne govori otem, kar urno mi pisali, mar veo o tem, <> čemer nismo črhnili niti besedioe. — »Slovenec« se je popoluoma iiognil očitanju lista »Deutsch. Volkablatt , da se dr. Šusterčič prilizuje sedaj, ko so ga vsi drugi zapustili, zopet kršćanskim socijalcem ter se jim hoće zopet vsiliti. Ta molk dokazuje samo resničnost dolžitve in naj se sicer škofovo glasilo še tako zvija, da bi prikrilo dejstvo, da se je Susteršio ponujal in naravnost vsiljeval nem-škim kršćanskim socijalcem, a da so mu le - ti pokazali vrata. Shod narodno - naprednih volilcev in Tolilk priredi jutri popoldne ob 3. v gosti I -ni pri »Ribiču« na Dolenjski cesti »Gospodarsko napredno društvo za čentjakobski okraj.« Na shodu bo govori 1 dr. Tavčar o zadnjem zasedanju deželnega zbora ter o pogubnih skle-pih, ki jih je storila klerikalna veči-na za Ljubijano, dr. Svigelj pa o jk>-litičnem položaju. Ker je uprav sedaj potrebno, da se odpro ljudem oči in da spoznajo klerikalce v vsi nagoti, vabimo na ta shod somišljenike in so-mišljenice pred vse m iz šentjakobske-ga okraja, pa tuđi iz sosednjih. Naj izvedo ljudje, kakšni prijatelji so jim ti klerikalci, ki bi radi iz ljubljanskega prebivalstva delali klobase, če bi jih mogli. Zato vsi na shod, da protestiramo tem odločnejše zoper klerikalne namere in nakane! Nastop službe sodnega predsednika Elsnerja. Novoimenovani predsednik deželnega sodišča, Elsner, je včeraj sprejel podrejene sodne uradnike. V imenu uradnikov ga je pozdravil pod-predsednik, dvorni svetnik Pajk. Els-ner je v svojem odgovoru naglašal, da je treba v uradovanju točnosti in da se je treba uradnikoin ravnati strogo po zakonitih predpisih. Elsner je nastopil z velikansko grandeco, da »o kasneje noree brili iz njega ćelo nem-ški sodniki. Sicer pa se je novi predsednik izognil vsega, kar bi moglo ta-koj v prvem momentu izzvati odpor v slovenski ja\Tiosti. Včeraj se je po- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Matevžev obraz jt* spreletel sijaj eadovoljstva in veselja. O — pa še kako ... to je bilo vse kar je rekel, a mislil si je, da bi za Elviro z veseljem prelival kri in žr-tvoval življenje. Kam pa ste namenjeni! je vpra-sala Elvira. Tod ne gre pot do vašega doma. Saj tuđi niscm namenjen domu. Ali greste mar h kakemu dekle-tu v vas! Matevž je zardel. Zdelo se ma je, da je to vprašanje žaljivo. Ne hodim nikamor vasovat, je rekel oštro. Samo do ograje vaše hi-še sem namenjen. Kaj! se je začudila Elvira. Kaj pa delate tami Na zidu slonim in poslušam, kadar zvečer igrate na klavir in gledam Vas. Elvira je bila pač srecna soproga ljubljenoga moža, a bila je vendar najprej ženska, dovzetna za vsako ce-ščenje njene osebe. A umela je tuđi, da pomenijo Matevževe besede Ijube-zensko razodctje in spoznala je, da tega ne srne trpeti. Tako ... tako ... je dejala smeh-ljaje. A veste, ljubi prijatelj, to se ne 6ine več zgoditi. Nič vam nečem . - - nikoli vas ne nadlegujem ... je jecljal Matevž. To je že res, a vendar vas prosim, opustite to opazovanje. Gospa... ne bodite hudi -- do-volite mi, da čuvam nad vami . . . vsak človek im;i sovražnike - . . Xe potrebujem vašega varstva je osorno odgovorila Elvira. Moj mož mi zadostuje k<»t varuh in branitelj. Nihče drug nii; a pravice, vsiljevati se mi kot varuh in branitelj in