teto V., 4tev. 50 Uublfariia,' sreda, 27. februarja 1924 Poitalna pavlallraoa. "b < »Intraf. ptji;e mesečno 30-— Din ^ mozemstvo S0-— m neobvezno Oglati po tarifo. Uredništvo: U&loSiieva cesta St. 16/1. To!ef'ja St. 72. ■ ■/j^.M;.' .i*'-; ,: : ' 1 mi \ £38 IL Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 DfrT UpravnlStro« L|ubl|*na. Prešernova ul. St 64. Telet. it. 36. Podružnlclt Mirlbor. B.nr.raka ul. V Celje. Aleksandrova e. Račun prt polm. iekor. zavodu iiev. 11.312. Ljubljana, 21. februarja. Takoj po rinif-kom paktu o Reki so m-;/!) zastopniki italijanske vlade, da Ji. ežcjo s polnim pritiskom ta.kojSnji bUen trgovinske pogodbe mod Jugo-[javiio In Italijo. Italijani so ofcivldno prepričani, da je sedaj najugodnejši tenotek 'ia ustvaritev trdne podlage 53 njihovo gospodarsko ekspanzijo v aa- i drli vi. Gospod MussoIlnl je lansko leto ne- >i izprngovoril krilatico, da bi se pr.,v labko sporazumel s Srbi težje Hrvati, naitežie pa s Slovenci. IIo-tiiviona radikalska vin da v Beograd«, opirajoč ro na velrsrbsko koncepcijo ter podpirana od Turkov in Nemcev. (5 dajala goar>. Mufsoliniiu nenavadno i,ril'Vo. da l."hko pri«topi k realizaciji tvojih itnperiialistlčnih teženj. Podarite? Reke mn je bil dovolj velik dokaz, ji vlada gosp. Pašiča nima niti prave,m interesa za varstvo vitalnih in-yrr ?ov celokupnega jugoelovenskega »itrola. niti sposobnosti in vo1!e. dela. j državno in naciionalno politiko. Iz \"ln$itfevega ekapoiela o Težkem »pražanjn pa so je tndi lahko uveril, )ako neiskrena in ne>poStena je n^Sa rinanja politika. Pirez kontrole nai od «8 f.kupSčire, bre» možnonti, bi "injel nnnlo vplivati narod sam, naSa sina diplomacija postopa po svoji tmtjeni pameti in nedovoliiKi Informira o težn iah in interesih celokupne Jržflve postavlja, poklicana pred narodno skitpPčino, dejstva na glavo m jti predstavila volienim zastopnikom ;jnd*tva ter SiroHi javnosti v Cisto tz-irivljenl luči. Zunanja politika je bila od nekdaj jonos radikafske stranke. Uspehi preteklosti pa nas ne morejo premotiti v solbi, da je tmli tu. kakor na poliu notranje politike njena državniftka tiodrost hudo omejena. Stare metode n stari nazori jemljejo na/i diploma-;n v>ako prostost nkciie in jo delnlo Merijomo na.prnm moderni energiji državnikov drugih dežel. Trgovinska pogajanja. k! se vrče sera j v Beogradu mod na.*o ln Italijanko kraljevino. na* opravičeno navila-jajit z veliko bojaznijo. 7, ozirom na aaflioo in tajinstven način, katerega (» je vlada posluževala pri skler>nnjn »godbe glede Peke, se je bati, da so o tudi sedaj kaj nepričakovanega Vodilo in da nas bo vlada lepega dno »stavila pred trotovo dejstvo popolne zmage italijanskih pretenzij. Včeraj mio poudarili, da gre naravnost sa življenjska vprašan ia naSega gospostva. Najmanj, kar ie v takih primerih mi:"0. je zaslišanje Interesentov, zifl«ti iz onih pokradn, ki ao na kovinski pogodbi med Jugoslavijo in Paliio direktno in naibolj prizadeti. Vlada bi morata vedeti, da je cela za-padna pronica Jugoslavije od Rateč pa t'a do T! a'-a., z mogočnim zaledjem vitalno prizadeta na tei trgovinski po-jrmlbl. a vlada nI smatrala za potrebno, da bi pozvala dovoli stnikovnia-W v komislio. ki vodi razgovore. Pasti ni pritegnila nit-i enega zastopnika h gospodarskih krogov Dalmacija ali SlovenPe. Že samo to defctvo 7.a-dostnle. d a smo napram vr&pč!m se tr-frnvTn&Vfm pogaianiem skra'no n"za-Cnni. Ako iii» popravi pogreSke vlado fosrv. Pava K u k i č. Mv*i generalni direktor carine, ki ie imenovan za predsednika te komike, stojmo ne-por^lno pred katastrofo, ki je po Bvoijh prvde^lenh rn nafo go»oo'br-Btvo rno-da Se usodnejža kot sama iz-gnhl Peke. V modnem trenotku menda ni od-ve!1 ako apelirajo ra zastopstva vseh rmSIh gospodarskih interesov, zlanti pa r>* parlamentarno m^oostvo ra^e po-Hrailnn. v kolega delokrog In ^^lžn^^t predvsem sna da. biti na braniku slo-gospodarstva, da brez od'o-vsaj ob dvanaisti uri ukrenejo vse. Kfir g(> rkrmiti da, da a« severne «a»e pokrajine otmejo preteče nevar- Načelno glasovanje o fpudžetu danes \NJ kdo mu Jo slep služabnik. Obširno Je tovornik razpravljal o ma« terijalnih izitkih. Državne nabave se vedno vrže p|id nepovoljniml pogoji. — Eden glavnih razlogov je odlaganje iz« na ob pol 10. Pred prehodom na dnevni !plačil, sklenjenih po mirovnih pogodbah, red so ministri odgovarjali na kratko na 1 Na ta način sa ustvarjajo viseči dolgovi vprašanja nekaterih poslancev. Med dru glede katerih fnančni minister v prora Plebiscit v Grčiji zagotovljen DVOTRETJINSKA ZMAGA VLADE V PARLAMENTU. gim Je odgovarjal minister za šuine in rude Srsklč na vprašanje posl. Kremžar« ja, kaj je vlada storili*., da prisili Trbo« vetjsko družbo h povišanju plač za de« lavce. Minister je izjavil, da sl jc prlza« dtval na vso moč, a več da nI mogel storiti. Minister Jc bil očividno v zadregi in se je bal očitka, da država delavce v svojih rudnikih slabše plačuje nego pri vatn. podjetja. Ministrov odgovor je Izzval živahne medklice. Zbornica je na to nadaljevala prorm čunsko debato. Prvi jc dobil besedo poročevalec manjšine demokrat Slavko Sečerov, ker določeni govornik za načelno debato o budžetu radikal Pantovič ni bil na> vzoč. Poslanec Sečerov je v svojem go« voru Izjavil, da znižane postavke v dr« žavnem proračunu, izvršene v financ« nem odboru, ne izvirajo iz odbor« sa« mega, temveč od finančnega ministra. Dokazoval je, da je bil budžet sestav« lien nepravilno, ker so postavke za »tro« ške mnogo višje, kakor je bilo to prvot« no določeno in kakor bi se smelo dovo« liti. Nekateri stroški v državnem pro« računu so popolnoma nepojasnjeni. Na osebne stroške odpade 41 odst dočim odpade na materijalne Izdatke le 59 od« stoikov. To razmerje kaže na nepravi« len razpored v budžetu. Plače za urad« čunu nI ničesar1 predvidel. Nasprotno pa finančni minister neprestano povečava davke, pristojbine In takse, ki jih je zadnji čao privedcl do absurdnih mej. Proti toki politi 1^1 se izjavljajo celo stro kovnjakl samega'finančnega ministrstva. Pri odkupu orljcrgske želcznice je vlada brez vsakega oz^a postopala napram državnim Interesolp ln ie hotela ustreči le gotovim strankam. Po obširni kritiki nesposobne politike vlade Je posl. Scče« rov zaključil: «Takfc vlade pošteni ljudje ne morejo podpirati. Zato zahtevamo naj se postavi pred «odi&če.» Opozicija |e burno ploskala. S tem je bila seja za« ključena in prihodnji določena za jutri dopoldne. Na jutri iiji seji bo govoril poročevalec večine posl. Božo Makslmo« vič, nak.r bo imel zaključno besedo finančni minister. Na$> se bo vrSilo gla« sovanje v načelu. 3 TODrORAMI ZA TOPLAVE NE BO Nlfc. Beograd, 26. februarju, p. — Za danes dopoldne je bila določena sej. skupščin« skega odbora, ki naj bi »e bavila z vpra« šanjem podpore oškodovancem po po« plavah. Sej. pa je bil. odložena, ker se vlada izgovarja, da nima denarj. in da predvideni budžet onemogoča, da se ta zakonski načrt izvede. Politično-parlamentarni položaj VLADA SE POSVETUJE. — KAJ BO Z RANKOVIČEM. — KOMBINACIJE OPOZICIJONALNEGA ČASOPISJA. Beograd, 26. fobruarja, p. Po seji na- Opozicijonalnl listi priobčujejo vesli, da rolne skupščine so Imeli ministri ob 12.80 daljšo koulerenco, da kateri so razpravljali o parlamentarni situaciji, ki Je zelo zapletena. Rad tkalci so zadnje dni doživeli težke poraze ln so sedaj Izročeni na milost in nemilost džemljetu, ki. skuša čimbolj izkoristiti vlado. Radi postopanja poslanca Mihajlo Raukoviča Jo vlada v velikih skrbeh, kor ima Rankovič v klubu . precej pristašev. Zalo je vlada svoj zicionalnega bloka. Na tej seji je demo« prvotni sklep, da se Rankoviča takoj lz-,kratskl klub tndi odredi! govornike, ki namerava Pašlč podati o tnvko in priporočiti za svojega naslednika Ljubo Jova-novlčru SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 26. februarja, p. Dane. do« poldne se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba, na kateri se je raz« pravljolo o nadoljnem postopanju opo« Oblastne volitve v aprilu Beograd, 26. februarja, r. Danes opoldne se jc dopisnik .RijcčU razgiivarjal j- ministrom notranjih del dr. Vullčičem, mu Je Izjavil, da le matcrllal za izvr-Wev oblastnih volitev popolnoma pri-Pravilen. In da se bodo mogle oblastne volitve izvršiti ie Utos začetkom me-»ro aprila. Z volitvami bo prebivalstvo dobilo možnost, da v oblastih samo prevzame važne pnsle, ki so se doslej reševali centralistično v Beogradu. RUMUNSKA KRALJICA V ITALIJI. ključi spremenila tn ga bo na nedeljski seji radikalskega kluba pozvala, nnj se podvrže strankarski disciplini, sicer da bo Izključen. Z ozirom na to Je Rankovlčev pristni posl. Panto ič, ki jo nameraval dan"3 govoriti v proračunski debati, opustil svoj govor. Radlkulcl skušajo delati kombinacije z različnimi političnimi strankami. Jasno se vidi, da se v radikalni stranki pripravljajo velike Izpremembe. bodo nastopiti na jutrišnji seji narodne skupščine. POGAJANJA MED RADIKALI IN PROTICEVCL Beograd, 26. februarja, r. »Politika* piše iz Novega Sada, da so sc v Vojvo« dini pričeli razgovori med radikalci In radikalnimi disidenti (Protičevci) glede povratka disidentov v radikalno stranko. Atene, 26. februarja, h. Vlada je dobila dane* popoldne pri odločilnem glasovanju v narodni skupščini 233 glasov. Prot| njeni Izjavi Je glasovalo 107 poslancev. Venlzeios je Jc v zcd-njeni trenotku anrltral na svoje prijatelje, caj glasujejo za vlado. S tem j« vprašanje plebiscita ru. ■Grfkem odločeno. Vlaila namerava v maju odroditi ljudsko glasovanje O Modečih točkah: 1,) atl te obdrži sedanja dinastija; 2. volitev novo dinasti« je in 3.1 proglasitev republike. Anglija odklanja revizijo mirovnih pogodb MACDONALDOVA IZJAVA PROTI MINISTRU HENDERSONU. London, 20. februarja, I. Notranji minister Ueuderson Je imel v Durleyu govor,, v katerem je Iziavil med drugim, da stre-i mi Anglija za revizijo veizejske mirovnei pogodbe. Njegov govor je vzbudil v Jav-l nostl veliko senzacijo in je naletel nn nnj-odlofnejšl odpor. Konservativno ln liberalno časopisje energično zavrača tako stališče, češ, da bi revizija pomenila popoln prelom s Frnnrljo ln ostalimi zavezniki, kakor tudi povratek kaosa v Evropo. Anglija bi v tem slučaju zašla v naravnost nedogledne neprilike, kl bl bile veliko večje, kakor sedanje. Lloyd George jo radi Ilendersonovega govora osebno in-terpeliral Macdonalda v zbornici, ki je odgovoril, da notranjega ministra nikdo nI pooblastil, da se izjavi Imenom vlade o tem vprašanju in je vse le njegovo osebno mnenje. Vlada je odgovorna le za one izjavo o zunanji politiki, ki Jih poda on, Manlonald, sani. Program vlade ostane tndi r tem rpra?a"j- uelzpremrnjcn, kakor ga Je napovedal v avojl deklaraciji povodom nastopa vin dr. Kakor znano, ta deklnrarija v nobenem oziru ne kritizira vtireajskega miru. MACDONALD ZA VOJAŠKO KONTROLO V NEMČIJI. Tarlz, 20. februarja, e. cAgenriJa Ha-vn»> Javlja, dn hoče Macdonald pokazati, da nova angleška vlada Iskreno 2e!l kooperacijo in sporazum« s Francijo v velikih interuacljon-inih vpraSanjih, ki zanimajo obe državi. V ta namt-n jo dal službeno obvestiti l iz o svojem stališču, kar ee lifo obnovitve vojaške medzavez-niške kontrole v Nemčiji In pogojev, pod kiteriml bi »o iin;'a učinkovito izvajati na vseh poljih. Ta nota ae bo razpravljala na prihodnji veleposlaniki konferenci. DELNI 2ELEZNICARSKI 8TBAJK. 1 London, 2B. februarja. Okolu 4000 članov sindikata železničarjev v IIullu je da-nes zapustilo delo, ker je uprava železni, ee odpustila nekatere njihove tovariše Neuspeh razorožitvene konference v Rimu VSE DELO LE PORMALNO IN PRIPRAVLJALNO. Rim, 28. februarja, e. Konforenca za pomorsko razorožitiv, ki je od 14. febr. daljo zborovala v Rimu, je včeraj zor kljnčila svoje delo. Namen konferonce jo bilo proučevanje tehniško možnosti, da bi ee naCela, kl jih je posta »ila vva-sbingtonska pogodba, raztegnila tudi na države, ki niso podpisale te pogodlie, katera je imela namen, da se pomorsko oboroževanje omeji s pomočjo pomorskega premirja in določitvijo maksimalne višine toraže liniskih ladij in artilerijskega kalibra. Podkomisija, v kateri so se nahajali delegat Nizozemske za drža/e severne Evrope, delegat Brazilije za južnoameriške države, delejrat Španske z« Sredozemsko morje ter delegata Francije in Italije za države, ki so podpisale wa-shingtonsko pogodbo, je proučevala vpra šanje tonaže za države, ki niso podpisale vvashingtonske pogodbe. Poročilo te podkomisije je bilo enoglasno odobreno. Vse to delo pa je bilo le pripravljalno. Jugoslavija in Italija DANES BO ZA VRŠEN \ TUDI ZASEDBA NOVE MEJE PRI KASTA V-SČINL — KONFERENCE V BEOGRADU. — UREDITEV PROMETA. GENERAL BODRERO IMENOVAN ZA POSLANIKA. (Glej tuc'i našo poročilo na 3. strani.) SuSuk, 26. februarja, Evakuacija ozem-j Beograd, 20. februarja, p. Danes popot-lja na severu Reke, kl je bilo priznano j dne cb 17. ee je vršila konlerenra naše In Jugoslaviji, se je pričelo včeraj opoldne Italijanske delegacije, kl sta razpravljali v popolni Ušini. Brez, obsežnih priprav o vprašanju državljanstva na Reki In v pravzomajo jugoslovanske čete ln orož-ništve kos za kosom ozemlja, kl ga Italijani izpraznjujejo, tako da bo Jutri opoldne dovršeno s strani nnših oblasti končno prevzetje ozemlja. Pri evakuaciji In urejevanju meje v bli.'.ii i mesta ae mora naša komisija koriti z največjimi težkoča-tnl, ker Italijani neprestano Iščejo novih Izgovorov, da rešijo to ali ono hišo, ta ali oni vrt za Reko, t. J. za Italijo. Sušak, 26. februarju, r. V četrtek dne 28. t. m. bo vzpostavi !en žc'ezni?ki p to« met med Jugoslavijo in Reko. Jutri ob 15. odpelic prvi vlak Iz Re':e "i «Od« granak» že'ezniške procs a!;u. S tem vlakom se bo pripj;ala italijanska komisija za razmejitev, da poseti jugo« slovensko komisijo na Sušaku. okolici. Beograd. 26. februarja, r. Danes je na« daljevala svoje delo sekcija za konzu« larno konvencijo. Kadar bo projekt zgo« tovijen se Izroči v nadaljnje proučeva« nje posebni sekciji, ki ima proučiti vpra« šanje opcije in državljanstva med Reko Jugoslavijo in Italijo. GENERAL BODRERO IMENOVAN ZA POSLANIKA V BEOGRADU. Rim, 26. februarja. 1. Ocneral Bodrero, kl Jc uspešno sodeloval pri zadnji fazi pogajanj, ki so se končala z ItallJansko-Jfl-goslovcnsko pogodbo g' -de ?cke, Je Imenovan za Italijanskega tosi iilka v Beogradu In odpotuje ?e v kratkem na svoje mesto. Seja ministrskega sveta Beograd. 