Povzetek Gospodarska kriza še vedno zaznamuje stanje na trgu dela v EU. Padec gospodarske aktivnosti v EU je v letu 2009 na trgu dela sprožil proces prilagajanja nižji ravni gospodarske aktivnosti, ki je še prisoten. V obdobju 2008-2011 se je v povprečju EU stopnja delovne aktivnosti zmanjšala za 1,5 o. t. (na 64,3 %), stopnja brezposelnosti pa povečala na 9,6 %, kar je za 2,8 o. t. več kot leta 2008. V letu 2009 je večina držav okrepila izvajanje aktivnih posegov na trg dela, v letu 2010 pa so nekatere države izdatke za aktivne posege že zmanjšale. Skromno povpraševanje po delovni sili v letih 2010 in 2011 je pripeljalo do povečanja stopnje dolgotrajne brezposelnosti, ki je leta 2011 v EU v povprečju znašala 4,1 % (za 1,4 o. t. več kot leta 2008). Podobno kot v prejšnjih recesijah se je delovna aktivnost najbolj zmanjšala pri mladih in nizko izobraženih. Zaradi velikega padca aktivnosti v gradbeništvu pa se je v obdobju 2008-2011 bolj zmanjšala delovna aktivnost moških kot žensk. Posebnost tokratne recesije pa je povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, ki se je v EU v obdobju 2008-2011 v povprečju povečala za 1,8 o. t. Tudi v Sloveniji nižja raven aktivnosti še vedno vpliva na razmere na trgu dela. V Sloveniji se je v obdobju 2008-2011 stopnja delovne aktivnosti (15-64 let) zmanjšala za 4,2 o. t. (na 64,4 %), stopnja brezposelnosti pa povečala na 8, 2 %, kar je za 3, 8 o. t. več kot leta 2008. Nižji ravni gospodarske aktivnosti so se z zmanjševanjem zaposlenosti prilagajala podjetja v dejavnostih zasebnega sektorja, kjer se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 8,8 %. Najbolj se je število delovno aktivnih zmanjšalo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, kar je vplivalo na nadpovprečno zmanjšanje delovne aktivnosti mladih, nizko izobraženih in moških. V dejavnostih javnih storitev se je število delovno aktivnih kljub krizi povečalo, kar je posledica nedomišljenih linearnih omejitev zaposlovanja, ki ob naraščanju potreb po določenih javnih storitvah (storitve vrtcev, domov za starejše, zdravstvene storitve) niso bile realizirane. Zakon o uravnoteženju javnih financ, sprejet sredi leta 2012, sicer predvideva omejevanje zaposlovanja, vendar je že v prvih mesecih leta 2012 prišlo do precejšnjega povečanja števila zaposlenih v dejavnostih javnih storitev. Nizka stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64 let), ki je že dalj časa prisoten problem v Sloveniji, se je v obdobju 2008-2011 še znižala. Stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64 let), ki je v Sloveniji že vrsto let ena najnižjih v EU, je bila leta 2011 (kljub povečanju v letih 2009 in 2010) nižja kot leta 2008. Veliko zmanjšanje te stopnje v letu 2011 bi lahko povezali z velikim povečanjem starejših brezposelnih ob koncu leta 2010 (na kar so verjetno vplivale tudi spremembe v regulaciji trga dela in napovedana pokojninska reforma) in z zmanjšanim obsegom neformalne aktivnosti starejših. Za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših bi morala biti čim prej sprejeta pokojninska reforma, ki bi prispevala tudi k izboljšanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Oblikovanje in čimprejšnji sprejem pokojninske reforme pa bi morala spremljati tudi strategija aktivnega staranja, ki bi poleg strategije spodbujanja zdravega življenja in spodbujanja vseživljenjskega učenja morala vključevati tudi ukrepe za prilagajanje delovnih mest starejši populaciji. Kljub okrepljenemu izvajanju aktivne politike trga dela v letih 2009 in 2010 so se strukturna neskladja v Sloveniji povečala. Na slabšanje razmer na trgu dela se je država v letu 2009 odzvala z intervencijskima zakonoma za ohranjanje