tuđi vam to prepov'-dujem. Matevžu j«* stopila kri v glavo. Srdito je stiska 1 pesti in pogledi njegovi so imeli moć plamena. Izgubil je vso oblast nad svojimi čustvi. Strast ga je prevzela. Videc, da ima Elvira na prsih cvetočo rožo, je steg-Tiil roko. Saj to rožo mi dajte za spomin, se je izvilo iz njegovih prsi. Samo za dokaz, da me smatrate za človeka, ne za žival. Elvira pa ga je z vso silo pahni-la od sebe, a roio ji je vendar ugrabi 1. Pustite me v miru, je zaklicala ogorčeno in obrnivši se od njega, je hitela kolikor je mogla proti domu. Matevž je obetal na mestu. Dr-žeč ugrabljeno cvetlico v rokah je gledal za Elviro, dokler mu ni izgi-nila izpred oči. Potem se je odpravil domov po poti, pk> kateri je prišel. Hodil je s težkimi, pocaenimi korak i in bila je že davno temna nož, ko je prišel domov. Mati in Jula sta fcedeli na ognjišču. 2iveli sta že toliko časa pod eno streho, da si ništa imeli nicesar več povedati; zgodilo se je doetikrat, da sta presedeli na ognjišču po več ur, ne da bi bila ka-tera zinila h» besedico. Kjo i>a hodiš toliko časa, jti na \to\ karajoč na pol radovedno vzklik-nila niati Valjavka. Pa ne da si bil že zopet v krčmi. Ne, mati, je odgovoril Matevž. Spremi 1 sem gospo Svetlinovo, da bi je kdo na po tu v mraku ne nadlego-val. Kakor lovski pes, kadar zasledi divjačino, tako je dvignila Jula glavo, čuvši Elvirino ime. Lt^j, l^j, kolika čast, je poroglji-vo siknila. Milostiva ima torej posebno zaupanje do tebe, da se izroča tvojemu varstvu. Mora že tako biti, je zaničljivo odgovoril Matevž in sedel za niizo, na katero mu je mati med tem postavila večerjo. S teboj torej milostiva gospa ni tako ošabna, kakor pravijo, da je z drugimi ljudmi, je nadaljevala Jula. Vsi drugi pravijo, da je visoka, strašno visoka, kakor kak » princezinja. Napram meni ni taka, je mirno odgovoril Matevž. Moraš biti pač dobro zapisan pri njej, se je zlobno zasmejala Jula. Le priden bodi. Zadnjič sem slišala, da se je neka resnična grofinja spe-čala s svojim kočijaiem, kdo ve, ka-ka sreča še tebe caka. Matevž je odložil žlico in obšla ga je želja, da bi prijel Julo za vrat in jo trešoil ob tla. A premagal je to željo. Vstal je in pustivši komaj načeto večerjo, je šel spat. Mati Valjavka se v ta prepir njenega sina ni vtikala. Odkar je bila bolna, so jo zapuščale moči. Nič vec ni mogla tako delati, kakor prej. Vsako delo jo je utrudilo. Jula pa ji je zvesto }>omagala in vse lx>lj je pre-liajalo gospinimjstvo v njene roke. Opravljala je vsa dela dobro in točno tako, kakor je žele)a mati Valjavka. Delala je ves dan iu se ni nikoli pritožila. S to svojo marljivostjo in zvestobo je polagoma premagala ne-zaupnost in antipatijo, ki jo je Valjavka gojila do nje, pridobila si jt* ćelo naklonjenost stare žene, kateri le to ni bilo všcč, da je Jula vedno dražila in zbadala Matevža. V nedeljo popoldne je seilela Valjavka pred svojo kočo in se je son-čila. Poleg nje je ležala na travi Jula in gledala v nebo. Bili sta sami doma, kajti Matevž je bil koj po kogilu odšel v krčmo, kjer je ob nedeljah ostajal do večera. Po cesti je prišla, gredoč od nauka, stara žena in se ustavila pri Va-ljavki. Obc sta tožili u slabem zdrav-ju, o slabi letini, o visokih davkih in o težavah življenja ter se zopet raz-£li. Ta prizor