26. februarja, r. Danes popoldne od 17. do 20JO se le vršila sela ministrskega sveta, kl Je bila v glavnem posvečena ekspozcjc ministra poljoprlv-rede in vod gtede zakonskega načrta o Messlna, 26. februarja, e. Včeraj ob I zcmljoradnlSkl banki. Po tem načrtu se l*. le prispela semkaj iz Slrakuze romun- predvideva ustanovitev zemljoradnlške »ka kraljica na krovu »rndcSke Jahte ! banke z glavnico 5 milijonov dinarjev, kl «Bryony.,' |bl da|ala zomljoradulkom kredite po 7 odstotkov. Olavnica bl biia deloma krita po razredni loteriji, deloma bl Jo prevzela državna Hipotekama banka. Nato jr zahteval minister zunanilh del odobritev nekaterih Izdatkov In kreditov. Za njim le minister soeljalne politike zahteval ponovno revizijo načrta Invalidskega zakona. Za tem se le vlada bavila s strankarskimi zadevami, zlasti z vprašanjem poslanca Rankoviča. Ministri so v svojih Izjavah zelo rezervirani, Omejevalo se je predvsem le na tehidS-no stran vprašanja, kor je politična stran pridržana svetu DruStva narodov in plenarni konferenci pooblaščenih delogator, čiji sestanek pa še ni določon. Pa tudi a tehnične strani se je proučevanje omejevalo le na one države, kl imajo linijske ladje, In «o ni odpravljalo o drža-rah, ki takih ladij za sedaj t« nimajo. Komisija so jo pred zaključkom seje zahvalila italijanskim oblastim za izkazu-no gostoljubje. Rim, 20. fobruarja. d. Listi pišejo sicer zelo previdno o koncu razorožitvene konference, vendar pa soglašajo val v tem, da konferenca ni rodila nričakova-nih uspehov. Celo vladna glasila ne prikrivajo svojega razočaranja nad Izidom konference, od katere s« v Rimu v prvi vrsti pričakovali, da bo preprečila prtv teče ogroženje italijanske pomorske v Sredozemskem morju. Veleizdajniški proces v Monakovem Mflnchen, 20. februarja. J. Danes je pričela pred tukajšnjim sodiščem razpra, va proti Hitlerju, Ludendorffu in tovarišem. Vsi obtoženci razen nekega porotnika ao prišli v civilni obleki. Ob 9. uri dopoldne je vstopil general Ludendorff v dvorano. Sledili so mu Hitler, Poehner, Brtlckner in Peraet. Nato je prečital državni pravdnik obtožnico, ki podaja izčrpen popis dogodkov dne 8. nov. in vlogo, ki so jo igrali pri tem obtoženci. Po naziranju dr*a enega pravdnika so obtoženci zagre. ili zloflin veleizdaje. Državni pravdnik Je stavil predlog, da »e Javnost izključi, čemur je sodišče pritrdilo. V dvorani so smeli ostati le zastopniki državnih oblasti. Nato jo pričelo zaslišanje Hitlerja Obtožence slika v štiriumem govoru Biroje življenje od početka vojno, živPenje na fronti in dolo po preobratu. V nadaljnjem popisuje tudi podrobno načrt za usodni dan 8. novembra in dokazuje, da njegovo delo ni bda veleizdaja. Svoj pofor je nitler zaključil z zagotovilom, da so ne čuti krivega. Po njegovem govoru je bila razprava prekinjena. SPREMEMBE V MADŽARSKI VLADI. Budimpešta, 26. februarja, h. Iz političnih krogov se danes poroča, da bo Imenovan za finančnega ministra pariški poslanik baron Friderik Koranyi. Kora-nyl le ponujeno mu ministrsko mesto sprejel. Imenovanje pa bo izvršeno šele po odobritvi zakonskega predloga o madžarskem zunanjem posojilu — Justlčnl minister postane svetnik najvišjega sodnega dvora Viljem Oaar. FRANCOSKE VOLITVE 6. APRILA. Pariz. 26- februarja, e. Raznaša sc glas, kl ga zabeležuje tudi dntranslgeant. da so volitve v (rancoskl parlament določene na 6. aprila. Da pa bo mogoče izvršiti volitve ob tem roku, Je treba, da zbornica konča svoje delo do 15. marca. Inozemske borze 26. lebruarja. CCRin: Beograd 7.20, New-York 577.75, Imdon 24.81, Pariz 24.80, Milan 24.97, Praga 16.77, Bukarešta 8.05, Solija 4.87, Dunaj 0.0081125. TR.>T: Beograd 28.05 do 29.25, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Budimpešta 0.04 do O-Oa, Praga 00.90 do 67.30, Bukarešta 12.25 do 12.75, Pariz 08.90 do 99.40, London 99.83 do 99.05, New-York 28.10 do 28.20, Curih 399 do 401, dinar 28.35 do 29.25, dolar 23.05 do 23.15, carinski franki (20 zlatih) 88.75 do 89.25, uradni tečaj zlata lire 444.39. DUNAJ: Borza 8e tudi danes ni poslovala v devizah In valutah, pač pa je Izdala devizna centrhla naslednje kurze: Beograd 881 do 888, Berlin 15.30 do 15.00, Bukarešta 380 do 832, London 804500 do 305.000, Milan 3t>59 do 8071, New-York 70.C85 do 71.185, Pariz 3027 do 3043, Praga 2051 do 20G1, Solija 528 do 632, Curih 12.275 do 12.325, dolarji 70.800 do 71.200, lire 8055 do 8075, dinarji 875 do 881; otekti so notirall na borzi (v tisočih): Bankverein 188.6, Anglobank 819, Trgo-banka 4G.!lrvatska eskomptna 188, Liin-derbank 809.5, Zivnostenska 909, Jugo-slavenska 125, Lloyd 1480, Južna želez, niča 549.5, Sarajevska pivovarna 1S00. Jesenice 2150, Alpine 075. Ruše 400, Trbo v-lje 000, Zenica 1890, Gutmann 1880, Sln-vonija 135, Slaveks 090, Hipotekama 72, BERLIN (v milijonih): Beograd 56.887, Milan 183.540, Praga 122.103, Pariz 188.540 London 18,I04j025, Nev.'-York 4.189.500, Curih 728.175. LONDONi Beograd 343, Pariz 100.10, Rim 92.87, Curih 24.835, New-York 430 50, Prago 148.25, Dunaj 305.000. NEW-Y0RK: Beograd 120. London 430.80, Pariz 426, ftvlra 17.82, Rim 482.50, Dunaj 14.12, Praga 290.50. TERMIN8RA KUPČIJA S KAVO. ] (Cene za 100 kg netto, brez skontn.) Tr.t, 20. februarja: Za mesee mnre 72J, 710, za maj 720, 7C5. zn julij 720, 705. za september 715, 700, za december 705, 700. Tendenca Čvrsta, Seja ljubljanskega občinskega sveta KOMUNISTI KOT SPOKORJEN1 GREŠNIKI. — SLUŽBENA PRAGMA-TIKA IN PRORAČUN SPREJETA. - BEZNlSKI PRIZORI V ZBORNICI. — NOVI DAROVI LJUBLJANSKIM DAVKOPLAČEVALCEM. pravične pragmatike odklonilno stallSče, LJubljana, 20. februarja. Danos se je nadaljevala dne 24. januarja ie v drugi« prekinjena seja ljubljanskega občinskega aveta, za katero je vladalo Izredno zanimanje. Občinski svetniki so prišli skoro pol noštevllno ln tudi galerija jc bila pol na. Na dnevnem redil je bila službena pragniatika za uslužbence mestno občine in pa proračun mestnega zaklada ta leto 1924., za katerega se jo vršil mod večino samo dolge tedne ljut boj. Po dolgotrajnih pogajanjih |ia so komunisti opustili svoje prejšnje opozi-cijonalno stališče ln tako danes proti raznim konoiwijam omogočili črno-rdeči koaliciji ie nadaljno gospodstvo na ljubljanskem magistratu. Takoj po otvoritvi seje ie župan dr, Terič naznanil, da sta občinska svetnika Močkerc (SLS) in Novak (kom.) odstopila in da sta bila mesto njih pozvana v občinski svet g?. Balant in Rraovičar. O mandatu g. čelešnika. kl je izgubil kvalifikacijo, pa Be vedno sedi v občinskem svetu, ni omenil ničesar. V upravni odbor Mestne hranilnice je bil mesto odstoplvRega g. Staneta VHmnria izvoljen obč. svet. dr. L e m e ž. (No torej!) Protesti proti postopanju družbe električne železnice. Ker je dunajska družba električno cestne železnice a llmine odklonila vsaka pogajanja z mestno občino za ureditev medsebojnega razmerja, in sicer celo v tonu. ki ni primeren za občevanje rned dvema pogodbenikoma. je občinski svet sklenil, naj se v svrho odnrave nesoglasij imenuje raz sodnik, ki ga predloži družbi župan Ako pa duna'*ka družba ne pristane na to v treh dneh, sestavi razsodišče žu pan sam. Dalje se razveljavi sklep z." pobiranje zne«kn 20 par k povišanim in bo stavil pri spccijilni razpravi lz. prcminjcvalnc pred.oge. Bivši obč. svet. Celešnlk (soc.) .le zagovarjal kupčijo komunistov z večino. Obč. svet. Tavčar: Koliko pa je veljala? Celešnlk: Kupniua Jc založena pri mestni hranilnici! Obč. svet. TurK: VI ste pa očlvidno njen kurator! Cclešnik: Ampak upravljam jo bolje, kakor nekdo, ki jc upravlja! znani svinčeni fond! Olič. svet. Turk: Z imenom na dan! Celešnlk sc naglo umakne, češ: Ime sem momentano pozabil. Prečltal pa bom na prihodnji seji vse dotične člankcl Splošen ironičen smeh pri opoziciji. Obč. svet. Rupntk (NSS) je lz|avll, da se bo pri glasovanju odstranil, ker ne more glasovati za elaborat, ki ga ne pozna. Obč. svet Mukuc (kom.) je predlagal prehod na dnevni red, obč. svet Kralj (soc.) pa Izjavil, da bodo socialisti glasovali za pragmatlko. Obč. svet dr. Ravnihar NNS Je grajal da je bila pragmatlka predložena občinskemu svetu, ne da bi imeli njegovi člani kakor tudi mestni uslužbenci priliko, da Jo preštudirala Protestira proti temu, da se nI uredilo razmerje med duševnim ln ročnim delavstvom. PRAGMATIKA BREZ SPECIJALNE DEBATE SPREJEI"A. S tem je bila načelna razprava zaklhi-čena ln bi tmela slediti spccljalna. Mesto nje se Jc odigrala prava larsa. Podžupan dr. Stanovnik Je kratkomalo predlagal, naj se pragmatlka sprejme kar en bloc, češ, da v načelni debati opozicija nI stavila nobenih načelnih Izpremlnjevalnlh predlogov! Obč. svet. dr. Lernež se Je zvijal v raznih frazah, kl pa so Imele le namen podpreti nasilno stališče klerikalno socijalističnlh protektorjev. Obč. svet. dr. fominšek je odločno protestiral proti na-dUu večine, naglašu/oi. da le te v na-čtlnl debati prijavil, da bodo demokrati slavili izpreminjevaln* predloge v speci- voznim listkom in se ta znesek n|iora-!/tJn< dt,ball Cnake protcste tU poJaia bi kot povišana davščina na vozne listke. VIHARNA Orn\TA O SLUŽBENI PRAGMATIKI. V razpravo je priSln potem službena pragmatika za uslužbcnc mestne občine. Referent obč. svet. Pire je naglasa!. da ie pragmatikn kompromis med na 7.1 ran ji treh stnij Zveze delovnega ljudstva in predstavlja enotno ureditev slnžbenoga razmerja vseh mestnih uslužbencev vkliufivši delavsko kateg-orijo. Vsi uslužbenci bodo zavarovani pri bolniki blagajni. Za uradnike, poduradnike in sluge je določen šestnnii delavnik, za ostale pa oaemurni. Nadurno delo ro načeloma odklanja, v slučaju potrebe pa se izplača odškodnina. Pragmatlka omogoča prehod iz ene kategoriie v drugo in uvaja za dušev. de!nvcc30 za ročne pa STletno službeno delo. Uveden je sistem taimnikov. Pragmatika stopi v veljavo, ko postane sklep pravomo- tudi občinska svetnika Tavčar In dr. Ravnihar, toda večina Je šla preko vsega In je nato sprejela pragmatlko en bloc z dodatkom, da sc pooblasti personalni odsek, da pragmatlko popravi In Jo stilistično predela. Sledilo Je nadaljevanje proračunske debate. PRORAČUN MESTNEGA ZAKLADA ZA LETO 1924. Razpravo je otvoril referent obč. svet. 7-ajc, kl je skušal zavračati očitke o silnih dolgovih mestne oltčine ln izjavil, da e sedanja večina najela pri Mestni hra-dlnici samo 11,710.000 Din, Izplačala pa od tega že 10.081.421 dinnrjev, dočim znaša mestno imetje 8.10,604.128 Din. Mestni proračun za leto 1921. Izkazuje primanjkljaj v znesku 4.004.030 Din. Izdatki znašajo: Pploštia mestna uprava B.209.DI7 Din, meotna poslopja in zemljišča vsoto 1,048.902 Din, mestna podjetja In občinske davščine 58.000 Din, občinska posojl- , . .. Ia 8,050.455 Din, ceste In ulic« 0.124.810 čen v finančnem oziru pa s i. aprilom Din< 80c|s,ra IK,„tik, ,„ hij{ijena v(ot0 O. . ,'«, . . : 3.996.120 Din. šolstvo 8,195.9:» Din, znar S tem je bila otvorjena ta. Konstatlral je, kalio Je bivši dežela! odbor nasprotoval meatul občlut, da Ji al dovolil pobiranja 8 v' \urtka cestnine, da JI ni dovilil 4 vinarske doklade na vino,! zn katero danes pobira veČina 8 K. Od 1011. daljo meslua občina ni Imela odobrenega proračuoa, ker so je kleril.-nlua stranka vedno pritoževala. Povodom volitev je podžupan aglliral mod svojimi volilcl, da bo Zveza delavskega ljudstva užitnLno popolnoma odpravila. Kje so vse lepe obljube? DnvšJiie tarejo malegn človeka bnš pod gospodarstvom tere je določeno kritje v znesku 5 mi« lijonov 40.000 Din. Med drugi mse po. viša trošarina na rum. špirit ln žganje od 5 na 20 Din, na vino v steklenicah od 3 na 10 Din ln trošarina na pivo od 0.23 na 0.50 Din. Izredni proračun je bil spre jet brez debate in s tem izčrpan dnevni red. V znamenju ljubezni do bližnjega. Pred zaključkom je bil sprejet nujni predlog obč. svetnika Ccpeljnika (kom.) naj sc vsem NVranglovcem na Gradu odpovedo stanovanja in naprosi vlada, da jih sploh Izžene Iz države, kakor tudi nujni predlog obč. svetnika Makues (kom.) glede registracije brezposelnih. Seja je bila zaključena ob pol 24. uri. generalna debata. Obč. svet. Tavčar (NSS) je ostro biča! nnsrlieo. s katero ie vrgla čriio-rdeča koalicija pnvmatiko pred občinski svet. ne da bi se poprej sporazumela z maeistrntnimi nameščenci in se informirala o končnih sureminjeval-nih predlogih opozicije. 7at.o je v njej polno bistvenih nodoMatkov ln formalnih napak. Govornik ironizira [Histopa-fiie komnnlstov. ki «o se Izpremenlll iz riovečih levov v krotke zaveznike klerika'"ev. To je komuniste in klerikalce siln o ra7.bur'To. Sledili so viharni nrizori. kl so bil! mestoma 7.»ln podobni scenam v heznlrah. Odlikoval Se jc ro«ebr.o dr. Rožič, ki je prišel v zbornico nčivMno precej korajžen in je r.izblM po pultu, Če8, da je to po profesorsko. Obč. svet. dr. Lemež se je trudil pojasniti, znkaj so se komunisti dali zopet uk-Otlti. Zdi, se mu. da je v prncmntiki uveljavljenih zelo mm-go ipravih« svoboščin. Ako mest-.! ia meSčene! pragmatlko odklanjajo, do kaznjelo le da modernih načel ne ra7."me!o. (Klici: Čujmo! VI ste pojedli vse 7. veliko žlico!) Nje-rov klub bo glasoval za prairmatiko. CObč. svet. Turk: Dobro so vas klerikalci zopet ti len«) Obč. svetnik dr. T o m I n š e k (dem.) je protestiral proti temu. da je dobila demokratska skupina načrt službene pragmntlke Sele v z«dn|em trenotku. — Strnnka v pcrsonidnem odseku nlm« svo iih zastopnikov In ruto načrt« nI mogla proučiti, kakor bi bilo potrebno. T«k zakon zahtev« temeliltei!« študija, ne p« tako naglega postopunl«. Z«v«ruie sc odločno proti temu, d« so bili demokrat skemu klubu Izročeni končni Izpremlnie« valni predlogi šele tik pred donflšnio se« jo, temboll, ker demokratski kluh. če prav (e številno maihen, zastop* skoro tri četrtine lluhljnnsklh davkoplnčcva! ccv, na katere bi »e moral« ozirati tudl večina. Priznava, d« ie v načrtu mnrsl kai dobrega, vendar p« se mu ne zdi umestno In tudi ne socialno pravično, da favorizira pragmatlka samo eno skupino. Prnamntlk« mora nasprotno, sko hoče biti moderna, zadovoljiti vse. Dc-uo> krntski klub zavzema rtdi briskir«nja opozlelie s strani večine, kl mu onemo« goča tesno udejstvovanje pri izdelavi no«t umetnost in prosvota 103.852 Din, i raznoterosti 929.288 Din, skupaj vsoto 28.947.009 Din, za kar je pokritje v znesku 19,888 570 Din. V proračunu izkazani primanjkljaj se Ima kriti z dosedanjimi ohčlns':lm| davčnimi doklndr-ml In davščinami, pobirati s« Imajo dalje 39-odst. doklada na hišno nnjčmnlno, 50-odst. na zemljiški davek, 85-octst. nn rentnl davek ln 135-odst na vso pri.lob-nlno. Za tem Je bila otvorjena generalna debata o proraf j,..;. Obč. svet Josip Turk (dom.) jo v ivojem govoru konstatirnl visokost pri-rnnnjkli.va kot znak slabega gospodarstva. Kritiziral je mestno upravo in gle-le šolstva navajal okotnost da sta se Iva licojskn razreda ukinila zaradi ubojih 120 tisoč, K. toliko, kolikor stane od en mestni delavec letno. Tržno nad-'oratvo funkcionira zelo slabo. Glede nostne aprovl7acljn so ni ničesar storilo. Ostro je grajal postopanjo trinoga nadzornika, ki ga mesece in mogoče ni vi-leti na trgu. V Imenu davkoplačevalcev e izjavil, da ne bodo mogli več prennto-ti naloženih bremen. ka'tl celokupno imajo plačevati 805 odst. davčnih do-'ilad, katerim se pridružijo še vodovodna pristojbina in kanalizacija. Demokratki klub bo glasovni proti proračunu, ker demokratska stranka nima zaupanja do .ečine in odklanja vsako odgovornost ■a občinsko gospodarstvo. Ob{. svet. dr. Ravnihar je lz gospodarskih in političnih razlogov odklonil proračun. Nagla,»al Je. da Je skladnost v proračunu le navidezno. V resnici se ne zvišajo redne občinske doklade. tnto s« pn povlšiilejo Izredne. OM. svet. dr. I emel (kom.) Je prornfun iKibvnlil s "»rljalno političnega stališča. Ker je v proračunu delomn prišel do Izraza program, ki ga je sprejela pri vo-lilvnh Zveza delovnega ljudstva, odobrava v nnfelu proračun. nivSI obč. svet. Celešnlk (soc.) In ob«, svet. dr. Stnnovnlk (kler.) sta branila dosedanjo komunalno politiko večine. Slednji je koncem svolega govora napovedal 'reorgnntzncljo mestne uprave* s primernim apelom ns komunistično stranko, da "M erl tem veflno lojnlno podpira. Obč. »vet. Mkoiar (dem.) je odločno reagiral na nekatera očltnrja pokupimo-va glede gospodarstva llvSega obč. »ve- znali trenutek, ko Jim Je treba Izreči ne-poBrcdno zaupanje vladi, ki Je dosedaj t pruvira io poluim uspel.om rešila vsa driavua vprašanja. Ne vem, čemu bi dvomili, ali linamo pričakovati več od Wll-tana nli od Mussollnljn. Vs;ikomur pravi žo naravna pamet, da če bočeft kuj doseči, se moraš obrniti neposredno na gospodarja (I), Izkazati mu Čaal ln zaupanje. Vsako nadaljnjo besedičenje so nam 7.di odveč. Ljudstvo je skušalo dosedaj nn lastni koži iu na lastni račun, kaj ee pravi gonili nespametno politiko. Ako nI še spregledalo, bo imelo zopet nadaljnjih pel let skuSnje. Iz srca pa bi bilo želeti, do bi se že v predstoječi zakonodajni dobi zboljšali v toliko odnošaji med nami In italijanskim narodom, da bl bo ustvarili znosno In plodonosno Življenje*. Ali ni, kakor da je-to pismo s Sruo krvjo po pasje pokornega eužnja? Bridko, silno bridko je priznanje, da Jih Rim, da Jih Musfeollni smatra zn ničle, kl nnj se ne drznejo prisvajati si sposobnosti za razvozlavanje politlčr.i'1, gosfrodarsklh, tehniških in 7.nanstveni'i vprašanj In zmožnosti za resno delo. Ničle, sbsolutne ni lile! A ti naj bl bili predstnvtlelji držav-no.