delovnih mest in okrepljenim izvajanjem programov aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki jih je nadalje okrepila še v letu 2010, a že v letu 2011 močno zmanjšala. Na povečanje strukturnih neskladij na trgu dela kaže stopnja dolgotrajne brezposelnosti, ki se je v obdobju 2008-2011 skoraj podvojila, in povečevanje števila brezposelnih na prosto delovno mesto. Ocenjujemo, da dolgotrajno brezposelni in nizko izobraženi niso bili v zadostni meri vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja, kar bi lahko prispevalo k zmanjšanju strukturnih neskladij. Prav tako je bilo zmanjšanje izdatkov za aktivne programe že v letu 2011 z vidika zmanjševanja naraščajočih neskladij neustrezno. Programe APZ bi bilo treba bolj usmeriti v zmanjševanje strukturnih neskladij. Zato bi bilo treba programe usposabljanja in izobraževanja čim bolj prilagoditi potrebam delodajalcev ter oblikovati sisteme spremljanja in napovedovanja povpraševanja po delovni sili, ki bi lahko pomagali pri oblikovanju APZ programov in politike izobraževanja. Slednje bi lahko prispevalo tudi k lažjemu prehodu mladih iz izobraževanja v delovno aktivnost in izboljšanju položaja mladih na trgu dela, ki se je v krizi nadpovprečno poslabšal. Na položaj mladih na trgu dela, ki se je v obdobju 2008-2011 močno poslabšal, v Sloveniji pomembno vpliva visoka vključenost mladih v izobraževanje in pogosto združevanje šolanja z delovno aktivnostjo. Stopnja delovne aktivnosti mladih v starosti 15-24 let se je v obdobju 2008-2011 znižala za 6,9 o. t., v starostni skupini 25-29 let pa za 8,1 o. t., kar je bistveno več kot v drugih starostnih skupinah. Močno so se zmanjšale predvsem zaposlitvene možnosti mladih s terciarno izobrazbo, na kar kaže relativno največje povečanje števila registrirano brezposelnih mladih s terciarno izobrazbo in povečanje deleža mladih v starosti 25-29 let, ki niso vključeni niti v zaposlitev niti v izobraževanje ali usposabljanje. Visoka vključenost mladih v izobraževanje, ki je pri nas bistveno nad povprečjem EU, zmanjšuje aktivnost mladih. Vendar Slovenija hkrati spada med države z visokim deležem mladih, ki združujejo izobraževanje in delovno aktivnost. Pomemben del aktivnosti mladih v Sloveniji predstavlja študentsko delo, ki je zaradi proceduralne enostavnosti in cenovne ugodnosti zelo privlačno za delodajalce. Slovenija tako že vrsto let izstopa po deležu začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah mladih, ki je najvišji v EU. Močna segmentacija trga dela tudi v krizi ostaja osrednji problem trga dela v Sloveniji in je posledica sistemske regulative trga dela. Zaradi velikega deleža začasnih zaposlitev med mladimi se je delovna aktivnost mladih močno zmanjšala. Za zaposlovanje mladih v Sloveniji pa obstajajo podobne ovire kot v drugih državah, ki izhajajo tako iz ponudbe kot povpraševanja po delu. Ocenjujemo, da so najbolj pomembne ovire za zaposlovanje mladih v Sloveniji: neskladje med ponudbo in povpraševanjem, relativno močno varovanje zaposlitve in relativno visoki stroški dela. V Sloveniji na težave mladih pri zaposlovanju v veliki meri vplivajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem, ki so povezane s strukturo vpisa mladih v izobraževalne programe in premajhnim vplivom delodajalcev na vsebino programov. Neskladja so prisotna tako pri mladih s srednješolsko izobrazbo kot tudi mladih, ki so končali terciarno raven izobraževanja. Reševati bi jih bilo treba z večjo prilagoditvijo sistema izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela. Zaradi velike razširjenosti študentskega dela, ki je proceduralno in cenovno privlačno za delodajalce, bi lahko sklepali, da zaposlitvene možnosti mladih