se je ponavljal nedeljo za nedeljo. Jula je ta pogovor ie do-stikrat slišala, a še nikdar se ji ni zdelo potrebno, da bi bila kaj opom-nila. Ta dan pa se je dvignila in pre-senetila Valjavko s trditvijo, ki je ni bila še nikoli izrekla. Kaj pravite, mati, da vam noge slabe? je dejala Jula. Jaz pa vam pravim, da imate noge še prav dobre in da ste sploh še zelo zdravi in trdni, samo neko akrivno skrb morate i meti, ki vas tare in lomi. (D*U* prfhotajtt.) slavljal od uradništva tuđi bivši pred-sednik pl. Levičnik. Dasi gn ne veiejo nobeni uradni predpisi, ker je stopil v pokoj, vendar se je tuđi pri slovenskih uradnikih poslovil v nemikem jeziku, kar je na Slovence napravilo naravno zelo mučen vtisk. Nekateri Slovenci so pac bolj papeški, kakor papež sam. Čudna potnika. Danes prideta v Ljubljano dva čudna potnika Atilij Zanardi in Ev-gen Vianello. Moža sta doma v Be-netkah ter sta napravila stavo, da bosta v 12. letih s sodom, ki sta ga sama napravila, peš prepotovala ves svet. Iz Benetk sta se napotila dne 20. junija 1909 in sta doslej prepotovala severno Italijo, Švioo, Francosko, An-grJeško, Belgijo in Holandsko, Nemči-jo in Rusijo. Dosedaj sta prepotovala 9690 km. Sedaj potujeta po Avstro-Ogrski. V eetrtek sta prenočevala v svojem sodu v Krošnji, včeraj pa v Domžalah. Danes talko-le okrog1 3. po-poldne bosta eudna i>otnika privalila svoj sod po državni cesti v Ljubljano. Vsesokolski zlet v Zagrebu. Javili snio že, da se vrši prihod-nje leto slovanski vsesokolski zlet v Zagrebu, in sieer 13., 14. in 15. avgu-sta. Nadejati se je, da bo na tem zle-tu udeležba tako ogromna, kakor doslej še na nobenem. Predvsem se ude-leže teg-a zle ta bolgarski in srbski Sokoli. Bolgarska sokolska zveza »Junak« je izdala že sedaj okrožnico na vsa podrejena društva, naj se v čim največjem številu udeleže zagrebške-#a zleta in naj se takoj prieno pripravljati na javni nastop v Zagrebu. Ta okrožniea je imela že sedaj tak uspeh, da ni na Bolgarskem niti ene-ga sokolskoga društva, ki bi se ne prijavilo za zlet. Prav tako zanimanje vlada za zagrebško prireditev tuđi v kraljevini Srbiji. Bolgarski sokolski zvezi je vlada že obljubila, da bo do-volila vsem Sokolom brezplačno vožnjo po bolgrarskih železnicah. Isto je obljubila srbska železniška uprava tuđi srbski sokolski zvezi. Filozofi, znanstveniki in pisatelji • • • I Gotovi ljudje si domišljajo, da so vse jedli z veliko žlico: so znanstveniki, globoki misleći, estetiki, pisatelji itd. itd. Vse, kar ti velemožje napiše-jo, je suho zlato in železna logika je v vseh njihovih izvajanjih. Snoči smo oitali umotvor takšnega »vsevedeža« in »vseznalca«. Naleteli smo pri tem na ta - le mieni stavek: »Občinstvo je 7. veliko jasnostjo in strokovno dovr-šenostjo obravnavanemu predmetu sledilo z največjim zanimanjem . . .« Će takšne kapacitete pišejo tako, je vse v redu, ako pa mi neznanstveniki, nepisatelji, sploh navadni časnikarji in ljudje »minorum gentium« napravimo kako stilistično napako, je takoj ves Izrael pokonci ter kriči, da pači-mo lepi naš jezik slovenski. No, da, kar je dovoljeno »znanstvenikom«, to ni dovoljeno — časnikarjem. Na tretjem zabavnem in plesnem večeru »Narodne čitalnice« dne 3. decembra zvečer v »Narodnem domu« se bo izvajal naslednji pevski in glasbeni program: 1. Charles I>aucla: Melodie elegante. Violon avec. acc. de Pirano. 