-ti, državnega duha med nami, za njimi na) bi hodil naš narodi O, da! Tudi naš narod želi dobrih od-nošsjev z italijanskim narodom, toda ne podlagi pravice tn medsebojnega spoštovanja, ne p« na podlagi fettšlzma in pasivnega sadizma slovenskih fašistov. Take perverznosti prepušča rade volje Bondlju in drugom! Slovenski fašisti in volitve Gorica, 2 \ februarja. Greuka usoda od vsakogar zuuičuvaiiia izdajic najsvetejšega, kar ima človek na svetu — ro — lisi objavlja uvodnike v obeh jezikih — pravi namreč; »Ako bi kdo ugovarja!, da slovenski llvelj ni neposredna rastopan, bl s tem le kazal, dn ne pojmuje novega polofcijn v državi, ki ne stremi več za tem, da bl bile zastopa-nen struje ln loiste, marveč, da se naberejo potrebne kompetence za razvozlanje gospodarskih in političnih vpraSnnJ Iz državnega vidika. Mesto strojarske liste predstavlja državna lista seznam kompe tentnlh oseb na gospodarskem, tehničnem in znanstvenem polju ln je torej tim« delovnih fnnov, kl se bodo morali resno ukvnrja'! z vprašanji, kl Jim jih bode naložil M-ssolInl. Potemtakem nI Imeti pn sobnih (!) pomislekov preti državni II« I, ISeturtl se Ima »tU. knkor da H rta^n po-'»' "a na naš« kraje . . . Kdorkoli ina mislili s svojo tflavo, ne bo znmetovnl svoie?n glnsu zn manjšinske liste, ampak Izreče svoje zaupanje vladi, ki pričakuje tu't| od nn« mnnlfestnMIo ? prilog države ■ tem. d« oddamo v čim vcf|pm MevPu monopc naše flosove vlnrtnl listi. SMnj se o-t'ofule nemre! »Indna sodba o Ptoven-el»>, kl bodo s svol'ml glasovi doltnznll, «11 »e odobravalo WeVo» In Wllfinnvo gonjo proti fašizmu, oziroma Jeli io »po- Politične beležke + Vodstvo SLS za opozicijski blok. Zagrebški «llrvat> objavlja nastopno ofl-clozno Informacijo Iz Ljubljane: Vodstvo SLS Je Imelo v pondeljek svojo sejo, kl so ji prisostvovali vsi člani In Je trajala dve url. Dr. Korošec Je vodstvu referlral dosedanji razvoj pogajanj za ustvaritev opozicijskega bluka, osoblto pa povdarjal nekatera sporna vprašanja, kl so znamo zavlačevala pogajanja. Ugotovil Je, da Je program opozicijskega bluka dovršen. Vodstvo SLS Je nuto odobrilo dosedanje delo za ustvaritev sporazuma iz program opozicijskega bloka. Dr. Korošec dospe v sredo ali četrtek v Zagreb, kjer bo kun-fcrlral s predstavniki IIRSS In Hm poročal o pogajanjih v Beogradu ter o stališču vodstva svoje stranke. + Glasilo g. PucIJa proti SKS. Zeleni generali v Ljubljani radi povdarjajo, da je »Narodni dnevnik« tudl njihovo glasilo. G. Pucclj razlaga samostojnim na deželi, da Je za SKS ta Ust taka sreča, kakor če bi ž njim temo zadeli. Ml smo že opetovano opozorili, da le »Narodni dnevnik« radikalski list, kl dela le radlkalsko propagando, katera zasleduje namen poradikalltl »samostojne, tn ostanke NSS. V številki od zadnje nedelje »Narodni dnevnik« zopet sam putrjuje pravilnost našega stališča s tem. da je napisal med drugim tudl stavek, kl se glasi: »Kontroverze v opozlcljunalucm tisku so tudl zopet pokazale, kako malo driavne, narodne duševnustl je v teh strankah.« »Narodni dnevnik« torej priznava, da je glasilo vladne radlkallje, ko napada opo-ziclunalne liste, »Naiudnl dnevnik« napada scvcdu tudi SKS tu »Srpsko zetn-IJoradničko stranko«, kl sta upozlcloiial-ni stranki. Tudl njuna očita, da sta pokazali, kako malo državne, narodne du-ševnosti je v njih. Pisava »Narodnega dnevnika« potrjuje, da je čisto navadna farbarlja, ako zeleni generali govore, da sc niso udinjali radikalom. Ce bi g. Pucelj hncl pri »Narodnem dnevniku« kaj govoriti, bi ta list ne mogel udrihati po SKS in srbskih zcinljoraUnlkih. Ako pa g. Pucclj to pisanje odobrava, pa zopet dokazuje, du Igra dvojno ulogu in da je njegovo srce na strani radikalov, četudi dela v parlamentu »opozicijo«. Dolgu se taka clgu-migu politika ne mure držati. Ker imajo »Samostojni« nekaj samostojnosti, jim je treba zelene generale le razkrinkati pa ilm ne bo več mogoče pod ilrtno SKS delati raulkalske politike. Veliko bolj možato kot letati mulo v svetlem, malo v mraku, bl bilo, da bl zeleni gencrull odkrito priznali, da so v službi radikalov. Zakaj varati samostojne kmete? Ali so to od vas zaslužili? Na to od-govoiitc, gospodje zeleni generali. + Zdaj bj pa huda. »Narodni Dnevnik« poroča, da je tudl »Mestni odbor NRS« v Ljubljani nnpuvcdal demokratom bojkot. Trinajstim osebnim prijateljem dr. Ravnikarja, se Je turej sedaj pridružilo še 5 radikalov Iz LJubljane, repre-zentantov one radikalskc klike, kl jc ku-movala porodu NRS v Sloveniji In o kateri piše včerajšnji »Radikal«, da so ž njo kumuvali pri rojstvu NRS »ljudje korupt-ill, možje nečistih rok In nečistih misli«. Zdaj bo pa že huda za demokrate, ko so se dr. Ravnlharju pridružili z bujkoturn še taki Brdavsi. Ko hI se vsaj podpisali, da bl človek vedel katero omizje se skriva pod tablico »Mestnega odbora NRS«. + Koroški Slovenci In nafti Nemci. Na znani članek novosadskega »Ueut-. -bc* Volksblatta« (In »Clller Zcltung«), kl Je s »poseunlml informacijami podatki z nerodajnega mesta na Dunaju« hotel dokazati, kako se koroškim Slovencem stokrat sljajneje godi kakor ubogim nemškim manjšinam v naši državi, odgovarja zdaj tudl »Koroški Slovcnec« In zavrača »Volksblattcve« navedbe po vrsti. Trditev, da v dvojezičnem delu(l) Koroške obstoja 85 dvojezičnih šol s pretežno slovenskim učnim jezikom Imenuje »Koroški Slovcnec« enostavno varanr: javnosti: treba Je le pogledati knjige ln spl8ovnlc» slovenskih otrok, pa se vidi. koliko In kako se učijo v slovenščini; razen zastarelega abecodarja io katekizma ne poznalo slovenske učne knjige, ■ || teh ne znalo več Citati; o slovenskem spisju nI govora, uveljavlja se le gotlc^ v drugem razredu le pouk ie Izključno nemški; učlteljstvo jc nemško-nacljonj), no, petje In vsa druga šolska vzgoji vrši v nemškem duhu. Olede treh samo. slovenskih šol obeta »Koroški Slovenec, razjasnilo, ugotavlja pa, da Je nemški šolska oblast postopala z neverjetno ni. gallvostjo in pristala na svojo obveznost šele tedaj, ko je vslod pritožbe Slovcn. skega šolskega društva v Cclovcu pr|. šel direktni pritisk od 'Zveze naroduv, Kako je koroški šolski oblasti pri src« ponemčevante slovenske mladine, dok«, zuje njen odlok, s katerim naroča učitelj, stvu šolsko zbirke v prid nemškemu »Schulvereiiiu« za 8 šol ob Jugoslovanski meji, od katerih prfpadcta 2 na Štajersko, 6 pa na Koroško. Glede »ugodneg«, društvenega življenja, s katerim je po mnenlu »D. Volksblatta« več ko dovolj poskrbljeno za kulturne potrebe koroških Slovencev, Odreka »Koroški Slovenec« Ncmccm v Jugoslaviji pravico vsake sod. be, zakaj Koroški Slovenci niso nobeni prlseljeuci marveč avtohtono ljudstvo na svoji zemlji, četudi so jih Nemci našteli Ic 40.0C0... Za bodoče priporoča »Ko. roški Slovenec« nemškim listom v Jugo. slavijl, da objavljanje »podatkov« o po. ložatu koroških Slovcnocv prepuste raj« koroškim Nemcem, ker je to In ostane njihova specljaliteta. — Kratko navij« »Korržki Slovenec« med drugim tudl vest da se obCinske volitve na Koroškem vrši. Jo 6. aprila. + Skolljade. Avstrijski škofje so Iz. dali pastirsko pismo, ki med drugim pri. vi: »V Imenu napredka, liberalizma In civilizacije se zahteva ločitev cerkve In države, vere In šole, civilna poroka In luči-tcv zakona, čisto posvetni moralni poulc, sežiganje mrllčev, neomejena svobod« ti. ska In govora — vse samo zmote In m h-tevc. kl nasprotujejo osnovnim nazorom katoliške cerkve...« Jugoslovenskl tp|. skopat Je lahko vesel svojih visokih iv-strijsklh tovarišev. Bil je svoje dni med nami duhovnik In genij, kl Je zastupil ločitev cerkve od države. Osmo leto tpl Janez Ev. Krek v grobu In ne dela več sputlke ne avstrijskim Škofom pri pastirskih listih, ne Jugosluvenskemu eplskupa-tu v borbi za kardlnalskl klobuk In prud sekvesirom. Zanimiv pa Je analema iv. strljskih Skjfuv nad svobodo tiska la združevanja. Upamo le, da ne bo kakšni kaplja njihove kletve padla na naše klerikalec, kl so najgurečnejšl pobornlkl vm svobode. Po svetu — Vprašanje Javorine, kl ie tako dol-go zastruplja češko • poljske odnotaje, še vedno ni definltivno rešeno. Kakor znano, je svoj čas velepuelsniška konferenca sklenila nekako kompromisno rešitev s tem, da je sporno ozemlje nt-delila med Češko In Poljsko. Z zadevo >« je pečalo tndi mednarodno razsodišče v Haagu, kl pa M je pridruiilo no-zirunju veleposlaniike konference. Posebna mednarodna razmejitvena komisija Je bila poverjena t nalogo, da na podlagi sklepa roleposlanlške konference na licu mesta Izvede razmejitev. Kakor poročajo sedaj poljski In češki listi, so pri razmejitvi nastale takšna tehnične tel-koče. da je razmejitvena komisija na >»• Ji, ki jo je Imel« pred par dnevi t Brnu, sklonila svoje delo ustaviti, češ da j« razmejitev na podlagi sklepa ve!epo»l»-niške konference nemogoča. Tako ho prišla zadeva še enkrat pred to konferenco. — Bolgarija bl rada dobita armade. Kakor vse premagane driave, je morila po mirovni pogodbi tudi Bolgarija izvesti popolno razorožitev In danes rnzen J.andarmerije ne sme Imeti stalne armo-de. ?.e često so rnzne bolgarske vlad« poškušale, da bi to mirovno določbo ovrgle, a doslej brez uspeha. Kakor poroča pariški »Intranslgeant«, je Izročil« bolgarska vlada koncem minulega tedna veleposlaniki konferenci v Parizu novo noto, v kateri predlaga, da »e Ji zopet dovoli uvedba splošne vojaške dolžnosti In organizacija primerne stilne vojske. Po neprestanih izz.r/anjih, ki jih je zakrivila vlada Cankova, odknr je na krmilu, pač ni čuda, da je velepoi-lnniška konferenca bolgarsko zahtevo soglasno odbila in se postivlla na stališče, da M mora Bolgarska točno ravnati po tozsr levnih določbah miro>ne pogodi«. — Boljševlkl uvajajo Splošno vojaške dolžnost Berlinski »Lokalanzeigcr« javlja, da je predsedstvo centralnega ek"«-kutlvneca sacoza sovjetskih soc. republik v Moskvi sklenilo, da pokliče spomladi v aktivno vojaško službo vse drla vi Jane na celem ozemlju sovjetskih republik. kl so rojeni I. 1902, — Aretirani ministri na Bolgarskem Izpuščeni. Iz Sofije poročajo: Čez nekaj dni hodo Izpuščeni na svobodo bivši ministri tempcdelske strank« jrg. Tomov, Mamilov in Turakov, ker položijo zahtevano kavcl.io in sicer Tomov 150.000 levov, Mamilov 100.000 io Turlakov 800 tisoč levo*. — Nazadovanje porodov v Angliji V soboto Je bila v Londonu objavljena statistika O gibanju prebivalstva Velik« Britanije v l. 1923. Statistika kaže. da le padlo v tem letu število porodov tak« nizko, kakor v zadnjih desetletjih še nikdar, Izvzemšl seveda vojna letn. Znn<» nnmreč samo 19.7 na 1000 prcblvnlcev. Tako nastali deficit pa se zopet pi kri)« s tem. da Je v zadnjem Času silno podli tudl umrljivost dojenčkov, kl znaša koma! 6.9 na UŠ0 pteMualaau. Naše novo pristanišče sLŠAK PO INKORPORACI.H DELTE IN BAROŠA. — PREVZETJL. NO- | VEOA KASTAVSKEG\ OZEMLJA. - LREDllEV PROMETA Z REKO. | PAROBRODSKE ZVEZE Z DALMACIJO. - LJUBLJANA IN SU- , ŠAK. Suš20. februarja. | bo za obe upravi (našo In njihovo) v pro-po prašnih ulicah reških vise itali-I motnem oziru, mi vršimo ic transportno ^ke" zastave. Reka ie odreSona. AI sIuibo- v te,n DZ,ru s« kakor da iamn nekaj zastav ni ni« izrazov ra- i« Reka Jugoslovanska postala. Tovor za joiti videti v mostu. Znaten de! trgo-|Reko toeo se preda torej v Jugoslaviji "ln je zaprtih, vse brez izjeme bo voznim listom pod naslovom i "Piunte Slib*. Ravnotako btcuo pošiljke Vse drugače je življenje v SuSaku. ■prometa tnnogo več in veselo nade v bodočnost. V nedeljo sc jo na vhodu luko BaroS (odilej Aleksandrova tukaj na nalzapodnejsi naši točki po- za bazen Tliaon dl Rcvel z našimi tovornimi listi. Voznlr.a se bo plačevala tudi j za blago ki jc namenjeno za Reko a!l Iz 1 Reite v dinarjih. Do Reke segajo tudi j naši ltkainl tarifi In gre vozn'na Izkliuč-' no v naše blagajne. To seveda nl bogvč j Vraže med Slovenci Med preprostim ljudstvom na kmetih le Se vedno zelo razširjena vera v vrn« Se, dasi ne živimo več v času, ko so se zažigale čarovnice in vedcževalke na grmadah. Vedeževanje in coprnije pri. našajo v naše kraje ponajveč cigani, ki so na tem polju najbolj izvežbani. Samo v izrednih slučajih se loti tega tudi kak »brihteno domačin. Bil sem osebno priča, kako je neka ciganska to'pa Izvlekla iz neke revne in slepe žene poslednie Vraicarje pod pre. tvezo, da bo čez leto dni zopet izpre« aviia iugosiovenska zastava. Italijani , ,,.,,,. . , , ... * nam čteto na tihem kročiii Delto, kakSfn dobl4eli «e odtch!a za fsankin (odslej Karadjordjevo nabrežje) in Paros. Najbolj iznenadeni so laiki delavci - fašisti, ki morajo iz Delte ven. kjer jo nakladanje lesa vendar dajalo Se nekaj dela. 'Začasna bodefa Jjca od lelbtjo Rankin od Reke. Reča-ii pa s kislim obrazom motro nai kos, kjer smo gospodarji. Ko so sprehodiš preko Delto in do {ton ca Baroka, vi d iS, da Je za dobre-,-a gosjiodaria vendarle precej. 7A\ se al. 'la ga je toiiko. kolikor ga bomo (lotrebovali prihodnjih 10—20 let na ie) točki. Kolodvor na Snšaku je pro-■:ej prostoren. Ki troba mno:ro popravil In instalacij, da ho vse delovalo. Tača« komisija nadaljuje svoje delo. Italijani polagoma izpraznujeio točko sa točko in v sredo bo tudi v Ka-stavSčini vse novo ozemlje v naših rokah. Luka Tliaon di Reve! nnm seveda ne bo Izročena, v njej ja «S!lc?» privatni najemnik Italije. Njena vrednost za na« je problematična. Forsirnnio prometa na postajo Reka nas zelo neugodnega aranžmana, po katerem moramo plačat! razun naših režij-1 skih Izdatkov tudi polovico stroškov za j vzdrževanje železniških naprav na Reki, t. j. vzdrževanje tirov, zgradb, celokupnega prometnega (torej tudi Italijanskega) personala. Najbržc jutri se otvori z Reko redni osebni promet, tovorni čez nekaj dni, ko bodo vsa preddela glede tarllov končana. Italija nam jc že vrnila svoječasno zasežene teike lokomotive gorskega tlpd. Osebni in brzovlakl Iz Zagreba bodo sestavljeni tz 2 delov. Prvi de! bo vozil naravnost na Sušak (Brajdico), drugi del se v Bakru odklopi nskar bo po Izvršenem carlnskcm In policijskem pregledu direktno In brez nadaljnega postanka vozil na reški kolodvor. Od velike važnosti Jc ureditev prometa med Suiakom In Ljubljano. Splošen utis je ta, da jc prospeh sušaške iuke v mnogi meri odvisen od dobrih zvez s Slovenijo. Ni dvoma, da se mora promet v tem oziru znatno popraviti. M. dr. obstoja tudi načrt, da bi se vsaj enemu br- , ... f. ■ SlUJd IUU1 Hud t. Ud Ul K. V3d| UIIVIIIU pa m ne more In ti ravno na aren. Saj ^ kj VM, na pr0Ki Uub!jana-St. imamo prostora na SuSaku ln nam ne nore niliff zameriti, če nam ie lastni jntere« nalbliJ!'