zmanjšujeta tudi relativno močno varovanje redne zaposlitve in relativno visoka obdavčitev dela oz. visoki stroški dela (vključno s stroški povračil v zvezi z delom). Zaradi omejene fleksibilnosti plač in povišanja minimalne plače je prilagajanje trga dela v manjši meri potekalo preko stroškov dela, kar je vplivalo na poslabšanje stroškovne konkurenčnosti. Fleksibilnost plač v zasebnem sektorju je v veliki meri omejena na plačila za nadure, izredna izplačila, ki so odvisna od uspešnosti poslovanja in usklajevanja plač z rastjo cen in produktivnosti. Rast povprečne bruto plače so v obdobju 2008-2011 močno zaznamovali gospodarska kriza, dvig minimalne plače in prenovljeni sistem plač v javnem sektorju ter varčevalni ukrepi vlade. Zaradi slednjih je zvišanje povprečne bruto plače na zaposlenega v državi v letih 2010 in 2011 izviralo le iz dejavnosti zasebnega sektorja. Po upočasnjeni rasti plač zaradi odziva na padec aktivnosti v letu 2009 (zmanjšanje števila opravljenih nadur in krajšanje delovnega časa) je na rast plač v zasebnem sektorju (v pogojih nizke gospodarske aktivnosti in spremenjene strukture zaposlenih) v zadnjih dveh letih vplival predvsem dvig minimalne plače. V dejavnostih javnih storitev pa je uvedba novega plačnega sistema sovpadla z začetkom krize in povzročila visoko rast povprečne bruto plače v letih 2008 in 2009. Varčevalni ukrepi, ki so se zaradi splošnega gospodarskega in javnofinančnega položaja z dopolnitvami sprejemali vse od leta 2009, pa so v zadnjih dveh letih povsem ustavili rast povprečne bruto plače v dejavnostih javnih storitev. V okviru dosedanjih ukrepov na področju plač v dejavnostih javnih storitev ostaja problematično predvsem zamrzovanje vseh stimulativnih elementov plačnega sistema (delovna uspešnost, napredovanje), ki predstavljajo motivacijo za delo vsem zaposlenim, še posebej pa mlajšim uslužbencem. Za to je izziv oblikovanje rešitev, ki bodo predstavljale stabilnejšo in bolj motivacijsko naravnano plačno politiko v dejavnostih 2 javnih storitev. Rast plač je vplivala na poslabšanje konkurenčnosti gospodarstva, saj so se stroški dela na enoto proizvodnje v obdobju 2008-2010 povečali za 9,1 %. Stroškovno konkurenčnost pa je še dodatno poslabševalo dejstvo, da je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda tudi precej manj ugodna kot v EU. Osrednja izziva ekonomske politike na trgu dela sta povečanje obsega delovne aktivnosti in oblikovanje celovite reforme trga dela, ki bo usmerjena k zmanjšanju segmentacije. Ob padcu stopnje delovne aktivnosti v obdobju 2008-2011 se je Slovenija močno oddaljila od cilja 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti (v starostni skupini 20-64 let) v letu 2020 (cilj EU 2020). V letu 2011 je omenjena stopnja znašala 68,4 %. Za doseganje omenjenega cilja bi Slovenija morala oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, in zagotavljati večjo skladnost posameznih politik, ki vplivajo na razmere na trgu dela in niso omejene zgolj na politike trga dela. Za zmanjšanje starostne segmentacije, ki izvira iz sistemske regulative trga dela, pa bi bilo treba (i) zmanjšati veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas in (ii) drugače urediti študentsko delo. Povečanje koncesije na študentsko delo, ki jo uvaja Zakon o uravnoteženju javnih financ, bo sicer zmanjšalo cenovno privlačnost študentskega dela, vendar ne bo vplivalo na druge vzroke za njegovo privlačnost za delodajalce. Poleg tega mladim ne bo omogočilo, da se čim prej vključijo v sisteme socialnih zavarovanj. Ker je analiza študentskega dela (velik del delovne aktivnosti mladih) pokazala, da večino opravljenih del predstavljajo fizična in manj zahtevna dela, bi bilo