2. Neka najno-vejša E. Adamičeva skladba za meša-ni kvartet. 3. Vilhar: »Oj vstani soln-ce moje . . .« bariton - solo. 4. Sitt: Ciganski ples. Op. 57. za vijolino s spremljevanjem klavirja. — 5. Dr. Schwab: »Dobro jutro«. Salonski val ček. Kvartet s spremijevanjem klavirja. Začetek prireditve točno ob pol 9. Obleka družabna. Vstop imajo vsi prijatelji fine in neprisiljene zabave. Slovensko deželno gledalište. Danes zvecer Wagnerjeva velika I opera »Tannhanser« (za par - abonente). — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. velezabavna in sila zanimiva detektivska komedija »Tat vseh tatov« (izven abonnementa; za lože par); zvecer izjemoma ob pol osmih Le-harjeva naj nove jsa opereta »Grof < Luksemburški« (za nepar abonente). — V torek prvic H. Ibsena drama »Stebri družbe« (za par - abonente). < <— V četrtek popoldne opereta, — zve- < čer burka. — V soboto opera. j b sodae dvorane. OkmjM leaUtte ijabljaMk*. Ranmiiirerjev selenl vot bi bil kmalu pripravil v nesrećo Heleno Cimperman, poeertnice hcer iz lake vaši. Dne 29. oktobra okoli 8. zju-traj je namreo omenjena Helena Cimperman vozila po Mestnem trgu v smeri proti Sv. Jakoba trgu. Pred I neko hišo je stal znani zeleni Ran-zingerjev voz in tega se je konj tako pre&trasil, da je v dim drvil po Starem trgu naprej in dalje po Florijan-ski ulici, kjer je zavil v neki hlev. In policija je Heleno Cimperman ovadila, češ da je dne 29. oktobra zjutraj ob 8. uri, ravno ko gredo otroci v solo, tako neprevidno vozila po Mestnem in Starem trgu, da je bila nevarnost za druge ljudi. Že je visel nad njo Damoklejev meč občut-r-e denarne globe. Toda v zadnjem trenutku se .je nevarnost še odstranila in sodnik je Heleno Cimperman oprost i 1. Razžaljen finančni u rad. Slavna financna oblast je pleskarju Toraa-žu Briclju iz Štefanje vaši naložila previsok davek — tega mnenja je bil namreč Bricelj. In sklenil je, da se bo pritožil. Ker pa ne zna ne brati ne pisati, se je napotil k nekemu prijatelju in ga je naprosil naj mu sesta-vi ugovor. Ta je prošnji rade volje Kstregel in sestavil dolgo storijo, v katero pa je vtaknil tuđi trditev, da finančni u rad laže, če pravi, da ima Bricelj toliko in toliko dohodkov. Tisto reč je i>otem prepisal na čisto Bricljev vsin — kar je Bricelj Čisto l>rez potrebe pred sodiščem izjavil — pcKlkrižal je pa Bricelj sam, ne da bi mu bil spis kdo prej prebral. Obravnava se je preložila in sodišče bo imelo odločati, kdo se bo za žaljenje slavne finančne oblasti poko-ril: ali stari Bricelj ali mladi Bricelj «'li oba. Razne stvari. * Najdaljša in najkrajša vojna. I Kakor znano je bila najdaljša vojna 301etna vojna, ki je trajala polnih 30 let 5 mesecev in 1 dan in sicer se je pričela dne 23. maja 1818 in je trajala do 24. oktobra 1848. Te vojne se je udeležila Avstrija, Nemčija, Nizozemsko, Švedsko, Francija in Špani-ja, tako da je bila torej udeležena skoraj ćela Evropa. Do sedaj najkrajša je pa vojna iz 1849. leta med Avstrijo in Italijo. Pričela se je dne 20. marca in že naslednjega dne so lili Italijani tako tepeni, da je kralj Albert že 26. marca prosil za pre-mirje. Trajala je torej le 6 dni v teku katerih se je vršila le ena bitka in sicer za Avstrijo