. Sušasko pristanišče je veliko dovolj. Vrhn tega: v SnSakn «mo doma in je naravno, da bo naša trgovina stresnih. da ostane čim dalj 6a*a doma. Seveda pod posroii. Ako bodo tarife rimonv in ako bodo Sušačanl znali iritfjmfti nase tudi simpatije. Da hite osnovati vsaj podružnico zagrebške Trgovske komore, je pametno. Treba ?» trledatl. da po prenočiščih ne bodo Mi tujcev in da bodo i njimi ljubeznivi. Par Izletov s prijateljskimi sestanki bo potrebnih, da se Ljubljana scr.nanl s primorskimi brati. Vsekako zdaj vemo, pri čem smo ln bomo uredili. Hitro ne. kajti g. Sto-jidlnovičn ali žetezniškemn ministru te ni zdelo potrebno, da bi zakonu, s /ojim ie bila odobrena rimska pogodba, dodali š« določbo, da sr> dovoljuje a najnnjnei?e naprave na SnSakn par nilijonov dinarjev, kar bi bila skupščina gotovo rade volje dovolila. Tako oa zdai že čakaio: »ni kredita*. O radikali, koliko škode ste že napravili! Tudi v SuSaku radikale poznajo, Ves »ološ* se je priključil niim. Zdaj •e je že spri med seboj. Radikal jo v .;:u?aku — psovka Tem bolj se s simpatijami zasleduje skci"o demokratov v narodni skupščini. A vse »o bnii. da Radidj ne prime l:ak5na muha. ki ho vse pokvarila in pomacala radikaliji iz zagate. Pcter-Ucka priključil kurznl voz, ki bi vozil čez Reko naravnost na Sušak in bi potniki ne potrebovali Italijanskega vtza. S tem bi bila razdalja LJubljana-Sušak skraišana na 6 ur, kar bi bilo za gospodarske In trgovske zveze med Sušakom In Slovenijo od velike važnostL Kakor sem Izvedel Jc za načelnika postaje v Reki od naše strani Imenovan nadre«, ident Grigorlč, ki je poprejc-služIl tudi v Postojni, sedaj pa je l}il načelnik postaje v Sl.sku. Za načelnika naše skladiščne službe na reškem kolodvoru jc določen žeL Inšpektor |-"ran Dovgan iz Zagreba. V četrtek 28. t. m. prične tudi promet parnlkov Iz Sušaka v Dalmacijo. Bakar prestane biti Izhodišče naše jadranske pa-roplovba. Zaenkrat sta uvedeni dve brzi prosi-Prva gre iz Sušaka čez Preko, Slbcnlk, Split, Makarsko v Metkuvlč ter sc odpelje prvi brzoparnlk v četrtek 28. ob 18. In nato vsak teden Isti dan In ob Isti uri, vrača pa se v torkih ob 8. ziutraj. Služba na drugI brzi progi Sušali-Kolor se prične 2. marca. Brzoparniki vozijo vsako nedeljo ob 18. ter sc vračajo v pclck ob 8. zjutraj. S I. marcem pričnejo voziti parnikl na oscbno-tovornl progi Sušah-Pag in Sušak-Ubrovac (zveze za Crikve-nlco, Novi, Scnj Itd.) ter bodo odhajali s Sušaka v pondeljek, sredo In soboto ob 7.45 zjutraj, vračali pa se bodo v torek, pe'ek in nedeljo ob 14. Parobrodi Sušak-Kab pričnejo voziti v petek ter bedo odhajali s Sušaka vsak pondeljek, torek In g. Božiču lz Celja protestirala pri finančnem ministrstvu zlasti zaradi protizakonitega zahtevka takse za nazaj za drago polletje 1023. Protest je imel uspeh. Včeraj je dobilo finančno ravnateljstvo v Mariboru od generalna direkcije iz Beograda brzojavno vest, da 7A 1P23. no zahtevajo taks. Ker pa jo bila večina prizadetih med tem žo plačala, bodo to zneske zaračunali za loto 1024. Zvezi gostilničarskih zudrug čestitamo k uspehu. Mariborski tihotapci Maribor, 26. februarja. Visoke takse na monopolne predmete v Jugoslaviji naravnost Izzivajo k tihotapstvu tega blaga Iz sosednjih držav, gledala. Cigani so svojo coprnijo izva. j Posebno hvaležen predmet za ta lahek jali zelo spretno. S'cpo ženo so posta« j zaslužek so vžigalice, pri katerih zalite-vili na sredo sobe ter m vstopili okolu va monopolna uprava celo 65 par od ene r«jc v krogu. Pristopil Je star cigan, ki sc . Jkatljlce. Obmcinl kraji nad Mariborom je ženi približal, ter ji šepnil na jho i so naravnost poselanl z avstrijskimi vži-nckaj nerazumljivih besed. Potem ic , galicaml. V nedeljo so zasačili tla mari-začcl okolu nje p'esnti v vedno večjih borskem trgu že kmctico, ki jili je kar v kolobarjih. Položil ii jc končno roke na j cekarju predajala med živili. Sredi pro-oči in žena je izročila cigpnom ves svoj ; -,ic-ga tedna pa so našli orožniki v l.aj-denar, nakar je ciganska to'pa odnn"a. I teršperku pri Mariboru pri družini Vablč-Starkn je seveda tez leto in dan bila Crajlllk v kuhinji pod podom skritih 800 tudi slepa... : ikatljic vtiliotapljcnlh vžigalic. Tri dni Ljudstvo veruje tudi v zagovarjanje ; nato so orožniki pri Plaču nad Marlbo-kačjega pika. Sc posebno pa sc razumejo ; r0m opolnoči zasačili dva tihotapca, ki ženske v odpravljanju bradavic. Toznom ■ sta ravno prinesla čez mejo vsak po lUOO dva recepta. Prvi se glasi: hodi zjutraj Jkatljlc vžigalic in nekaj saharina. Kontrolnim organom sta sc izdajala za Pr. Kalscrja ln Josipa Kapuna. Ker pa sta sc v navedbah o bivališču nasprotovala, so Ju vtaknili v zapor. Po treh dneh preiskovalnega zapora pa je dozdevni Prane Kalscr priznal, da sc piše v rcsnlcI Josip Vahič, doma iz Lajteripcrga. Tovariša Kapuna pa jc legitimiral za svojega sorodnika in sostanovalca Urujtiika tz Laj-teršperga. Slednji ic Sc nekaj časa tajil konvcrtltstvo, končno pa Je tudi on priznal svoje pravo Ime. Kako velik zaslužek Imajo tihotapci, sta pokazala ta raztrgana nemanlča, ki sta brez vsakega ugovora plačala naloženo kazen v znesku 2500 Din, nakar so ju izpustili lz zapora, da nadaljujeta svoj icdnl posel. Tudi korajžnl so naši tihotapci. Ugnati se no dajo niti avstrijski sprevodniki ne od velikih kaznlj, nc od grožnje, da jih zasačenc v tihotapstvu ne spuste več v Jugoslavijo. Včeraj so aretirali sprevodnika Karla Ncubauerja, ki je prinesel SO ikatljic saharina, katere Ic baje hotel prodati v Mariboru, da sl kupi slanine. Saharin so mn zaplenili, naložili 250 Dln kazni In ga ovadili železniški upravi. Tihotapstvo torej prav bohotno cvcte. Po Slovenskih goricah je cela vrsta vl-ničarsklh družin, ki živijo samo od tihotapstva. _ pred solnčnim vzhodom od kakega sta« rega drevesa 14 korakov nazaj, in 13 korakov naprej od vzhoda proti zap-i-du. Ko posijejo prvi žarki, postoj in ozri so v so'nce. Nato so mlžč pripogni in poheri tisto reč. ki leži po'cg pete tvoje desne noge. Ako je tam žr.ha ali koj drugega — je vseeno. Recept nc pozna izjeme. Potcin. se g'nsi pravilo, ozri se zopet v solnce in mažl z zdravilom 1 ra« davice, zraven pa trikrat Izreči: »Kar gledam, naj raste, kar mažem, naj '-ji« ncl» Tako, pravijo, baje izginejo brada, vlce v treh dneh. Ako nočeš storiti tega. vzemi nit in napravi na njei toliko vozlov kolikor Imaš bradavic. Nit se potem mora za. kopati pod kap ne da bi bradavič.ir ali bradavlčarka vedela za mesto, kjer jc zakopana. Ko strohni nit, izginejo bra« dnvtcc same od sebe. Zelo je tudi razširjena storija o mori. Človeku zastane včasih v spanju za hip časa kri In telo ostane brez moči. To 6i lludie razlagajo po svoje. Pravijo, di |ih t'ači omora*. Slišal sem o mori pripovc. dovati s'edcčc: neko noč mirno spimo v sobi. Naenkrat ae neslišno odpro vrata in v sobo 3' mi «mor.i«. t'is-kiikavlcii jc ravnokar zakukala dvanajst Moro sem takoj spoznala, ker je bila pri nas že večkrat? Najprej se je spravila nad tri« mesečno dete v zibelki. Začela mu jc sesati kri. Ko je opravile svoic delo nad niim, se je spravila nad ostale otroke. Vsem otrokom so se drugi dan na prsih poznali bnie odtiski <-.morinih» zob. Mo« ra ie visoke postavo, ogrniena je v be! plašč, obraz ima črn in jc brez oči. Verzij o mori živi med narodom nc« šteto. Čudno lo, da verjamejo vanjo cclo trezni in razsodni možjri. Narod ve povedati, da sc pred «raoro» obvaru« ješ samo na ta način, ako zabodeš v končnico posteče največji nož, ki ga Imaš pri hiši. Tega noža sc »mora* boji in na ta način Izostane. Sušak je patriotsko mesto. Upajmo, i pctuk ob 7 45 _ vračali pa sc bodo v 'ia je zdaj zanj napočila nova doba pondeljck, sredo in soboto ob 13.30. Iste-rapredka in poleta. Su?ak, dasi od zavlačevanja ureditve odnošajev z Italijo najbolj zadet, ni nikoli pritiskal na prenagljeno odločitev. Zdaj. to je ta odločitev padla, je na bojišču videti, kako se Šopiri s svojo zmago italijanski prestiž, a mrtev v celi borbi je ostal na mejdanu samo eden, in to je — »materi Italiji priujedinjena in odreSena» Reka! Zanimiva Je nredltcv železniške službe. Italijani na reškem kolodvoru vrše služ- ga dne se vzpostavi tudi trikratna teden ska zveza Sušak otok Krk (Omišaij, Njivice, Malinska, Krk, Aleksandrovo) in slccr v nedeljo, torek ln petek ob 9. dopoldne. Tudi zveze Sušak-Senj, Sušak-Bakar-Vrbnlk In druge pričnejo šc ta teden ali pa začetkom prihodnjega tedna. Upati je, da se bo zlasti za poletni odn. počitniški promet poskrbelo za pomnožitev zvez. Ce dobi Ljubljana priključek na Sušak preko Reke bo od posebne važnosti, da se pazi na ljubljanske zveze. Uspeh Zveze gostilni-carske zadruge Ogromne takse, ki jib je naložilo ministrstvo financ meseca januarja z uvedbo kategorizirani prodajalcev alkoholnih pijač, so vzbudile upravičeno nevo-Ijo med prizadetimi gostilničarji in ka-varnarji, zlasti tudi zato, ker so zahtevali od njih v popolnem protislovju taks nega zakona s pravilnikom colo plačilo za druTO polletje leta. 1923. nazaj. Posebno hudo so bile prizadete gostilne in kavarne po mestih in boljšo gostilne po deželi, ki bi morale do konca februarja plačati dva obroka po 2500 in S000 Din Te takse se morajo namreč plačevati za vsako polletje naprej, sicer sledi knzon v trikratnem iznosu. Zveza prostilničar-skih zadrug jo po svojem predsedniku va nekam. Pred vratmi je čakal h* voščii. Vsedla sva se in Sli smo. Ali on nl hotel biti mlron . . . Jaz sem zahtevala denar in orr je brez besedice izvlekel Etiri tisočako . . .» »Laže, gosr>od!» vpa^la v heecdo to-žitelj z rdečim obrazom. »Laže kot kuia (psicaV» In res, starec je ime! prav. Na ponovna vprašanja predsednika je Mila priznala, da je iz že.pa pijanega s talca izvlekla denar. Po uspelem iovn je tekla naravnosti v stanovanje svojega ljubčka Petra Cekiča, agenta mestne upravo, s katerim >0 živela v nekorektnem zakonu. Ta je taJtoj naslednji dan zamenjal tisočake, porabil jo samo enega, pa n« za sebe, temveč za to, da ga je poslal svojemu očetu v Vlftsotinee. »No, ti si mi loip agent mestne oprave Iv so ohrne na Cekina predsednik. Živiš dve leti z njo in sprejema* tako ravnodušno denar in potem hočefi hitro očeta razveseliti. »Ne živim dve leti, boga mi, gospod. Komaj je osem moseccv od tega!* »Pa kaj je to tnalo?* se smeje predsednik. Tožitolj je ostal pri tožbi. C.dč. Go-diovne, od sodišča določeni zagovornik Mile Karakiajid, Je 'lagovarjala obtožonko z ar-rumrnti, kj jih paU more navajati ženska v opravi£9o izgubljene sestre. Ko se je senat posvetoval, J« pa moral »staroe* preživeti hud boj 1 avdilori:em. Najprej t?a je reka stnrej-3a FO-ifia rasmeMiivo zbodla: »Hotelo se ti je mlado, kaj ne? No, pa so šil 1 štirje tisočaki.* Rpiofien smeh, zlasti ko sc je zvedolo, da je ta dama *star-čeva* varana »prijatolMcti*. Tudi druga publika se je jiečala b starcem, vsak na svoj način. Stari goftpod j« sodol knkor nn žerjavici tn b! jo naj-rajio pobrisal. Potolažil pa se je, ko sa je vrni! senat in je bila prosrlaien* razsodba: Mila Karaklajič je IzvrSila navadno tatvino denarja in se zato kaznuje s Štirimi mo«ri zapora. Njen (»udeleženec Peter Cekič se kaznuj« g poldrucrim mescem zapora in eno leto policijskega nadzorstva. Epilog vesele noči Pred beograjskim sodiščem sedi na obtožni klopi ljubavni par, ki je poskušal priti nu nedovoljen način do štirih tisočev dinarjev. O11 j« Petar Co-kič in ima naslov agenta mestno npra ve, ona se pa pišo Mila Karaklajič, drugače znana pod imenom »Milena iz | Razprava proti Čarugi Kakor lavljajo osješkl listi, napreduje preiskava proti harambašl Jovssnu Čarugi In njegovim pajdašem zelo naglo In so glavna dela že ugotovljena tudi v po-diobnostlh. Mnogo je k temu pripomoglo, ker Je večina nlcgovlh tolovajstev bila raziskana, ko se je Caruga še sprqtno umikal roM pravice. Eksliumlratl ie treba dvoje pajdaScv, ki ju ic Caruga sam obsodil na smrt in ustrelil radi kršenja tolovajbke discipline. Pokopana sta nekje v našlčkem okraju. Ckshumaclja se izvrši, čim se Izboljša vreme, v prisotnosti Caiuge, ki mora pokazati njuna grobo- gostilne Pri treh ključih*. Četudi so Va. Potemtakem utegne biti glavna raz-nahaja v zaporu žo dva meseca, jo j prava proti Carugl razpisna mnogo prej vendar ohranila gotovo eleganco in i kot se ic pričakovalo, morda že pred mirno odgovarja na vprašanja pred-aodnika senata. »Sedela sem, kot po navadi, »Pri treh ključih*, pri]>ovednjn Mila in se drži na jok. »Starec je prišel okolu desetih ponoči, pošteno pijan.* Na besedo starec (čiča) se odziva s kaši jan jem starejši gospod z belimi lasmi in brki, ali drugače še dosti živahen starec. On jo tožitolj. Stovan Nastasijevič, bivSi gostilničar pri »Vojvodini*, Junak komedije od 7. decembra, ki se je odigrala »Pri treh ključih*. »Torej, prišel je starec,* ponov! predsednik. »Da, prišel je in se je vsedel zraven meno. Veste, pijan človek! . Kaj morem, gospod, to je moja obrt...» »Brez sramu, prosim,* opominja predsednik. »Ali povej, kako je bilo, in kazen bo morda lažia.* »Pijan tako . . . pokliče me, da gro- Vcliko nočjo. Zanjo vlada naravno velik Interes. Nagrade na Čaruglno glavo se Sc niso razdelile: upravne oblasti so notranjemu ministrstvu predložile sledečo razdelitev: narednik Stlepan Balatlnac, ki io vodil patruljo, 23.000 Din, desetnik Diml-tar Mllovlč, ki so jc posebno odlikoval, 21.000 Din, narednik Josip Dronlak 17.000 Dln, ostali orožniki patrulje (Dlc.sk, Pjc-vac, Kuprešanln In Pomper) tor dva vin-kovska redatja pa po 6000 Din. Za manjše nagrade so predloženi tudi orožniki patrulje, ki io Je vodil narednik Dronjak. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 27.: »Othello*. A. Četrtek, 28.: Tri maske, Smešne precl- •ioze, Priljudni komisar. D. Petek, 29.: »Beneški trgovec*. C. Sobota, t. ob 15.: »Mogočni prstan*. Dijaška predstava. Izv. Nedelja, 2. ob 15.: »Ugiabljcnc Sablnke*. Ljudska predstava Izv. Ob 20.: »Danes bemo tiči*. Izv. Pondeljck, 3.: Tri maske, Smešne pre-cljoze. Priljudni komisar. E. Turek, 4.: Zaprto. Ljubljanska opera. Sreda, 27.: »Travlata«. ?. četrtek. 28.: Zaprto. (Generalna vaja). Petek, 29.: »Traviata*. E. Sobota, 1.: »Poljub*. Slavnostna predstava Izv. Noduja, 2.: »Prodana nevesta*. Slavnostna predstava. Izv. Pondeljek, 3.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Cetrtejt, 28.: »Carostrclcc*. E. Pretnljera. Petek, 29.: »Carostrelec*. A. Smetano^ jubilej med nami Letošnje glasbeno leto v Cehih je Smetanovo leto. Češki narod je storil vse, da proslavi jubilej očeta evoja narodne glas,-be čimbolj dostojno. Pogledi v katerikoli list, časopis ali zbornik, povsod naletiš na Smetanovo ime. in nikjer ga ne zaslediš v spremstvu gladkih fraz, površnih zapiskov, marveč srodi resnih študij, ki imajo znnčaj čiste revljalnosti. Češki tisk vrši vpričo Smetanovega Jubileja ogromno delo, ki pa nima samo znnčaja propagande. On odkriva svojemu narodu pravo lica največjega njegovega glasbenega genija pred katerim se mora poklonili spomin alehernega Slovanu. Glasbene institucije so tisti člcitelj, ki bo pokazal objektivno vrednost Smetanovega dela. Tu vidimo pri Cehih na čelu častilcev praško, brnsko ln plzenjsko gledališče, v katerih so uprlzore eclotnl cikli Smetanovih oper. Poleg gledališč stopa nn plan Češka filharmonija, ki bo predstavila javnosti simfonične skladbe mojstra cPro-dane neveste>. Silno agllen je tudi odbor za Smetanov spomenik v Pragi, ki bočo postaviti največjemu češkemu glasbeniku dostojno znamenje, ki naj spominja vsnke-g« domačina ln slehernega tujca na očeta »Prodane nevcste> la cLibuše*. Slovenci, že od nekdaj učenci Cehov v organizaciji bi narodni zavednosti, se tudi pripravljamo, da se vsaj v skromnem obsegu oddolžimo Smetanovemu spominu. Ljubljanska opera proslavi stoletnico mojstrovega rojstva z opero »Poljub*. Pre-mljcra bo v soboto, 1. marca. Naslednjega dne zvečer pa so uprizori »Prodana nevesta*. Smetanovo simfonično muziko nnm bo tolmnčll orkester »Zveze godbenikov* pod vodslvom knpelnika ljubljanske opere g. Balntko. Koledarja Smetanovega, kakor ga Imajo Cehi In ki Je prvovrsten po kronistlč-nlh beležkah ln slikah iz Smetanovega življenja, mi žal ne moremo Izdati. Mesto nJega se nam obeta vsaj brošura o Smetani, katero bo oskrbel izboren po-znnvatelj Smetanovega glasbenega dela g. Balatkn. Tako oe od nro Slovencem vsaj majhno okence v življenje ln delo skladatelja »Prodane nevesto, ki »e Je med nnšlm nnrodom tnko udomačila, da jo snintrnmo malo manj kol za našo kulturno svojino. Tudi »Jutro* ae boče po svojih skromnih močeh oddolžiti manom velikega rte- vanskega genijn ln bo prineslo o nJem ln I njegovem delu serijo člankov izpod pere-1 sa priznanih strokovnjakov. Začenja s tem danes, ko objavlja pregled umetnikovega življenja, nakar naše čitutelje še posebej opozarjamo. Koncert Eleonore Borodlne. Znana ruska umetnica El-onore Borodlna priredi v petek 29. t m. ob pol 9. zvečer svoj edini koncert v knzinskl dvorani. Gospa Rorodina slovi kot izvrstna pevka slovanskih narodnih pesmi: ruskih, poljskih in jugoslovanskih. Goji tudi staro cigansko pesem, posebno rusko cigansko pesem. Njen lepi glas, mezzoeopran, je enako močan v vseh legah bi se odlikuje tudi po dramntičnostl. V Jugoslaviji jc konecr-tirnla dosedaj v Novem Sndu, Suboticl, Somboru, Osljeku. Sromskih Knrlovelh In na posestvu Belišče. Edini ljubljanski koncert g. Borodlne imn razen Jugoslovanskih pesmi na programu Be narodne ruske (otožne, šaljive in plesne), moder ne ruske In pa klasične eigenske romance. On. Borodlna nastopa v krasni bojar ski noši t slogu 17. stoletja. Na klavirju jo v Lju»»nnl spremlja ruski umotnlk prof. A. PuS. CelJ»'to r-estno gledališče. V razprodanem gledalIMn ee Jo uprizorila v nedeljo dne 24. febr. četrtič ljudeka igra Mariborsko gledališče pripravlja pre-mijero Vebrove opere »Carostrelec*. Kn-pt-lnik je g. Mitrovlč, scenograf g. CotiS in režiser g. Urvalek. Revček Androjčcu* z istim lepim uspehom kakor pri prejšnjih uprizoritvah. Novoljo je pa vzbujala enourna zakasni-, tev predstave in to tembolj, ker jo bilo prostorih innogo gostov od zunaj iu mnogo mladino, ki ao nestrpno čakali na. za&tek igre. Priporoča se gledališki • npn-.vi, da ntstavi popoldansko predstavo na tak čas, ko že lahko s sigurnostjo računa z električno razsvotljavo. Gospa Borštnikova odpovedala svoje gostovanje r Zagrobn. Po zagrebških listih posnemamo vest, da je gospa Borštnikova, ki Je Imela nastopiti v Ibsenovlh »Strahovih* v vlogi gospe Alving odpovedala svojo gostovanje. Vzrok odpovedi tiči baje v premajhni dvorani »Koloi, kjer se bo igrn) Ibaenov komad. Oderskl jubilej Hana splltskeja glo-dallšta. V prvi polovici letošnjega marca slavi Član splitskega Narodnega pozorllta g. Splrldonovič 25!etnlco svojega udejatvo. vanJa na odru. Jubilant nastopi ou tej priliki v Ohnetovl drami »Lnstnlk livarn*. Splitske rarndoo gledališče Ima seda) na dnevnem redu sledeči repertoar: o so najbolj občutili Hrvati ln Slovenci, drugo zadevo pa nemara tisti bivali i iz Bitolja. ki poroča v beograjskih novinnh: «I'red par dnevi sem iz Beograda brezplačno prejel po pošti umetno nogo. Na pošti pa mi je niso izročili, ker ne mori m plačati občinske trošarini«, ki so jo Turki od občine vzeli v zakup.« Moralni nauk vseskozi zanimive razprave proti ministru Markoviču so si na'bolj vzeli k srcu beograjski stražniki. O njih razlaga »Politika*, da so na cesti vlovili malega dečka, ki je branjevcu izmaknil hleb kruha. Lepo je prosil naj mu ne store nič žalega, mater Ima bolno doma in gladne b*at-ee; pa so ga stražniki tako-le podučili: »Pri nas »e ne krnile na malo. da v<>S: kadar boš minister, tedaj, e te. daj lit«š lahko uganjal, kar se ti bo zljuhilo!« In so ga gnali na kvart. Mnogo je skupščinski slovar pridobil z znamenito revo!versko debato nriinle sobote. »Zivutinja, svinja. kt>-njina. kufk.i matom!« vse to se je čnlo In zabeležilo. Knko se rogajo Hrvati. koliko kiiltumejši so Zagrebčani! V Zagrebu so namreč i»i » odre:ni;ke izpite. Ministrstvu pravde je izdalo odlok, da se razširijo vsi predpisi za odvetniške izpile, ki so v veljavi pri brniškem tlulu v Zagrebu, ludi na odvetniške izpite pri višjih deželnih sodiščih v Ljubljani iu Splitu. Odlok je ie postal pravotnočen. • Imenoianja v •roinlStvu. V ministrstvu za vojno in mornarico je pod|iisau ukaz o imenovanju orožuiSkih poveljnikov in njihovih namestnikov ter orožuiSkih inšpektorjev. » * Lsputobljenoitne preizkušnje za esnovne iu mešfanske Sole se prično na dii moSkem učiteljišču v Ljubljani dne 25. aprila 1024. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenosti preizkušnji se uaj predlože po Šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 15. npriln v rok h izpruševulne ko-misije. Kdor bi ne bil prlpuščen. st bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljalo. IzpraSevahin komisija za osnovne bi meščanske Sole v Ljubljani. • Slem-arl princa Jurl.ia. Princ Ojorgje Je dovrSil svoje memoare, ki imajo naslov: Moji spomini. V prvem delu inemo-arjev o| isuje princ svoje odnoSaje s Pa-Sičem. Princ se pogaja z dvema beograjskima knjigarnama glede založbe teli mc-monrjev. • P, e d tt k r tja na poš'ah. Zaradi redukcije so odpuščeni iz »oštne službe: lllilan Zntlnek, 'tehnični pripravnik pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, uradui pomož- ni moči Zlala Pufcta v Mariboru In Stanko Slur ua Zidanem mostu; | Isaruiškl nameščenci V. razreda Juiiia Janti^ajeia pil iKiStueiii ravnateljstvu v Ljubljani, Ve-1 kusluia Ailumičeia i.. Ivi is a Jaioriiil.ova nn glavni pošti v Ljubljani, Jernej Arnič pri |)oSlnem ravnateljstvu v Ljubljani tn Josip Zveglif nn glavni poŠti v Ljubljani; nadalje pisarniške nnmeSčenke VI. razreda Ka i Uu:alova v Črnomlju, Marija Sla-lijeta ua Jesenicah, Iva Odcrjrva v finmr-1 I Jnh pri Jelšah, !va> ka 1'olerlia na Viču, 1 Vida Slratit v Slatini Hadencih in Alojzija Verbole v Tilo\'J-h; nadalje začasno poStarlca V!as!a Tretenjakova v Slovenski Bistrici in At'ira Vrelko v Celja • Diulasiiii.,l.a konvencija. 1'redvčeraJ-Snjitu so lila v ti .ogrudu dcliniilvuo končana po .ujanju z Romunijo o konvenciji za dvolastnike ob baniitski meji Z uspe. oni sta obe delegaciji zelo zadovoljni. Naša delegacija je priredila rumunski delegaciji pos oviiui kabinet v Lotelu . dejan iih, t gla.nl »logi druzestuu lo» Lenkslt; » tatiičuib uaj- ni<"tei i.etsih t .i,tetah, Krasne slike n rov« In mo ake o-ball x Benetkami 'delila »u si opravek tako, da Je Pav«| •tratil, Vid p* Jo ja mahnil v prvo naj. •tiopje in i vilrihoin odprl zaklenjen* vrata pisarne. Skrivna tUioa pa mu u| dala miru; večkrat je prav potihoma pri. Ael pogledat v pritlifije, če jo vse vama Zla slutnja ga nI varala; naenkrat je u, čul nevaion ropot In skokoma je zbežal. Pavla pu je zgrabila mogočna roka var. »ustnega čuvaja ln ga tirala na neirpiui-no policijo. Pred Ijubl.anskiin deželnim sodiščem tla se izgovarjala, da sta hote-la vzeti le nokaj tivll — za praznika menda. Vid je bil obsojen na 8 mete-cev težke joče, Pavel pa na dva. Ilill. mcJiiar p/nrful vikseTm i Pran' 16 do ' 3. maroa. 811 a II Pnla.nibi in leffitimsrlle dsie Ce5 oslnva"kl konzulat Alomv Comp.my l|ubl|aita LJubpana »Kupčija je kupčija* Slednja se uprizarja v režiji našega rojaka g. Pregorca, ki Igra v komadu glavno vlogo. N'o»o*ailsko gledališče na potovanju. Clnnl novosadskega gledališča odidejo v drugi polovici mesca marca v Veliki HeČ-kerek, kjer priredi večje gostovnnje. Njihov repertoar za Bečkerek obsega 12 do 18 predstav, dramskih, operulh bi operetnih. Kulnndžl^eva drama na Poljskem. — Knlundžičeva drama tl'oiioč>, ki ee je z velikim uspehom uprizarjala ua našiti južnih odrih, je prevedena na poljski jezik ln te v krutkem uprizori v Ivuvskem dramskem gledališču. Beograjska opera ln drama za gosto-rarja »Iludoioslvenega lea rt». Te dni, ko gostujejo v Beogradu lludužestvenikl, je izlutel beograjski operni ansambel v Vlukovce, kjer priredi par predslnv, dramsko osobje pa »e jo podalo v Sombor, kjer bo ludi dalo nekaj komaduv iz tvojega repertoarja. »Lazarjevo v*!ajerjc» t Osljeki. Narodno glodališee v Osijeku uprizori 25. lega meseca prvič Vojnovičcvo tiramo »Ln z rjevo vstajenje*. Vojnovlč je napisal to delo lik pred svetovno vojno. JngotlnTcnski »likar v Tarlm. Na tnncoakl razstavi (Neodvisnih) v Parizu je razstavil svoja dela tudi ju';os!ovenskl slikar Sava Šumnnovič Kritika je »prejela njegove stvari s toplimi besedami simpatije in priznanja, j Društvo angleških književnikov v | Londonu Je imenovalo srbskega pesnika Jovana Dučičn, sedaj alaSeja pri jugoslo vanskem |ioslanišlvu v Atenah, za svojega dopisujoeega člana Ostale narode zastopajo v tem društvu nnjodllčnejSi književni predstavniki sodobnega časa. »Borit Ordtinav« v r.erlinu. Sredi prošlegn tedna je doživela berlinska veli j ka ljudska opera glasbeno senzneijn: prvo uprlznritev »Porlss Godunovnv Cclo Ljub Ijana je toi-| nemško preslolico v len-oziru prekosila. Berlinska krillkn hvnll opero nn vso moč in pravi, dn |e zn nem Ski narod sramotno, da Jc prijel cGodu-nov> na oder Sele sedaj, komnj po lanskem uspehu opere v Dresdcnu. Obenem poudarja, da Jo »Godnnov* v Berlinu umetnostni dogodek prve vrste, dogodek, k! »e bo obnese! ludl v finančnem oziru. Opero ie rtlrtTlrnl S""ikov, »Pore je vodil \Vnlter, režirnh je d' Arnnl. VI070 Porisn le pel SelilMzendorf. jezuita Rangonl|.i •"ulmann, Marino Man'-!nsova, eremlta Nlssen, cnrjeviča Ana Frlandovs. Predstava je bila glasbeno na višku, občinstvo ie je u stvar »lino navdulila lz Ljubljano u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 17. do 23. t. m. »e ic rodilo 34 otrok in sicer 13 moškega (1 mrtvorojen) ln 21 (1 mrtvoroicn) ženskega spola. Umrlo je 14 oseh, 8 moškega in 6 ženskega spo'a (7 tulcev). Smrtni vzroki so bil! s'cdcči: življenska slabost I, jctlka 4, pljučnica I, možganska knp 1, srčna hI« ba I, rak 1 in drugi naravni tmrtni vzroki 5. Naznanjene so sledeče na'cz' Ijlve bolezni: duvica 4, Skrlatinka 1 In varlceHa 2. u— Tragllna smrt soproge posl. Krem žarja. Na pondcljkovl prireditvi v Uni« onu je postalo gospej Cizeli Krcmžar, soprogi nar. poslanca in urednika «S'o> vcnca», g. Frana Krcmžarja, nenadoma slabo. Po podcMtvi prve zdravniške po« moči so jo odpeljali takoj z rcSilnim vo« zom v Leonišče. kjer je ponoči izdihnila nc da bl prišla k zavesti. ZapuSča tri otročiče. Ilodl Ji oh ran len hlag spomin, g. poslancu pa naše sožalje! u— Barabstvo. Kolega »Narodni Dnev nik. beleži: »V noči od sobote na nede« Ijo so Izvršili naši »prijatelji, silno ju« naško dejanje. Z združenimi močmi nn zagnali v Ljubljanico desko, na kateri redno nalepliamo vsako številko »Nar. Dnevnika«, da ga morejo Citati tudi oni, ki nimajo denar za naročnino. Agitacija mlndinov proti našemu listu rodi torej lepe uspehe. Dvomimo pn, če je častno imeti za zaveznike — barabe, magari kot neprostovoljne.« — K tej notici ugotav« liamo, da je stična nemila usoda isto noč zadela tudi desko »Jutra, in kolikor smo informirani tudi .Slov. Naroda«. Nam se je zdelo za malo registrirati to 'unaStvo ponočnih pijandur, »Narodni Dnevnik« pa naj ISJc harabske zaveznike v tistih čudnih krogih, k! ne bojkoti« rajo le nas temveč, kakor tc vidi, tudi niegu, glasnika »bojkoterjev«. u— Jugoslov. društvo za proučavan]e ingleškega jezika v Ljubljani naznanja svojim članicam in članom, da se vrši eilni občni zbor, dne 12. marca 192) ob pol 7. nri v prostorih prve državne gim-nazlie. Tominov« ulica. — Na obilno udeležbo vahl odbor. u— Črevljarskl prikrojevnlnl tečaj nn« nernva prirediti Urad za pospeševanje obrti v Liubljnni pod vodstvom črev« Ijarskcga mojstra g. Stcinmana. Intcre« sentie naj sc ustmeno nll pismeno pri« ioviio v pisarni urada. Dunajska cesta št. 22 najkasneic do 13. marca t. I„ kjer dobe elede obiska natančnejše Informa« cijc. Ker jc za obisk tega tečaja že p e« cej prijav, priporočamo, da se mojstri In pomočniki čimpreje javijo v navedenem uradu. (z CeHa e— Občni zbor podružnice Jugoslovan ske Matice v Celju se je preložil radi gledališke predstave od torka na četr« tek, dne 28. t. m. ter se vrši ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Naj smatra vsak član podružnice za svojo narodno dolžnost, da te občnega zbora udeležit e— Nočno službo Ima ta teden Iekar« na pri Orlu na Glavnem trgu. e— Poroka. V pondeljek, dne 25. t. m. se je poročila v Vojniku gdč. Justika Gorečanovn lz znane narodne rodbine z g. Spindlcrjcm, mizarskim mojstrom v Vojniku. Iz Maribora a— Detomor. V Spodnji llaldln! pri Mariboru so našli v vodi truplo mo« ikega novorojenčka. Sodna preiskava je dognala, da je bil otrok rojen živ. Doslej še niso ugotovili, čigavo je dete. a— Ljudska univerza v Mariboru. Pri občnem zboru v pondeljek zvečer je bil izvoljen za predsednika Inž. Kukovec Janko. Univerza je imela v preteklem letu 80 predavanj, med temi tudi tečaj iz kemije in fizike. Povprečni obisk je bil 30 oseb, včasih tudi po 130 do 2U0. Dopisi fl 1»W v Sodišče § Sodna razprava v prosti rar-ivl. V bosanskem se!n Jelaku t« je bro znane, da liom proti vsakemu, kl bl Siril te lažnive govorice, potto-pal sodnijsklm potom. Avgust Pas kutin pekovski mojster Novi Vodmat 77. Vremensko poročilo Ljubljana V" februarja l«->4. I.iublitiis POH nad mnrirm 1 Krai 1 npszn\aiiia uti ZraCui •Ink Zračna temperatura Veter iiblačun 0-10 P»il»liir mm 1 Liitbljnua . 7 J61I -7 0 te» tap. pol obl. ___ Ljubljana . 11 762 1 -80 jug sap. »a*g — Ljnliliaiia . SI. 7«'2 i —1'h ff oblačoo — /.opreti . . 7. 7H2 0 -00 brc /.vetra Jasuo _ Beograd . 7. -70 hrea vrtia n — Ihinaj . . 7. 7HO-7 — UM) |Ug. »tli m — 1 raro . . 7. 7>V.eJ) -KD me« 1 n IflllUlUSt . 7. 767 8 -4 0 bre«vetra •neg 8.0 . PrestraSen b zamor'c poplhrd, ker miril, da ga vrag »naštrihil«. Saj bil Jc bel od nog do glavi. Vsi milo «Z I a t o r o g» zdaj slavčl Bežimo sokolski Tabor! V Ljuld itni tiaro.ieler nižji, temner. »iSJa DunaJ»';o vremensko poročilo 26. febr. Dočiin v Avstriji danes Se ni bilo pada-vin, sneži v Nemčiji že od včeraj opoldne. Oblak! so krajevno in časovno menjajoči. Na Tirolskem In Predarlskem prevladuje južno vreme. Temperatura Jo 8"loce »zhaia ob C-47, zaha a ob t Nt dosegla nn Dunaju 7 stopinj pod norma lo. V kolikor sc da presojati brez «8-sti Iz Rusije, je računati Ss z mrazom. Napoved za sredo: Večinoma oblačno ln mrzlo. Vzhodni vetrovi. »veta Kvarni vplivi vlažnega tobaka SploSno zu.'•no dejstvo Je, da ttari, pre-jjkuieui kadilci ne dajejo radi produosti (Ulietim UibuLu. Tak tobak iiua manj arome, hitro nori In se, slasti ie Je svit v cigare, rad tuuii. Tobačne Ubriko lo dobro vedo lu tkrbe za to, da pride tobak v promet vedno primerno vložen. Ua vla-iie izgine, u to skrbi posebno tumo-iavauje tobaka. Vendarle kaže praktično Izkustvo, da vlažen tobak ni vedno priporočljiv ln it vlnga prej Škodi nego koristi Sevoda kadilec tega kriterija, do katerega so prišli zdravniki, ne upošteva. Kakor pivec v vinu, tako iSCe kadilce v tobaku svoj užitek baš v posebnostih, ki posebno dražijo njegov organizem in kar mu prija. KI mu dosti mar znanstven dokaz, da je tobak strupena rastlina lo da tobakov rlrup ne pospešuje kadllčevega zdravja. Glavno je, da si ■ kajenjem lahko . Stvar pa ni tako enostavna kakor se običajno misli In enostransko presoja. Tobak je zelo Škodljiv in v zadnjih letih se tilj in bolj ninože slučaji obolelosti očesnih živcev radi kajenja. Strokovnjaki bo ne posvetili podrobnemu študiju teh obolelosti In so dognali, da je neposreden vzrok tega uporaba tobaka v prevlažnem itauju. Tobak Je tembolj strupen, čimbolj Je rlaien. Pri posknslb s suhimi In vlažnimi riga-raml je prišlo ua dan, da vsebuje vlaien tobak 50 do 70 odstotkov več nikotina negi tobak v suhem stanju. Ta strup dospe potom dima v Us-tno votlino ln od tam r dihalne organe. Zastrupljenje z nikotinom 1. t hude posledlre ln prizadeva posebno hudo očesne živce. Razlika med kvamostjo suh.ga In vlai-nega tobak« Je sledeča: iiriltia cona »u-lirga tobaka je vroča, kajti suh lotiak porabi malo vode, ki radi tega kmalu In Ic' k<» Izhlapi. Pri večji vročini torej tudi nikotin lažje zgori. Vlaien tobak pa se pretvarja v oglje, kar posebno lahko opazimo pri pl|>čarj!h. Nikotin se tu » pretežni meri ohrani ln dospe » tem večji mno-iH v kndilteva usta. Vlaien tobak torej »destilira* nikotin ln je zalo opasnejli od r-heg». Kadilcem, kl ne morejo opustiti stara navade kajenja se torej prl|«orofa, da ka-d'jo kolikor mogore suh tobak. To Jih bo vs»| deloma obvarovalo pred kvarnim vplivom nikotina, kl se posredstvom ka-lenja prenaSa na organizem, da ga poškoduje. malo, da si nista reviel mogU nabaviti niti obleke. Tako iivotarenjo je naposled popolnoma itčrpalo njuno potrpežljivost in ttrp-nost. Posebno ttnrejSe deklo so ni moglo videti v tej družbi Spominjalo se je preteklosti, rodbine, očeta, kl je bil polkov-nik v pruski armadi ter Je padol na bojišču, ne da bi kaj zapustil preostali družini. Drugo dekle je bilo sicer iz vo-lemestnih nižin, a se tudi nl moglo Bpri-jaznitl s strašnim bolim suženjstvom. Bolj in bolj se Je prod baletkama odpirala praznota, ničvrednott, negacija življenja. Nekaj