tako zrnagoslav-va bitka pri Mortari, v kateri je 15.000 Avstrijcev popolnoma prema-galo 25.300 rnož broječo italijansko armado v dveh in pol urah. 4000 Ita-lijanov je bilo deloma mrtvih, deloma ranjenih in 5000 jih je bilo ujetih. Izgubili mi poleg tega tuđi en pra-por in 12 topov. * Trpincenje otrok v samostanu franeiškank. Iz ženskega samostana v Rover«! u se je dan za dnevora sli-sal vStok in jok. Nihče pa se ni upal sumničiti Frančiškank, češ, da mor-da one trpinčijo otroke. Toda slučaj je hotel, da je prišlo vse na dan. Pred kakimi tremi meseci je bila v samostan, ki je obenem sirotišnica, sprejeta neka 91etna dekliea, katero mati je bila bolna. Mati je bila vesela, da so ji odvzele frančiškanke nekoliko skrbi, ker je sama že itak bila preobložena z skrbjo, da preživi ostalih 6 otrok. Ko je nekoliko okre-vala, je šla v samostan, da obisce svojo hčerko. Ko jo je hcerka opazi: la, je jela se pritoževati, da jo boli glava. Materi se je čudno zdelo, da dekliea tako slabo izgleda. Nato ji je jela pripovedovati, kako neusmiljeno jo Frančiškanke pretepajo z bičem po golem telesu. Mati se je hotela T»repričati in hcerko pregledala po životu. Prestrašila se je, ko je opazila, da so po celem životu sledovi udarcev in na nekaterih mestih Se ćelo strjena kri. Koža na glavi je bila vsa krvava od udarcev. Seveda je mati otroka takoj vxela seboj na dom in vso stvar naznanila iMiatojni oblasti. Uvedls ee je strogm tođnijska preiskava. Nckaj o ženitvi. V krajih, kamor de ni prodrla ci-viliueija, je žena predmet pravemte > kap&ije. Ako hoće imeti mož gospodinjo in družico, gre in si jo — kupi, prav tako, kakor si pri na« kupi kmet te-lico na sejmu. In kakšiK) ceno ima ženat Angleški raziskovalec Afrike, Wilton, pripoveduje, da je nekoć med Kafri vprašal nekega črnega zakon-ca, koliko je dal za ženo. Ta je globoko vzdihnil in zakli-cal: »O, jaz nesrečnik, sem dal za ženo dva tolsta vola, a ni vredna niti mršave kravice.« Da pa so žene med tem narodom tuđi bolj poceni, je imel Wilton kasne je priliko, da se sam prepriča. Prišel je k njemu oče z mlado, vitko svojo hčerjo ter mu jo je ponu-dil za ženo za — par Čevljev. Pri tej ponudbi pa je treba uva-ževati, da med Kafri reprezentuje par čevljev kolosalno vrednost, ki nemara odgovarja vrednosti par krav. Tako-le navadne lepotice, se pro-ilajo za dve, tri krave, če se katero proda za deset krav, mora biti to že eksemplar izredne vrednosti. Pri divjem narodu, ki se zove Misniis, si kupi bogataš ženo za dvaj-set krav ali volov, siromak pa jo tuđi dobi za eno prase. Med Tartarji se Iahko dobi žen, kolikor se jih hoče, samo ako se so-rodnike dobro pogosti z jedjo in pijaco. Med divjaki, ki so že bolj »moderno misleči«, se Iahko žena kupi ćelo na obroke in sele, če je mož že pla-čal zadnji obrok, je žena popolnoma njegova. Tako je pri divjih narodih. Kako je pa pri nas, ali je pri nas v tem oziru mnogo boljše? Tam pri divjakih si mož kupi ženo, pri nas paf Pri nas pa si navadno žena kupi moža. Ce se hoče naš kmet oženiti, se zbere vsa njegova rodbina in se posvetu je, kam bi najbolj kazalo i ti snu-bit. A ljubezen? Ta ne igra nobene vloge. V tej vaši dobi ongava Mica toliko in toliko sto goldinarjev denarja in balo. V Dolenji vaši pa dobi ongava Špela stotak vec dote, poleg tega še eno kravo in toliko mernikov pšenice. Res je sicer, da je Mica prav i'letkano dekle, tanka, vitka, poskoč-na, zna kuhati, šivati, delati na polju in je dobrega srca. Toda . . . Špela ima večjo doto, pojdimo jo snubit. Naš kmet si misli tako - ie: »Mnogo sicer ne razumem o dekliški lepoti, to pa vem, da je Mica lepša, kakor Špela. Spela ćelo na nogi malo krevlja, toda mati in oče pravita, da je bolje Špclo zasnubiti, ker ima večjo doto. Pa pojdimo k Špeli v božjem imenu!