časa sta duSevne muke prenašali, končno pa se jima je uprlo in sta sklenili vzeti t>lovo od sveta in ljudi. ln še na pol otroka sta legli v posteljo, napisali piama, odprli plin ln zaspali. Morebiti sta sanjali tudi o sreči, ki je nista Se nikoli okusili. A namesto smrti iu Je po naključju pozdravilo taisto življenje. katoro se jima je zdelo tako »trajno, da tU se hoteli posloviti od njega. Pač Ironija usode: človek s« hoče odtrgati od zemlje, kl mu jemlje proetost, a obvisi nenadoma na vrvi, kl ga drgne, da ne more živeti na umreti... Kmalu ne odpro vrata, lopov noltaj čaaa rtofhSa in ker je bilo vse tiho, vstopi tar ai bveti r tatinsko svetilko. V tem ga mlari plantažnik z dobro merjeno pestjo, loj>ov slabo zakriti iu se zvrne. Ko je storil na ta način tatu neškodljivega, je prižgal Codrldge elektriko in videl v svoje veliko začudenje ležati pred seboj mlado žonako. še bolj ja strmel, ko je zagledal pod masko tako lop obraz, kakor ga ie ni videl. Namesto da bi poklical služab-ništvo in policijo, je na£ mol — hipoma zaljubi joti — vso noč bdel h> stre-gel krasni tatici DrugI dan so je oženil z njo, ker je našel, kar je žo dolgo iskal: krattno la dovolj energično ženo. Tragedija vsakdanjosti V Llpskem se govori te dni povsod o poskuSenem samomoru dveh balotk, ki sta se hoteli zadušiti e plinom. Doklctl, stari 19 do IS let, sta stanovali v nekem penzlonatn; zvečer, ko sta legli k počitku, sta odprli plin v nadi, da ne uSakata prihodnjega dno voč pri življenju. Toda usoda jo hotela drugače. Gospodinja, ki je vstala zjutraj zelo rano, je 7afiutila, da smrdi v stanovanju po plinu, dala je odpreti sobo nesrečnih baletk ter našla obe revici v objemu in nezavesti. Na nočni omarici so ložala po-tlovilna pisma, v katerih so bili razloženi vzroki poskušenoga samomora. Baletki sta nastopali ▼ nekem betniS-kem knbaretn. Starejša je bila zelo nadarjena soloplesalka; pridobila si je Ime 2e v Berlinu, kjor je posebno sijajno Izvajala a pa Ske plese. Mlajša je nastopala » nekem baletu. Nesrečnlcl sta se seznanili tele v Llpskem, kamor je obe prignala borba za skorjo vsakdanjega kruhu. Njuno življenje Je bilo enolično In strašno. Producirati sta ae morali pred beznlško publiko, kateri pa niso zadoščali utrudljivi nastopi na odru. Občinstvo, kl se je rekrutiralo često tudi precej dvomljivih tipov, »ta morali baletki po dokončanih produkcijah zabavati če t svojo osel.no navzočnostjo. Sedeti sta morali r zapiti družbi ter jo kratkočasiti A njun poklic Je uesel tako General Ludcndorff Včeraj «mo obSIino poročali o vlogi, ki jo je igral v lanskem nacionalističnem: puču na Bavarskem general Ludendorlt, kl se vsled lega skupno • Hitlerjem In' drugimi sokrivd ravno te dni zagovarja prod uiDnakovoklm tod iščem. Splošno znano pa Je, da je igral Ludendortl v nemški zgodovini ie vse drugačno vlogo, ki Je bila vsal zanj tastnejša, ie ludi za Nemčijo mnogo bolj usodna, kakor je bil monakovski puč. Ludendorfl je bil namreč v svetovni vojni pomočnik in desna roka gcneralisima ncmSke armade marša-la Hindenburga iu je kot lak odločal o usodi milijonskih armad ne le Nemčijo, ampak tudi drugih centralnih držav. Takrat bi pustil pač vsakogar po vojnem pravu ustreliti kdor bl mu prerokoval, da se bo morul kdaj zagovarjali radi velelr-daie pred — nemškim sodiščem. General Erih Ludendortl je star danes blizu 00 let. Rojen je bil B. aprila 1805. na Poznanjskem; leta 1008. je postal general, 29. avgusta pa llindenburgov po-močnik. Po sklepu premirja se je pustil upokojiti. X Najmlajši ministrski predsednik na svotu ie brez dvoma Ahmed bes Zo-eu, predsednik albanske vlade, na katerega Je bil baš te dni poskuSen atentat, kl pa se nl posrečil. Rojen je bil leta 1895 v Matu In je star torel komaj 28 let Njegov oče je bil Džemal paša. ki le pustil svojega sini moderno Izobraziti. Poslal ga je najprej v Carigrad, potem na Dunaj In v Berlin. It kot 24 letni dečko Je postal minister za notranje zadeve, od lani pa Je ministrski predsednik In kot tak prav spretno krmari albansko državno ladjico. X Kako se s vežejo« domači prijatelji. Na Dunaju Je neki privatni uradnik dognal, ds njegova mlada gospi v njegovi odsotnosti često sprejema obiske mladega prijatelja. Ko lepega dne zasači tega gnspodeka na svojem stanovanju, ga t vrvmi prlveže ob posteljo. Pur ur ga Je pustil v tej neugodni situaciji, nato pa na trdno obljubo, da se nikoli več ne prikaže, le razvezal. Toda mladi prijatelj se je navzlic obljubi zopet oglašal. Ko ga zakonski mož znova zasači, mu zve?.e noge in roke, usta mu zatakne s čepom in ga potisne pod posteljo. Ves zabarl-kadlran s kovčegi lu zaboji je zvezani mladenič dolgo zdlltoval pod posteljo, koiiilno pa se mu je posrečilo, da se Je Izmuznil iz zanjk. Toda Iz stanovanja nl mogel, ker sta se gospod In gospa podala na sprehod In zaklenila stanovanje. Odprl Je torej okno, skočil na ulico ln zadevo prijavil policiji. Te dni bl se bila morala vršiti razprava pred sodiščem. Ker pa se nl pokazal niti mladi prijatelj, nlU gospod soprog In lepa gospa tudi ne. Je bila razprava preložena na nove kva-tre. X 2lvDo bodofinostl. CeSkl listi poročajo obširno o nekcin preparatu, kl ga je Izdelala tvor niča Zvepak na Dunaju in kl bo baje Igralo v bodoče v človeški prehrani ogromno vlogo. Preparat je sestavljen Iz pšenlčne ln ržene moke, kateri pa so prej odvzeli klej In pentoze. kl vplivajo kvarno na prebavne organe. Novi preparat, kl so ga nazvaii »Masuuu« bo baje popolnoma nadomeščal mesno hrano In Jo sčasoma docela spodrlnll. Praški gljenlčne sterilizatorje za Instrument^ ki so jih tudi pravkar dobili, v stranski sobi pu dve omari instrumentov, nožev, {Uarij, pilj. pincet, veliko skromnejši i« v drugi sobi lekarna. Scvc, oni ja zdrs« vijo z noži. Prestopamo v manjšo, sep« tlčno operacijsko sobo. ki je nekolik® staromoilnejša. Asistent Jc ravno Itd!« ral obvezanemu pacijentu zob. S prija« teljem jurlstom svz te podvizsls naprej. Po hodniku sva naečla kratko filozofij« o trdnih živcih, katere pa nisva končala. Prišli smo v najzanimivejši oddelek, » primarijev m-tzel njegovih operacijskih Izdelkov. Dve veliki polici ctcklenlc, t katerih plavajo najrazličnejši udi in deli človeških teles. Nekateri lastniki ie ta» vajo zdravi po naSI hožjl žemljici tudi po Mariboru, drugI so že mrtvi, defekti njihovih teles pa bodo Se dolg« leta slu« žili vedi, človeštvu. Postrežljlva sestr« dviga pokrove in jurista poslušat« mo» dicinca. Kako borna je vendar naša spložna Izobraih«! Močno moram (lupe* njatl možgane, da sledim rariagi, kl je namenjena lajiku. Ko bi ml bilo ostalo vsaj nekaj Iz prlrodoslovnih .ur, ko nam je profesor kazal tisto pisano sliko no« tranjosti človeškega telesa! Ampak, kja so časi — in tako je moril p rima ri j • svojim In sestrinim predpasnikom ka« vseučiliški profesor dr. Stoklasa le novo Zati. kako odreže kos obolelega črevesa živilo dalje časa preskušal ln raziskoval in potrjuje gori navedene podatke. 6. III. bo predaval o svojih izkustvih novlnai-Jem In zdravnikom, nakar bo prišel «Ma-soun« potem takoj v promet X Snežni mclcž v New Vorku. V soboto ln nedeljo so divjali v New Yorku In okolici silni snežni viharji, ki so ustavili skoro ves promet po mestu. Okrog IS.U00 delavcev Je bilo na delu, da so vsaj z« silo odstranili sneg z glavnih cest In ulic. Na stotlsoče telelonsklh žic Je potrganih. Mnogo ladl) v pristaniščih se Je potopilo. Dr. A. tt.: Pri mariborskem kirurgu Romantična histerija Breratl kalifornijski plantažni k War-rcn Codrldge »e je pripeljal te dni v Ne« Vork v trgovskih zadevah In se nastanil v hotelu Hojier. Zvečer Je priše, trudim v svojo sobo In takoj legel. Nekaj časa je čital, potem pa je odložil knjigo, ker so se mu že oči zapirale. Iliponn jo sliSal v sosedni sobi neki hnim. Brez dvoma ga je priSla okrast hotelska »podgana«. Niti ta lilp nl bil v zadregi. Skočil je s postelje in se z revolvorlem v roki postavil za vrata in čakal, &"i pride »podgana«. in potem zopet seliie In zvežo tanko ia debelo črevo, da zopet nemoteno funkci« jonira. Primarlj kaže vivatolomne opera« eije, tuberkuloze črevea, kamne v žolč« nem mehurju, izrezane odumrle kosti, ogromne bule. golše in cetio serijo slepi« čev. Ta muzej nam bi moral popiaatl kak zdravnik, če nam ga noče primari) v avojl skromnosti. Za koliko bi vzraalo zaupanje Javnosti v zdravniško vedo la marsikdo bi ai rešil življenje. Predvsem so me zanimali slepiči. Krasno aerijo najzanimivejših slučajev Imajo zbrano: slepiči s kamenčki, drobnimi i debelimi lasmi, žimami, žrebeljčki, vae mogoče s« zateče v tisto ožino. Ce jo zgrabi prs« vočtsno noi. Je bolnik v par dneh go« pet ns nogah, drugače pa inora v »trsi. llaribor, dne 20. februarja, j m prejšnja dva oddelka razllrila v Stlri: nih mukah podleči. Statistika demonatri« Ko sem se vračal s obiska mariborske Internega, klrurgičnoga, okullatlčno-der- ra: leta 1919 so operirali okrog 20 sle« mošk« kaznilnice mimo bolnice, drugega mitološkega ln veneroloSkega i brezplai- pičev. lansko leto pa že 131, pri katerih doma trpečlb, sem aklenll, da o prvi pri-1 alm smbulatorijem ta spolno bolue. Ze je podleglo le šest ptici lentov, ki ao pri« liki obiSčem tudi to tiho domovje, kjer i» kratkem dobimo tudi renlgenoloiki od- šli prepozno k zdravniku. V akutnem J ' --------------*" 1----'— stadiju pa ni noben tiinrl. Tudi primarl« ju samemu ao morali lansko leto operi« ratl slepiča. Težki operaciji na naiem klrurglčnem oddelku se je podvruel lani tudi ljuhljanaki Igralski umetnik Rus Putjata. kateremu ao odvzeli velik ka« men In ga tako rešili slovenski Talljl Obljubil je zato prirediti Hfariborčanom o prvi priliki lepo predsta-Jp v gledali« Sču. Ir. zanimivega muzeja smo 0\ Se skoz! holnlške sobe, povsod skrajna snadnost. Prlmarij nas opozarja na najt*ž.;e bolnike. kl so pravkar arečno prestali operacije. Stokati smo sliSall samo eno žensko. NaSI otroci so menda precej tdravl, njihov oddelek je pol praten, ravno tako soba porodnišnico, ki pa jo baje pozimi vedno bolj polna kakor poleti ko pretrpe najliednejše reve svojo porodna bolečine po hlovlh, ko/.olcih in pod milim nebom. Odhaja va. Primarlj naju poved« S« na teraso ». lepim razglodom na prostorni vrt ln okoliško gričevje, v poletju in tudi na pomlad in v josen i>ede tam po dnevi tudi težki bolniki, celo tdravniko-ve vizlte pričr.kujojo na svežem traku med zelenjem in cveticami, kl obrobljv jo toraao, Kor sem to v kaznilnici po-kuSal večerjo, nama pokaže primarlj tudi kuhinjo, sestre fn svo», veliko kuhar-iko umetnost: juha je bila Izvrstna, pe-elvo S« boljSe. Za slovo nama pokloni nrimarlj če dr. Ambrožičevo knjigo «M»-erinska pomoč dojenčku«, katero Uro-'e pri odhodu Iz bolnic« tudi vsaki m»-erl ki j« v bolnici porodila. Z realizacijo oblasti je postala marl-■orska bolnica poleg ljubljanske pravzaprav edina državna t Sloveniji, drujfih 5 Iz mariborske oblasti t dvema hiralnicama pride v oskrbo oblastne uprave. Upajmo torej, da be Imela država po tej razbremenitvi dovolj sredstev ra tpopol-nltev In dvig mariborsko bolnice na dostojno višino, odgovarjajočo velikim potrebam prebivalstva cole oblasti in ras-voju medicinske vede. lajšajo trpljenje, ljudske boli V medec.iue, delek, v načrtu pa ao »eve Se druge lipo-Imam bolj malo vere, več verjamem nožu.! P°lnl,ve- proteklura, ženski oddelok t po-V tej menlallteli me je nedavno okrepil. rodnlinleo, samostojni paviljon ta okull-Se tnanoc • kralkofcasno, a resnično t«od- kar vas bl ie nujne potrebovali v svrbo praktične vzgoje naraičaja Ze kmalu |>o prevratu Je bila namreč bolnlea uvrščena v kategorijo onih bolnic, kjer ae Inhko zdravniki specljallzlrajo. Bolnica pa se jis po prevratu tudi sicer znatno spopolnila. 2e leta 1921. je dobila prepotrebno električno luč, Iz številnih odvISnih kleli so napravili lepe stanovanjska sobe ta strežajo, kar vse Je stalo ogromne vsote, stalno pa se zboljSujejo tudi druge naprave. Pred nedavnim so po zaslugi sanitetnega ief.i dr. Katlčlča modernizirali operacijsko sobo. Marsikaj lo seve manjka, kot vodovod po sobah In straniščih, kanalitacija Ud. Bolnica Ima sedaj 400 postelj, kar za normalne razmere prillčno tadošča. Cesto pa so sprejeli že tudi mnogo več bolnikov in so morala takrat služili za postelje zolo ln nosllnlce. Bil som zadovoljen t tem sploSnlm obrisom In tako amo te poduli na obhod po klrurglčnem oddelku, ki ima razen prinni-rlja ie 1 asistenta ln 9 sekundarije. O počitnicah pa prihajajo tudi naši visoko-šolcl-medicinci prakliciral. Srečamo ravno mcdlcinko Ljubljančanko, ki prav resno švigne mimo nas v tvojem belem plaJču. Stopimo najprej v veliko operacijsko dvorano. No morem si dovolj ponavljati srečne zavesti, da lahko stojiam te kot gledalec, kl skozi velikansko okno t užitkom občuduje krasen razgled na naSe planine. Slrnkoplcči primarlj, ki ga Je ta ma dobrodušnost, odgovarja ln razlaga «AU vsakogar norkotir'rate, ko ga polo žlte nn to mlzo?> »Na, gospod doktor, treva>. — sledila je preiskava, dolgotrajna in recept za drage medikamente. V tej svoji iajlčni orijenlacijl sem se obrnil najprej k primariju kirurgičnega oddelka mariborske javne bolnice dr. Cer-niču. Urez posebne prošnje J« privolil t kntko ekskurzijo po svojem oddelku. — Pridružil te iui je še tovariš Jurlst t sod-nije ln priinarlj naju Je brez prijave ob času «vizit» res prijazno sprejel. Ker pa smo jurisli že po naravi u^netenl v zakon ln predpise, vsaj morali bl biti, smo stopili najprej k vodju bolnice, primariju dr. DeruovSku. Tudi pri nJemu gro gladko, čeprav smo mu vdrli naravnost v operacijsko sobo. Bože, kako dobro «16 baš pri zdravnikih ta dobrodušna prijaznost, posobno pri onih, ki zdravijo z noži I Vračamo se po zelenem hodniku med obvezane! In cvetlicami v prlmarljevo sobo. MoJ posel je pričel tukaj obratno kot v kaznilnici: z željami vpraSanJi lu pogoji pričenja namreč primarlj dr. fornič a,"lin. Zagotavljam ga, dn bom gleda) t dvoje očmi — jaz sam zase ln z drugimi za Javnost, kratkomalo: diskretno In pa njega samega sploh ne bom videl, Se manje omenjal. Tako sem prliel kontno tudi jaz un vrsto. Predvsem me Je zanimal razvoj naSe bolnice po prevratu. .' loge Mariborčanov Se vedno ne more pozabili tlallh časov, o-podbe. Tako je služIl leto dni; ko pa je bilo leto pri kraju, stopi pred svo-ifsra gos|iodarja ln ga prosi, da mu plača, kar misli, dn je zaslužil. Gospodar izvleče novčič iu mu reče: «NA, to j? tvoj zaslužek.« Fila|iec vranu« novčič in se zahvali posptKl&rJu in gre k nekemu potoku, kjer Jt> votla bila zelo deroča. Ko pride o.lnrju rekoč: »Gospodar, vračam U novčič. ga nisem zaslužil ln tl hočem služiti Ko leto dni.« Tako jame zopet služiti in ko mine tudi tretje leto, stir! Ako sem zaslužil ta nTivflč, naj plava vrh votlo, ako ga nisom. naj potone na dno.» Ko pade novčič v vodo, tačne plavati vrh vode. Tedaj vzame vesel iz vode novčič in ga »pravi v lep Ja odide v gozd tn si zgTadi malo kolibo in začne tamkaj živeti. Cez nekaj Časa čuje. da se stari nje-srov gospodar odpravlja na barki pro-ko morja daleč v drugo kraljestvo in gre s svojim novčifem k njemu in ga ln m o prositi, da bl mu kupil kaj v drugem kraljestvu za njegov novčič. Gospodar mu obljubi ln vznme njegov novčič ln gre na |»ot. Potujoč tako najde kra; morja dcco. ki je bila prinesla m.-if.k.i da "ga ubije in vrže v morje. Ko on to vidi. priteče k niiin in jih vpra&i: »Kaj je to. dera?« On! pa mu odsovore: »Škodo dela. zato ga hočemo ubiti.« Tedaj Izvleče oni novčič svojoca nekdanjega hlapca ln jim ga ponudi, da mu dado mačka. Deea se razveseli, vznme novčič ln da trgovcu mačka. On odnoso mačko na barko in potuje daljo. Ko tako potuje, zapiha silen veter in odnose barko Bog vč kam, da za tri moseee nl mogla priti na pravo pot Ko se Je' veter pole«rel. cnspodar barke nl vedet več. kje j« 'cl Se malo dalje ln prlSel do nekeia mesta. Ko črt jejo v mestn. da 'e nriSla barks it nepoznane dožele. prihitijo mnogi jo gledat ln edem od njih. kl je bil zelo bogat, povabi gospodarja barke na ve- čerjo. Ko je bil tam. je gospodar barke Imol pTav čuda videti: miSi ln podgane tekajo na vse strani bi sluge s nalicami stoje ln branijo, da ne pritečejo na mizo. Tedaj reče on domačinu: »Za boljo voljo, brate, kaj pa je to?« A domačin mu odgovori: »Tako Jo, brate, vedno pri na«, da ne moremo zavoljo teh zverin na miru ne kositi. ne večerjati. 8e ko spimo, ima vsakdo svojo rakc-r. p> se zapremo * rakev, da nam ne bi ušes odgriznile.« Todaj se gosnodar barke t|iomni svojega za novčič kupljenega mačka in reče domačinu: »Jaz imnm na barki žival, ki bo vse to tatrla ta dva. tri dni.« Domačin nate odgovori: »Brate, ako Imafi tako llval. daj Jo sem. Jat ti napolnim ladio samega srebra in zlata. samo če je resnica, kar pravi?.« Po večerji odide gospodar barke in nrlnese svojega mačka ln reče domačinu. naj ležejo l>ret rak ve. ali oni s! n!k:ikor ne upajo teira storiti, zato se samo on odpravi tnfco spat. Tedaj izpusti on mačka tn ko opazi maček toliko m t'i In podtran, jih začne loviti in daviti ln vse na kup znaSali. Ko vidijo. kdo je tu. tažnejo tudi m»i In pod prane bežati na vse vetrove. Ko zjutraj napoči dan tudi oni vstanejo, zagledajo sredi sobe velik kap mrtvih miži ln podgan: tupatam je Se katera tekala po sobi, drugo »o kukale iz Špranj. Ali č«z tri dni se niti ena nl več pokazala. Tedaj najtolni domačin za tistega mačka potniku barko t srebrom in zlatom. Potem gre naš potnik z barko domu. Ko so povrne na svoj dom, pride k njemu niegov stari hlapec in ga vpra-Sa, kaj mu jo prinesel ta oni novčič. Gospodar mu prinese mramornat kamen. lepo otesan na Štiri vogale ln mu ga da: »NA. to sem ti kupil za tvoj novčič!« Hlapec se tega zelo razveso-li, vzame kamen in ga odnese v tvojo kolibo in napravi lz njej;a mizo. Dru-•ri dan gre blanec po drva m ko se vrne domu. vitli, da se ie oni kamen spremenil v zlato iti da sije kot solnce m vsa koliba se svet! od njega. Ko on to vi.ll. se prestraS! In teče k svojemu staremu crospodarju l-i mil reče: »Go-spo.lar, knj sl mi dal? To ni moio, pridi in noglei!« Gospodar pride. In ko vili, knkSen čudež je Bog storil, mu reče: »Vič ne pomaga, moj sinko! Kjer je Bog. tuill vsi svetniki, pojdi som. tu iiviaS svoje blago!« In da mu vse, kar je pripeljal na barki in tudi svojo hčer za Sena Trgovec m obrtnik pred sodiščem Da pravna varnost pri nas ponehala, ni žal nič novega.. če danes kre-tifltira trgovec, obrtnik odjemalca, moto vedeti, da mu kreditira zgolj na posten; obraz; ker če ri plačila ni za^ »ujuraj ■/. menico ali hipoteko ali notarskim izvršljivim aktom, ga od nepoštenega dolžnika b pomočjo sodisča ie bo dobil pred dvema letoma film & znesel« višji od 1000 Din. Za zneske tiainreč od 1000 Din viSjo je treba pri nai' toliki pred zbornimi sodlžč-1 ali sodnimi fctoii, t. j. deželnim ljubljanskim ter okrožnim! sodi5či v Mariboru, Oetja In o vem mestu. Ta sodišča pa tako obremenjena, da pri najboljši volji ne morejo poslovali hitreje. Za-aa ti namreč s pravdami, ki ko se »vo}*eas>no reže vale pred okrajnimi so-dl«: in ki sedaj le zato prihajajo zborna sociisca, ker j« meja tlsoc-fciarski zahtevek. iaino povejmo podatke z ljubljanskega deželnega sodišča, pri čemer Tiri.v.iasamo. d:', ni pri ostalih slovenskih »bornih ^oijiSfiih nič boljše. V letih 1918. do letos so imeli civilni oddelki rešiti nadodnje število pravd: teta I I. a II. II. a irn$. 284 95 67 2« IfiiO. 487 2(58 285 130 t!>30 310 420 174 14S 1921. 876 «05 250 !f>8 lrJ-i± 725 1017 412 22t 1623. 1292 1660 734 382 im. (Mol8./IL) 210 303 02 «2 ?T$rilo prvega poldrugega mesca v letošnjem ietu 2e kaJio. da bo do konca leta, ne pride remedura, Število ropot zrastle a tretjino napram lan-tkemu. P-.': teh rvzmerah ni nl-6 čudnega, & nn:: ?sno ljubljansko deželno sodišče do srede februarja z za stan kom iz 1. 19ŽS. »knpai na »programu* še ne-ftprstvljeniii 330 upornih razprav v civilnih zadevah. Če ni6 ne upoštevamo festtedenskih poletnih sodili počitnic, it *e teh za«tankov dovolj za prfbllž-fco 10 spornih razprav na teden. Toliko i!h pa r.i mogoče opraviti, kor ne .;axpravo same dr^e tudi n. pr. izvedbo dokazov pri zaprošenih todnikov, da-preložitve razprav, potem zamud-r.o izdelovanje razsodb itd To se pra-'-i: Tega zastanka ljubljansko deželno sodišče ne more reSiti do 1. marca prihodnjega leta 1025., in v.'o taksne tož-!Je. ki se brdo letes vložile, pridejo na vrsto šele prihodnje leto. Trgovec, obrtnik itd., ti pa čakaj na svoto terjatev. Nepošteni dolžnik jo obni^i ro C % in ž njo eventualno dela, ti pa plačaj banki 20 % in ca-!a;j. Obenem s trtrnvcem ln obrtnikom »me tudi drugi. Kdo bo na dajal k rešit? Vzrok, da je naša pravica postala tako počasna, je v zakonodaji. V Voj- j Vodini imajo mejo med okrajnim in zbornim sodiščem potisnjeno na 7,ne-j nad 6250 Din. pri zbornih soiiščih I rn za sodnika - poedinea do 125 000 J>!ri. Sele, kar je več, pri d o p^ed sonat. Vri ruta mora vsaka malenkost nad 1000 Din že ?n poedincu za- npajo sposobnost le do 5000 Din. Kar ja veiS, gre senatu. Justični minister bi lahko enostavno z naredbo, s par potezami peresa, rnzširil kompetenoo Bačih okrainih w>di§5 na enako mero kakor v Vojvodini. Toda on tiga Zakaj noče, ne razume nikdo. Prizadeti so iskali povsod vzroka in hneadnje je nekako obveljalo mižljc-inie,- da so advokati krivi Toda advokati imajo ob opisanem stanju sam? občutno škodo in fi z malo Izjemami Kvno tako Ms razširjenia komneten-CO kakor trgovci, obrtniki in vsi drugi. Odvetniška zbornica je tudi pred »Pdavnim zaprosila justUSnega ministra, naj se vendar z», in prijatelj nodaja^a Wn5a in obdrži žo pripravljeno na-kdbo v predalu. Skod.i, matorljelna in "fcoralna, in ugled nnPe uprave,' zaupanje v državo, to s,: justičnega minjetra te tiče! prido še uvozni potreba neevropskih dr- menjene. živinski sejem v Mariboru (26. t. m.) Dogon: 11 konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta, skupaj 423 komadov. Cene za k{< živo teže: voli debeli 13 do 16.25, poldebeli 11.25 do 12.25, plemenski 10 dc 11, klavne debelo krave 11 do 12.50, plemenske krave 10 do 11, krave a klobase 9 do 10, molzne krave 1! do 13.25, mlada živina 11 do 12.50. Mesne eene: volovsko meso I. 25 do 27, II. 22 do 24, meso bikov in krav 19 do 20, te« lsčje meso I. 32, II. 28, svežo svinjsko meso 30 do 40. Kupiija je bila to pot malo boljša, vendar se še ni prav razvila. Naše ccne so za izvoz še vodno previ« coskih frankov 336. 100 švicarskih Iran kov 1:105, IGO f*rSkib drrhem 140, IftO italijanskih Iti 34 sposvotsfea C3st^, od 10. do 12. v delavnikih. — Fri ravnateljstvu državnih železnic 7 Subotici f«i bodo vr.iilo dno 15. mn.rc,j ofertaldo licitacije g)»:>de dobave vijakov, žeicr.ne pločevino, razcopakov, podmetačev in vijakov. — šftrosko - go-epodars^veni ured ogulinske tmOvno op-čino v Ogulilin proda dro 15. marci debla raznih vrst. Pri ode*enju za mornarico v Zemunn se vr-M dno 15. marca olortalna licitacija glede dobat-e 6000 ton kosovnega premoga. — Predmetni oglasi na vpogled v Trgovski in obrtniški zboinioi v Ljubljani. = Tržaiike ladjedelnice so po vestdh časopisja v zednjem času boljšo sapo-sbjno. Ladjadelnica pri Sv. Roku gradi dve motorni ladji za parobrodarsko d:už-bo Llovd Ttiestlno. V ladjedelnici pri Sv. Marku js v dolu velika križarka za | italijansko vojno mornarico. Nadalje sa Šport Službene objave Ljublj. nosom pod-suveza. (Iz seje poslovnega odbora 15. februarja.) Prvenstvene tekme v LJubljani so Izžrebane na sledeče termine: /. razred: 13. aprila Ilirija : Jadran, 27. aprila Ilirija : Hcrmes, 18. maja Hcrmes : Jadran. II. razred: 25. marca Lask : Slavlja, 30. marca Slovan : Lask, 4. maja Slovan : Slavija, II. maja Prlinorle : Slovan, 25. maja Primorje : Slavlia, 29. maja Lask : Svoboda, 1. Junija Primorje : Svoboda, 19. junija Slavlja : Svoboda, 22. junija Primorje : Lask, 29. Junija Slovan : Svoboda. Tekma se vrši vedno na igrišču prvo-iincnovanesa kluba; klubom, kl nimajo lastnega prostora, ga določi LNP. V slučaju. da Imata Igrišče oba izžrebana kluba se vrši tekma na drugem prostoru kakor v pretekli Jesenski sezoni. Blagajno vodi vedno prvoimcnovanl klub, v zadnjem slučaju klub, na čegar prostoru se Igra. Prvenstvene tekme rezervnih moštev se vrše vedno kot predigre prvenstvenim tekmam I. moštev. Semifinale prvenstva LNP se vrši 29. maja. Mesto In oba semiiinallsta se bo Izžrebalo Izmed prvakov ljubljanskega, celjskega in mariborskega okrožja. Finale se vrši 15. junija v Ljubljani. Mcdkiubskima odboroma v Celju In v Mariboru se naroča zaključiti prvenstvene t<.kme do 18. maja. M. O. naj nadalje pravočasno ukreneta vse potrebno, da se pripravijo tekme za Olimpijski cup dne 16 marca v smislu razpisa v zadnji štev. Službenega glasnika JNS. Tajnik II. SrnuSkl derby na Semmerlngu. Pro-š!o nedeljo se Je vršila na Semmerlngu velika mednarodna snuiško-skakalna tekma. Pri tej tekmi Je dosegel krasen uspeh | Cehoslovak F. VVende, ki Jc med 29 tekmovalci dosegel prvo mesto. Izidi so: I. \Vende 41, 41, 42 m, uo^a 18.847, 2. von der Planltz (Nemčija) 3S.50, 40, 40 tn, nota 18.106, 3. Hinterauer (Solnograd) 34, 32, 37 m, nota 10.375. Novi letalski rekordi. V Daytona t Ohlju je anicrLškl letalski poročnik Mac Rcady postavil z 12.494 ni nov svet. vi-šlnski rekord. Krasen rekord je doseglo letalo za potnike, ki jc s 3-1 pasažirji pri izredno neugodnih vremenskih prilikah preletelo progo Ucrlin-London v 4 in pol ure. Letalo je vodil pilot Robinson. Z železnico ln ladjo se potrebuje za to progo najmanj 20 ur. Promet na novosadski borz!. Nos-o- imajo nastaviti v kratkem in so deloma "dske »TrgovaSke novinci prinašajo: žo nastavljeni try» veliki parniki za pa-. Trgovina v prošlem tednu js stala pod j robrodarsko družbo Llbera Trifestina. vplivom tečaja dinarja in ea je dnevno j Lndjcdelnlea izdeluje polog tega tri vla-čakaio na m-wvorška in curiška borzna ! Sle« »a Bolgarsko in pričakuje rtu na-poročlla, po katerih es ja trgovanje vi- daljnjih naročb za italijansko vojno mor- Svetovni prebitek pšenice Po najnovejših statističnih žetvenih ts „li|iitvsa!s" H i la ..iaatlrl** VMkl 111*41 m i 1 Din 1 Enonailstr. trg. hišo Dva dijaka I Dri. vrednost, papirje „ ..„._ ,„ ,,k„ nromatnem »prejmeta Da stanovanja. <,„ joo.000 Din. ItK »Ma v lepem 10 Jako prometnem „..,„. IM1V. „,„„„» julra". ta trgu na Bp. Slojcrakem. pro- dira po ulski ceni. po«« upiava ..Juti« Naelov 27»3 ,Mk. M pat Ka .Pnpiantanjo* la _r.enlt.e- m raConi viski »es«do I Din. - PrloWol»)«i •• I« mali •»!»•«. «1 m tlateal • naprej Plat« m labko luili . inamkah Na «pta*inli ndg»«ar]a »prava I«. «o jo »»raianju prllot.aa manjka aa odgovot IM mantpulocljika prlatojblna It Olo). Vt+iveditvt Sokolaka mažkernda tLk&JSS 2 Vojaška pomočnika ■ln«. ZaCetek ob 20. url. — aamika, dobra, a« »prejmeta Slin najlepta n> « « k « dob« prl Mllolu BkrblCu. Trbivljo Irtine dobitka. Veliki puitnl ij, 4308 tono i lampljonl on Jetsru. KiJbolJI« preakrba ugotovljena. — 1'rualorl bodo dobro kurjeni. Kdor ae ta nI nikdar itorjal, M bo na tej prtre-4itvi. Kdor n« verjame n«) 4211» Pošteno dekle | Pekarno ■ detel«, m ii«* aa taa hllna nameni v najem v vsakem dela — NmIov pot« uprava kraju. Ponudbe na naslov: ..Jutra". 4304 Joalp Vlrart. Vodi..»t 1"! Mo«u> pri Ljubljani. 4177 I" • prepriča o«ebno. wsmm (dobe) Deklo tt n« kuhati In opravljati tudi druga bitna dela, M T't ponudb« pod »Veotna" b« upravo HJuua '. 4216 Potnika n Slovenijo, « pl««rnllko llobraibo, « p r e J m « Uho) epfja tvrdlia. Ponudbe pod ..Tvrdka" d« upravo .Jutra* 4210 čvrst ofenec poltenih itarlev. a« »prejme takoj v trgovino Alvat. alro-le« tn kolea. — Ponudb« na Upravo .Jutra* pod ,,Učenec'* 4183 Knjigovodja popolnoma aarooalojen, ob* •nem tudi koreapondent u llovenfitlno In nenjftclno, e*. tudi ta ItallJanflMno In fran-soVIno, »e takoj eprejme. — Tooudbe pod ..Osrednji p Sajnl urad" ua upr. „Jutn 4332 Manufaktura voljo mnotlno — tndi poua-jjj.ju« kose — oe proda po telo ugodni c«nl. Ponudbe pod .Manufaktura" na upr. ..Jutra". 4184 velik« telesna tn motorno pri VellhoTcu, 80 Johor trav-kolo, «• proda po nitki nlko« ln gotdot > noro bito, cent. — Naalov pov« uprava prodam ia ca SO milijonov .Jutra". 4323 avatr. kron. Natanfnejta po- Jnanila daje Pranr Sobot. Oor. Potikava, p. Pragereko 4277 (iščejo) Absolventinja drl. tri. dvoraaredn« lol« z PohlŠtVO nekoliko P raka«, teli mi-ata Kompletna hraatovo barvane kontorlitlnle ali ptiainllko (patntc« po 2750 Pln. Pumo«. - Naalov puva uprava „in, ,Itnn| po 420 D|n, _ lepo zdravo blago. Imam ta oddati veCJo mnollno. Vpra- tltf. v P0hreŽlu lanja Je po.latl oa upravo „ _ „ , . .7 .v Jutra* pod tlfro ..Javor 24 *. Ce.«a na nretj« It. 44 ob-43SJ atoJeCa U 2 iob. t kuhinj k lat I, araven lep nt ln ko» njiva, a« proda. StanovtnJ' takoj na raapolago. 4276 ,J uua" Samostojna dama s goa|KjdtnJsko ln lollko ta-obraebo, teli prlmornega ina-■U. Or« tUdI kot goupodlnja k tuajhnl drutlnl. — Cenjene ponudba na upravo „Julra" pod „VigoJa otrok". 4325 Zupane i« Franr. mltar-ska podrulnlca. Gline« 2«. Vlfi. 417B Traplstovskl sir po bretkonkurenfnlh cenah nudi Anton Verhie, LJublJnna Zastopatvo ta Kranjsko Industrij« alra ..Sanliaa", Vln-kovcl. 408 Kot potnik ali kakršnokoli aliitbo, lite abnolvrnt trgovske akademija a trgovska prakso. Ponudb« pod ..Skromen" na uprnvo „ J utra". 4140 Plačilni natakar •II natakarica, ae lice takoj ter donatallu sa »Narodni lom". 4334 Išče ro potnik l> Mraka, sa veliko podjetje Jekla In orodja Parno »tro-■ovnjikl naj polljejo avoja Ponudbe ■ topnim llvljenle* PlKm ln ittko pod tlfro ..Zahteve In reference 2BUO" oglasni tavod „1 o t a r • reklam", d 4., Zagreb Pslnjotliev« 18. 40H7 Brivski pomočnik •»no perfekien. n« lipod 24 I«, ae lic« aa ukoj. VJeko-• ■v ojurln, Maribor. Jur-'I te v a 8. 42 i* Llkarlca ?r«t dobra, i« takoj aprejma. rti niča v Kolodvorakl ulici 8. Lesni manlpulant popolnoma Vele v prevzemanju ter oddajanju, teli pro-mebltl »luibo. Prevzame tudi uieflo »kladltCnlka In nastopi Ishk- takoj ali s IS. marccm Ponudbe Je poalatl ua upravo „Jutra" pod „Veaten". 4302 Redue. poduradnlk 11 e « alulb« ta pisarniška dela. Or« tudt kot InkaaHtu h kakemu podjetju ali banki. Ponudbe na upravo .Jutra" pod tlfro ..Uret slulbe". 4200 Trgovski pomočnik metan« strok«, tmolen slov. tn oemtCIn«. it«« slntbe ln gr« tudi a« potnika atl skladiščnika Ponudba pod lllro „Vesuo" na upravo „Julrs". ; 4286 ^msssm. Popravilo klobukov avllenlh ln slamnikov ae aprejemajo v najboljšo Itvrl-bo v modnem »alonu Piu.-hlv. M««chk«, Ljubljana, tldorsk« ulica 3. 4026 Pletenine vseh rrit bi predllak arija roCnlh del Šivalni stroj ..Slnger*', aneleSkl, popolnoma nov. kabinetna oprema (B predalov 1 central bcblr ter nova imoklng obleka ta srednjo postnvo. .e proda. -Poltve se It prijaznosti v trgovini Dečmon, Sv. Petra e. tt. 12. 4180 Za mlzarte. Proda se popolnoma nov kombiniran s t r u Z n I stroj (llcbelmasrlilne) atst. Klrsch-ner (Abrl. bt-, Plcktcn- In Kehl-atroJI. — Naslov pnve uprava ,,Jutra", 4272 Osebni nutomob!! «« prod« radi od potovanje po reto nizki ccnl. — Auto . Ptiih". nov. Se nerihnm Tip. VIII., 30 P a . moder na koreserlja s 6 aidetl. — 7.a voz se Jfimfl f* - r.cval cem provizija. Naalov pnv. uprava ..Jutra". 4072 OtroUkl vorlček •kočo nov. ae proda. VeP , poltve na Otiucah stev. n1 4170 50 novih oken kompletna, okovana, priprav, na ta »klsdlSAa. barake ali hleve, po nitki cetil naprodaj Ljubljana. Karlovlks c SL 4. 4287 Znižane cene t« ntrotke vozičke, kl ae do-, bljo direktno v domaČi to- najmoderiujll flr„, otrojtVlh vozičkov In vtorcl - po na^nUJj ceni. - dvnfcnle« TltinuNA, F. O. L. ...... L. Turk. Pred škofijo I']., v T.fiiMjann. Ksrlov.k« ce»ta 4. 4262 preHnJetn poslopju Krcdltn, (ltr,lam „ dnblto po tnUsnl -■ . bank«. 