« Poglejmo sedaj, kako se ženijo naši obrtniki, ki spada jo že med bolj-še sloje. Vidimo iste navade, kakor pri kmetih. Povsod igra glavno vlogo denar in ta denar mora donesti v zakon žena. Angelo sicer ljubi nad vse, toda ona nima dote, zato pa vzame Joiico, ki sicer ni tako lepa, a ima par tisoča-kov. Vidite, tuđi tu ni najti ljubezni, tište ljubezni, o kateri se toliko piše in govori. Kaj pa naj povemo o ženitvah bogatašev, o ženitvah v premožnih rodbinahf Tu ni o ljubezni niti sledu, tu priđe v podtev samo denar, denar in zopet denar. Pri kmetu in obrtniku se polagoma v zakonu razvije med mo-žem in ženo neka vrsta ljubezni, v zakonu bogatašev pa je vedno praz-nota in ves čas svojega življenja si stojita mož in žena tuja nasproti, da, večinoma hodita tuđi svoja pota in i ma ta vsak zase ljubavna razmerja, ne da bi tega skrivala drug1 pred drugim ali pred javnostjo. In takšni zakoni so dandanea najmodernejši, zakoni, v katerih je edina vez med moiem in ženo vreća zlata in denarja. biaJaMJ trn Wff«venil mrtdilk: Borana poro6ila- I>unaj 3. decembra. Voeraj do-poldne je kazala dunajska borza jako vztrajno tendenoo. Zlasti se je povpra-Ševalo po kreditnih akcijah, ter so sploh bančni papirji našli mnogo kupčev. Poleg njih so oroŽarske in akcije orijentalske železnice na kurzu pridobile. Tuđi 3% prijoritete južne železnice so zaznamovale včeraj na-predek. Popoldne je tendenca oslabe-la in borza je končala v precej tihem razpoloženju. Devize in rente so tendirale vztrajnejse. LlnbllaBaka .Kreditna banka v Ljubljani-. Ortiil Uni tfiujskc toru 2. decembra Itll ■^•IfeMl »Mlrfl. Dcural Bla<#val 4*1, majeva renta .... 9335 9355 4-2«/# srebrna renU .... 9690 97-10 4% avttr. kronika renta . . 93 30 93*60 *•/• ogr. „ „• . . 91 95 9215 4% kranjsko deželno poaoJUo 96 — 97*— 4% ko. češke dcž. banke . 94— 95— Srećke U 1. 1860 ■/, ... 22350 22950 m « » 1«W..... 317 50 323-50 n tlike...... 155-25J 16125 „ iemel)ske 1. izdaje . 298 ! 304- „ U. „ 28175 287 75 M ogrske hlpotečne . . 247*50 253 50 „ don. komunalne . . 535*— 545*— „ avstr. kreditne . . . 529— 539-— „ ljubljanske .... 8975 9575 „ avstr. rdet krila . . 78— 82^ m ogr. „ „ . . 51— 55*— „ bailUka..... 32— 36 — M turike...... 2^6 25 259 25 Dolalo«. Ljubljanske kreditne banke . 450 — 452 — Avstr. kreditnega zavoda . . 673 50 | 674 50 Dunajske banćne družbe . . 556 — ( 557 — Južne ždeznice..... 11525 116 25 Državne železnice .... 753*50 754*50 Alpine-Montan..... 770 75 771-75 Češke sladkorne družbe . . 252 - 254*— Živnostenske banke. . . . 276 50 277 — Y*lBt*>. Cekini........ 1137 1139 Marke........ 11755 11775 Pranld........ 95*27 *• 95 42*° Lire......... 94 90, 95 10 Rabljl.....: • • • 7S375 2&45° Zitns cane w Budimpešti. Dne 2. decembra 1910. Termin« Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 1083 Rž za april 1911 .... za 50 kg 7*89 Koruza ta maj 1911 ... za 50 kg £-65 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8 45 E f • k 11 v. 5 vin. visje. Anton Sare Umni. Untaim ulica it. 5, ■ mrk Mm rta (mnti |lmi pdtt) Ble HMe vezenioe Mjcenejtl uaknp 182 oprem za neveste. xxxxxxxxxxxxxx gMinag ^g Roman. Spisa) A. P. Rušic. 9C XK Cmi tooš. E 110, ms. E 1-—» S s po«© to w va)i. X §^m ^a^ a^ ■■ c n Ta senzacijonalni roman iz Ijub- X J( ljanskega delavskega in malome- tf u Sčanskega življenja spada med SS ft najbolj zanimive leposlovnc spise, n J£ kar jih je bilo letos obelodanjenih. J{ a^i ||KP§jnnH ■■■■■■■■ 9ali9 *W S v Ljubljani. A JkmsU fmi" izhaja htnt takrat. Eng. Franchettl v Ljubljani, Sodnijska ulica 29 Mspretl kifint „Svrepa" priporoča svojo elegantno in higijenično urcjeno 3 brlvnico lo prodajo raznih dišav in kozmetičkih predmetov. Sto|1 k svoflm I Prešernove slike ntiia li Md n 0m piniji Iv. Bonačv Ljubljani. Crna sliki S fcr—. 3073 Ustanovljena Uta 1U2. 23 Kmetska posolllnlca ljubljanske okolice r^gtstrovanm zadruga s naa-Mlme laveže v lashieia zsSrdaem doma v Ljubljani na Dtutajski cesti l\. 18 je imela koncem !eta 1909 dcnarnega prometa.......K OS,1ie.1S1*11 upravnega premoženja................ft 20,775.510-99 obrestuje hranilne vloge po talu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Izgnba vloženega denarja je nemogoiaa ker je po pravilih te hraniInice, -------------- potrjenih po c. kr. deželni vladi, izkljnčena VSaka Spekulacija z Posoja na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaliji po najmanj vloženim denarjerri. — Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po V4V0 na ^eto* I^aJe posojila na menice in vrednostne papirje. toMgej Mt O ^^^mgg Za varčevanje ima vpeljane lične domaće kranilnlkeB v podpiranje |»^^r ^ 4 |O ^B^m slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno dntfttvO. ____________________________________ ■ ------------------------------------------------------------------------------------•- ■ ■ -—--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^---------------.---------------------__----------------------------------------------------------------^^. .-------------------------------------------------------.. _-----------------------------_—;— 1 DoIZnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1JI«. Podpirajmo torej dotnaČ slovanski za-vod, da more oalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšera ob-segu. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragl j je največji slovanski zavarovalni zavod v AvstrijL .-. Ogromni rezervni londl ■ 4aVUB.1t?-— [arniHa ma popolao vanoat .-. BSUlLA apSIlAVUA Ima posebno ugod i*£3 t n»kr »tf-*.?fni ceniki za preskrbljenje sa starost, za slučaj BaaUKfll ipSIlAVJUA raadtfljuje ves ; Vvtf ior>iCek svojin: *Snnom. ------------------------------■------- BflBKS ||BaviAwaUlA Je r*% Alov«Kstiui ^n^jrov^lnica z vseskoit slovansko- narodno upravo. Ba||Wa StaAVTJfA^ gmutno p-"irui ri'.'in.t društva, organizacije In prlspeva k narodnim "^^^^"^ PP"»^aiaa\WaWafa> dobrodtrtnim v.aivtv.cv.i---------------------------------------------------------------------- BMlUin apSIlAVUA strcnu za iz&ofjCamem m o^amosvo)itvi,o narodnega gospodarstva. Vsa p