2808 rfn| nnTa dvoVolcen, mali po- _ ,, . ... --— --tlMilnl motorčki. Ilvalnl etro- Pridno, po*leno de' le I Tvornlca ^^^ jI t. pn«„ma,IV,, te, Natlonal-blagajna Pritlična bl£a s oralom gosda. v okrajn lladovljlca (Oorenjsko). u proda ta 8B OO0 Dlo. — V«6 Naslov pov« uprava ..Jutra". tr|[0„ka tvrdka kot depot ia drl. dobav«, proll garao Ijl In 1 ln pol od««. me««Cn. obreattm. TakoJSnJ« ponudba pod ..Ugodno obreatovanj«" Aloma Coojpan7. Ljub-4231 Opremljena soba aa Ukoj odda. — KJa. P«v« uprav* ..Jutra". ___________________Stanovanje ■»»rotor Urile, Blatrlc«. „ u„ „ UkoJ atl najkei- Trtie. 4iS» nfJt ,]„ , , ai| periferiji. Cenjene ponudb« 42S6 ijantt. Poseslvo Javor je vi hlodi na upravo ..Jutra" ptMj llfro Sunovanje 1621". 4314 čedno sobico po motnoatl a hrano. iscera ia takoj. Ponudb« pod tlfro ..Carinik" na upravo .Jutra*. 4312 Lipove hlode atl ploh« ta takojšnjo oddajo Imam vofi vagonov. — Vprašanja na upravo .Jutra' pod „Llpo". 4316 Mnogo sladke krme aa proda. Poltve sa pri Mariji Bernardi!, Stari grad. p, Videm ob 8avl. 4263 Suhe slive In orehi Enonadstropna hiša a trgovskim lokalom. Inventarjem ln vrtom, na glavnem trgu v Industrijskem kraju pripravna za vsako obrt, »r ts 14S.OO0 Pln proda. PlaCIl nI poeojl ugodni. — Ve« povr lastnik Franc Drlnovc, Oft-mltsko 67. 4300 Tovarna pletenin v Celju, »e proda — popolnoma novo zldsna. s 16 novimi stroji, od teh 8 ns elektr. Prodam 200 k) lepih aublh poenn. dalje opremljena pl-allv In orehov. Naalov po>e «,rna ■ pls. it-o("m ..Vndrr-uprava ..Jutra". 1311 jvood". Spredaj Je tUdI hl«e |i itsnovanjem. Prod« se rirtl . , , I družinskih razmer telo po- '.epega konjskega sena ceni. Rctievtsnti ns| sc oais- kuplm c 6000*». NajnUJo « « S^Jf.' 'oSloViaki "ul -eno franko vagun Kranj sta- ,u,n'' Olodalllk« nI vite na tvrdko Ljudevlt Sire. Kranj. 427» Medeno postelj 'curtm. Cenjen« ponudbe na ... pravo „Jutra" pod .,Takoj """n-kl par hret olrok 1 . . . __ oo rrv n ean noanl Ostati S..U m Mesečna sobi v sredini mesta, po motnosti •ouporabo kuhinje, te ISCe •77" 4247 Stnre vrče mleko, dobro ohranjen«, 'tuplm. Ponudl-e na upravo .Jutra" pod ..VtCI". 4100 Železen Štedilnik za marec, event tudi kele v »nCetku aprila. Cenjene ntidbe na upravo ..Jutt^'* pod llfro „Mlrna takonca". »383 Opremljena soba a separatnim vhodom, elek _____ _____________ triCno raz-vel IJavo. se nd-tn II kupi. Ponudbe a ceno na t-2 gospodoma s hrano ali upravo ...lutra" pod »nncko br," "I*. Naalov pove unr ..Štedilnik". 4310 »Jutra'. 4241 rJHMHHKmmi '/" TTTv/rJ r/.jr.rJ Lepa tiTšn so proda v sredini 9t. Vida '__ poleg glsvn« ceste, blltn ko- Čeclnn sobico lic« soliden gospod t« takoj C vseh vrst, prodaja p« najnižjih cenah tovarna plotroin st:,t ,,IKA' v Kranju Gostilna na telo prometnem krajo Ljubljane 7, s« s vsem Inventarjem In koncesijo «d.le v nsjrm. Naslov pove unr. ..Jutra". 4218 Pisarna v bllJInl sodntj«, a »lektrljro rat-velljsvo in telefonom, ie oddi i 1. anrllom. — Naslov pove uprava »Jutra". 8751 Malo delavnico ali sa to pripravno prazno sobo v pritličju litem v meatu ali tunaj meata. Plačam dobro. — Ponudbe pod ..Kiparski atelje" na upravo »Jutro". 4819 Naelov pov« upravo ..Jutes". 4215 Opremljena soba Družabnlco s« odda solidnemu gospodu, sprejmem ca man'8- .indjetja Naalov pove upravo »Julrs". na Polcnjskem. — Potreben 4261 kapital 20-30.600 Din. — I Labko tudi sodeluje, tirana . In stanovanje na razpolaro. 1 kron n."---de I Ponudbe na upravo ..Jutra" 4168 , .... pod ..Dobra nalotltov". dam on«mu. kl ml poise« " . stanovanje' sa um'« obilo-_____ I teCe Is dveh neopremljenlh ——— —^~ sol. a .ounorabo kopalnica, v p0s0rfjm .1S.100 Din Oistllnn Vnrsičmafo" nnnnino "nnrirs. > lepim posestvom II* glavne sredini mesta. Ce mngoc« v " ...... '"" *"■'"""", ro sa amatlllpanSe nnnV ceste v okealu Celje. » i novlhlsl. Vhod po.mo.no,«, E™MPrlm.rnlm.brejim In Zahvala 7a vse blage dokaze iskrenega sofutja, ki so nam došli povodom ne-nadomeslne i/gube naše drage soproge, matere, sestro in tete, gosjie Marije Rainer, ro), Kašman kakor tudi vsem, ki so blagopokojulco spremili k večnemu počitku, se tem potoin najiskreneje zahvaljujemo. Žalujoči ostali Pr poročamo, knjigo t Stofanouič D., Humcn^slta bitka. 1'opit bitk« Id ojoo pomon t dvema teraljsviduma Kuji;t f«lja o poltnino vred Din 81— ter M naro a pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. plavale ledene plošče, vz vrnjene draga na drugo, kakor jih je morje izmetaJo. A da!«?., tam v daljavi pa s« ja razprostiralo odprto morje. Tu pa tam uo se na kležeh ob obali kopičile ledene goro, kl so prihrumele z ledenikov in padle v mor jo . . . Nizko nad horizontom je sijalo soln-co nad nejasno linijo, po kateri t« je zdelo, kakor da ee trkali zlat disk [>o okrogli kolotečini; eolnce, ki v tem letnem času nikdar ue zaide in razširja «noč in dan* svetlobo, ki jo kali včasih s hlapi nasičeno ozračje; soltice je sijalo danes ua to veličastno zapuščeno pokrajino v motni rdečkasti svetlobi. kajti mogle so njegovo svet!ol>o zmanjšale in jo razstavljale v sjiok-trurn, v katorein je prevladovala turobna oranžna in temačna rdeča barva ... In nad neizmernimi ledenimi pokrajinami je viselo nebo kakor ogromen nizek, rdečkast ol»ok . . . • Kako zapuščeno ln pusto jo vse to,» zamrmrs. polglasno Nyctalope. »O, saj vedno ni tako,* odgovori geograf Elias Carter, ki je bil že navajen severnega ozračja, ledenih gora In polarnega sobica, ter ga prizor nI tako globoko zgrabi! kakor Sainclaira. < Včasih, zlasti v tej letni dobi. je nebo činto, solnco jasno in vsa pokra i i nn se bloSči v belini in modrini . . . Takrat (e zdi. kakor da se nahajamo na pragu paradiža, knmor smejo lo pridni, nedolžni otroci . . .» Nyctalope ne odgovori. Oči mu neprestano zro v daljo. A kmalu nc vidi vrč ne ledu ne morja, no temačnih solnčnih žarkov ne dolgočasnih megei; pred njegovimi duševnimi očmi ud po.fcvijo obrisi baznltne stavbe, |K>krite doloma s emy»om in ledom ... In na vrhu najvišjega dola gradu sc zablešči kupola, steklena kupola. pod katero je skrit tajinatvenl, usodni toledvnamo s sedmerimi mrtvaškimi glavami... In t«m je LucHerl.. •Gospod,* pravi $laa {»-slog njega. »ča9 jo, da »e vrneva.* Sainclair z.idrhti. Počasi razklene roke in se orro v Izbranih jed! jc* bilo v izobilju. Zrak polarnih krajo v vzbuja tek, in tako »o si vsi goetje privoščili jod do sitega. Vedeli ko namroč, da bojo Se potrebovali telesnih sil, brez katerih jo duševna energija in jajnost razuma kni:ilu bres vsake cene. Po obedu odhiti vsak na svoje mesto, ki mu ga je določil NyctaIo d vseh šestnajst mož, ki so tvorili posadko štirih letal, in pa še med oecm Angležev, ki so se prostovoljno pri javili v pomoč, od kojih bi po dva Iu dva bila dodeljena vsakemu aeroplanu; nadalje oborožiti vsakogar z dvema bro^tiin-goma in potrebnim streljivom, potem z majhno sekirico in z bodalom. Sainclair, Corsat ln Pilo« so seveda Imeli pri sobi svojo neslišne revolverje; In ker je NyctaIope imel mod svojo prtljago še vefi takih revolverjev, jih je razdelil tudi mod kapetana Girarda, sira Patricka in geografa Carterja. Med tem ko ostal! vac to pripravljali, sta JeaJi Sainclair in Klini Carter splezala no strmo I1.17.nltno skalo, kl ce je vzdigovala iznad Elmwooda. Skoro celo nro je strmel Sainclair molčs in zamišljen proti severu in opazoval polarno pokrajino. Ker »e je že bližalo poletje, ki je sicer to leto nastopilo dokaj zgodaj, se je že par dni lomil led v morju. Obrisi otoka Northbroock, kojega del je rtič Flora, bo so jasno razločevali iz okolico. Na severu otoka se je koncem vrste črnih kleči vil preliv, ki vodi do Viktorijskega zaliva; kakor kopica sivkastih mlak, na katerih so EHaaa Cartera, kakor da ga no pozna prav. potem pa pravi: »Res je, pojdiva!» Lourmelova Ideja V bližin) postaje zagleda Jean ds Sainclair profesorja Lourmcla, ki ma brzib korakov hiti nasproti »Kaj novega, mojster?« d6 Nycta-lope. »V stvari nič. v mislih pač!» Profesor prime Sainclaira pod jias-ln. ho in hiteč proti hišam, nadaljuje: »Dragi moj prijatelj, vrnite ae v duhu tja, ko ste pri posvetovanju omenili, kaj bi bilo storiti. Če bi Lucdler hipnotiziral Laurenoo.* »Spominjam so,» odvrne Nycta!o{ie. »Kaj ste takrat dejali?« « V bistvu nekaj podobnega: .Pusti, mo sovražnika, naj hipnotizira Lauro, mi liorrvo pa prisluškovali, kaj ji bo go. voril. Ker »mo zdaj posvarjeni hi glupl tudi nismo, bomo morda znali izrabiti v svojo korist. k.ir bi nnj nam sicer bilo v Škodo.' Tako nekako . . .» »N"e!» odseka rezko Lourmel. »Kako: ne?» se začudi Sainclair. »Boste kmaln razumeli. Kdo pa vam jamči, da Ln cifer, ko bo hipnotiziral Lanrenco in jI sngerirai, ne bo čital tudi njenih misli?.,. Kdo vam jamči, da ne bo ns ta nsčin izvedel od nj» vaAe-ga načrta in vseh njegovih podrobnosti? . . .» »O, o, prav pravite!* ee stre« Nyctalope. »Torej j« treba ta načrt iipremeniti.* »Kako?* • »Zelo enostavno- Ker hoče Lirclfer porubiti Lanrenco in Ruperta VI. za svoj načrt, ju moraiii pafi odtegniti njegovemu vplivu ... Mi vemo we o Luciferju, o teledynamu, o utrdbiWar-točk. Vemo ee!6. da nas hoče prekleti G16 po Lanrl ali Rupertu prisiliti, da, pojdemo ogroženemu Lamjvasii na pomoč . . . Torej, poiemu bi naj ge pustili Lauro in Ruperta Luclferju na raz. polago? , . . To b] pao koristilo nje. m u , ne pa n a m.» »Torej?* ' »Dokler vas ne ubijejo, oziroma do takrat, dokler vas no potrebujem la vam ao od vzamem vezi.* »U;>nm v drugo možnost, vodno pa '.cm pripravljen za prvo.* »Ilvalal To je vse, dragi prijatelj* »Več ne smem vedeti?* «Ve»c sama t;e vosn.* »A kaki so va?! načrti?* »So nedoločeni, nejasni, megleni ln nasprotujoči si, in odločila so bom z Grisylo Belo, kadar dosppva do Luči-ferjii ali W0frioda aH koga drugega izmed naših sovražnikov.* »Hočete mar ubiti Lnciferja.?* »MogoCe.* »Torej ste oboroženi?* »Imam pri sebi neslišni brovrolng.* »In vi, gospodična?* »Tudi jaz,* odgovori Grlsyl. »Dovolj mi jo znanega o teh čudnih stvareh,* meni Romski, »in lahko si mislim,, da *e bo Luclfer vedel paziti in da 60 previden, čim za vajin prihod.* Lan renče so nasmehne naivnosti poročnike,-i, »Bomo videli * Potem ga odsiovi. »Odldite, Romski!* Iti zapre vrata za njim. Častnik izgine baš v pravem času, kajti z nasprotne strani vstopijo v teto hipu ka petan Girard In Patrick, Lourmel in Nyctalope. Laurence se dela, kakor da govori s služkinjo, ki je pravkar odšla skozi vrata. »Pa di: Lo požurite sel* pravi angleško. Kajti Eskiroovke. kl so bile že dvo leti v angleškem taboru, so žo vse razumele angleščino. Potem se zopet pridruži Grlsvli, ki s? dozdevno daje opravka pri mizi. Za Nyctalopotn vstopijo v hangar Se ostali Slani svfta in posedejo okrog mize. »Sprejmem!* odgovori kratko Laurence. MladL ognjevit: mož lu slovita, omamljiva pevka so Mtogledala in v očeh jima lož? njuna duSa kakor od ■prto pismo: on ji prinaša svojo živ- j Sjenje In zanj nič ne zahteva, ona pa j itprejoma njegovo žrtev in rrn zanjo I ni« ne obljublja,. Potem pa Laurence zsmrmra: »Ladislav. če nmrete pri izvrševanju naše na!01 re. vedite, da >*>m pri vsaki radosti, ki je bom Se deležna, vedno mislila tudi na vas — če ostanem pri življenju; če pa uirrem tudi jaz, na ne pozabite, da sta najini smrti služili istemu cilju.* I.aurunoe ponudi častniku roko, ki pritisne nunjo dolg, vre* poljub, potem na se vzravna in k hladnim, resnim J glasom odgovori: »Prijaviiti sem.* Pocovor je zdaj tekel hitro. »Ukažite Bergen in Doppu, da nama, meni in Grisvli. odstooita svoje mesto na let:iiu R.-Č.-3.* »Kakor je vat d volja.* »Tu ostaneta za rezervo R.-C--4 le aeropl;!.na R.-C.-t in R.-C.-2, mi pa od-letimo z največjo hitrostjo proti severnemu tožaju* »Brez vsakega pojasnila?* »Brez.* .-.TifJ- «Dcbro.» »Ali bo mogoče v trenutku, ko pri- Btancmu. tako urno izstopiti, ua bi vsakdo, kl bi slučajno bil v bližini, miti:]. st-m jaz vodite aeropian?* <0, jelo lahko!* »Doiiro! Gmyl itna vrvi pripravlje-ae. Ona vaa bo 1 vezala, kakor da ste tsS ujetnik.* »Prav.* »Vasa vloga bo potem, igrati ujetnika. ki se je vdal v svojo usodo . . .» »Samo?* vpraša Romski nekam razočaran, Laure pristavi: Praktične patentne fotelje (»klopa« poatolj*) Bres posebnega obvestil*. ;e opreme. ljodi.jawa. Selenbutguva ui. 8,1, Vsem prijateUem, snancem In točutoim areem nazn»D.iam v •vrtine imenu io v imenu tgsga surodstva, da mi je včeraj, dne 25. febiuarja zvečer preminula v ttnoati 27 let moja ienks snnmitnNMM H A S V nobeni knjiž- j g niči ne smo ■ I? manjkati Marta, roj- Orožen nudi na'oeaele, kakor tspstntllra Izdelka ispecijalca zaloga tepotnižkih izdelkov, Ljubljana, G&spcsvctsko ccsta 6. JTr^isJa In reurffko travo na veliko ia drobno, ie--------- Koukurenaae eens! 1 =3 CREPE DE CHISE n Din 105- ▼ vseh meAcfh barvah le pri 1)7 III i liteic ml S Ui Vaorol brcspla&aol D Znsiaji urtilli |«Mnt-gtiitoi B paetivSi me sctoeja z novorojeno hčerkico Marto. Tiuplo pukojilice te prepelje u ortraSoiee tukajJnje dr&avus splotno buluice v Kamnik, kjer se vrti podreti v četrtek, dae S8. t. m. ob iu. uri iz Ucmaie bite v roJhiusiio grobuico ni Žilah. MiSe zodnsnice ee boJo bralo » čotrtstr oh 10. uri v cerkvi ca Žaiab ia t četrtek iedeu ob 7. ari v fratičifkacjki eerkfi v Ljubijaui. HaJ pofilva v mirni 87€/a Vladimir Vran61« in rodbine: dr. Vrančld, Ciril VranAtA, dr. Otožen, mag pharm. Oroion. dr. CTotidlalK, Sveiina, iog. Honžak m dr. I.lkar. I Uredil y dr. t. Glonar g T m. it (Mo, km. ao lila. K toit. I'M Dji g NaroCa se pri " Tiskovni zadrugi " v Ljubljani | tia«BKaasBBaaaaDis Sntrsj« crciivtjj stfd.-jjs «a veliko 30 V, eiittji ke! U l5H28"St?I lusn Savsili ERHin. Slcfcsua. Ka fcljoae pobijajo vzorci 1 debel, zdrav, prebran, bel ln rožnat, knpu> ia dobavo takoj. — Ponudbe z označbo nujnižje cene je poslati na adreso: Prcdojevič, Nova C5ratl ška. siinuiininiiiiiiiiiMiinm^^ Steklenice ca vknhavauja ladja in puvrtuies so cajbotjjle la najconujše. 30 Olivna naloga za vso državo: Lovro F&tcvar, Ivanjkovci. latotam «» dobd Znpaučeve knjige ..Konzervi-raojs ladja ln povrtolu za dotuaAo uporabo" * (Merniki in bnatski izdaji. i......... ~ Ooipodtaje, naroAHs! ■ Kostanjeve in akacijeve koio, 1-20 m dolge potrebujemo t ve? i i količini. - Poaudbs prosimo po! naslovom: 86i!,'a frieom'A m N S ŠTERK 2ACS3TS, Slodalldeva ul. 17. Dobro vpeljaaa veletrgovina z lesom iu prsmogom DelnISka glavnica Din 50,000.000'— ln rezerve preko Din 12,500.000*— PODRUŽNIC B: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sa:J, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibe-nlk, Vršac, Wlen. azssmasm U6e ia Oradeo lo imun lionkuteiico zmožno sasioi?8stopttvo aa črni in rjavi premog, bri-keto in koks. 1 on dbe pnd ,,Solil" fleiCii; oud alcher 3'8t" m Verni Itioareiehs Anzeigen-Gao.. (ir».z, SackatraBo Kr . 4 8?7 6» dunajsld mednarodni velesejem 9. do 15. marca 1924 Po v o!] na nakupna prilika za vse stroke Najboljša izbera — ČvrnSo !!! konkurenčne cene ! S1 Velik uspeh dunajskega Jesta« ske^a veleecjmn -100.009 kupcev od katerih je '20.000 inozem-cev iz 72 drŽav vsega sveta izvr-Silo velika naroČila. — Pojasnila: Wiener Messe, Wien VII kakor tudi potom začusnega zastopstva v Ljubljini; Avatrijsk! konzulat, Ljubljana, Turjaški trg 4. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sszonska), Škofja Loka in Jesenice, A G E N C I J II Buenos Aires, Rosarlo de Santa Fe. AFILlJACIJIl Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska Industrijska banka d. d., Split »zvišuje vse bančne posH n®Jku!antnr,fe, V fflotioki tui/i naznaniamo »rsrd ao-roiinikotn io prijaterjera žalostno vem, da je a:i6a triaoljublieiia soproga, m^ti, hčerka, s-sstr», bva&inja, go»pa, danei po daljši, močni bolezui v 20. leta Itoruvi primiaali. Pogreb 6e)>:raboe nokojnice se vrii r četrtek doe 28. /etiruarja ob pol 6 uri pop. is biSe žaloBti Z«icria iama it 68. na po-top4iiiče k of. Križs. Ssits pri Ljubljani, 26. februarja 192*. Žalujočo rodhine Sto JkovtA, Jarao, Btamai in &raieveo.