smiselno študentsko delo bolj povezati s pridobivanjem izkušenj, ki bi pozitivno vplivale na karierno pot študenta/dijaka, in s tem olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Izolirane in delne korekcije posameznih problemov ne bodo rešile težav trga dela, zato bi bilo treba oblikovati konsenz o nadaljevanju in vsebini reform trga dela ter oblikovati ukrepe, ki se bodo lotevali ključnih problemov trga dela. Ponovno se napovedujejo spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki bi morale potekati v smeri varne prožnosti in biti del celovite reforme trga dela. 3 Uvod Gospodarska kriza še vedno zaznamuje stanje na trgu dela. Padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 je sprožil proces prilagajanja trga dela nižji ravni aktivnosti. Analiza dinamike plač v krizi v EU je pokazala, da je do prilagajanja prišlo, vendar ne v zadostni meri, da ne bi prišlo do povečanja stroškov dela na enoto proizvodnje (Arpaia, A., in Curci, N., 2010).1- Podobno velja tudi za Slovenijo, kjer je bilo povečanje stroškov dela na enoto proizvodnje v obdobju krize celo največje v EU. Večji del prilagajanja je zato potekal v obliki zmanjševanja števila opravljenih ur in števila delovno aktivnih. Večina držav EU je v letih 2009 in 2010 okrepila izvajanje ukrepov politike trga dela in zanjo namenila tudi več sredstev. Kljub temu se je v obdobju 2008-2011 število delovno aktivnih v povprečju EU zmanjšalo za 2 %, stopnja delovne aktivnosti pa na 64,3 % (za 1,5 o. t. manj kot leta 2008). Stopnja brezposelnosti se je povečala na 9,6 % v letu 2011 (za 2,8 o. t. več kot leta 2008). V Sloveniji se je v obdobju 2008-2011 stopnja delovne aktivnosti (15-64 let) zmanjšala na 64,4 %, kar je za 4,2 o. t. manj kot leta 2008, stopnja brezposelnosti pa povečala na 8,2 % (za 3,8 o. t. več kot leta 2008). Podobno kot v preteklih recesijah se je položaj na trgu dela močno poslabšal mladim in nizko izobraženim. Zaradi velikega padca aktivnosti v gradbeništvu pa se je zaposlenost moških zmanjšala bolj kot žensk. V prispevku prikazujemo analizo gibanj na trgu dela v času gospodarske krize in odziv države s politiko trga dela v Sloveniji. Analiza je predstavljena v treh poglavjih. V prvem poglavju prikazujemo vpliv gospodarske krize in politiko trga dela v EU. V drugem poglavju podrobno prikazujemo gibanja na trgu dela v Sloveniji v času gospodarske krize, pri čemer se posebej posvetimo analizi položaja mladih na trgu dela in dejavnikov, ki vplivajo na položaj mladih na trgu dela (vključenost v izobraževanje, ovire in spodbude za zaposlovanje mladih). V tretjem poglavju predstavljamo gibanje in politiko plač v dejavnostih zasebnega in javnega sektorja, kjer izpostavljamo tudi izzive za politiko plač in obvladovanje stroškov dela v javnem sektorju, ter oceno vpliva minimalne plače na zaposlenost. V zadnjem poglavju pa skušamo izpostaviti ključne izzive za politiko trga dela. 1 Možnosti za prilagajanje že izpogajanih plač so omejene (variabilni deli plač), ukrepi za spodbujanje skrajševanja delovnih ur pa so spodbujali zadrževanje delovne sile v podjetjih (padec produktivnosti).spodbujali zadrževanje delovne sile v podjetjih (padec produktivnosti). 4 1. Trg dela in politika trga dela v EU v obdobju 2008-2011 Gospodarska aktivnost v večini držav EU je bila leta 2011 še nižja kot leta 2008, kar še vedno zaznamuje gibanja na trgu dela. V drugi polovici leta 2008 se je v EU začela recesija, ki je dno dosegla v letu 2009, ko se je v večini razvitih držav gospodarska aktivnost močno skrčila. Bruto domači proizvod EU se je v letu 2009 zmanjšal za 4,2 %, največji padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 so zabeležile baltiške države (Latvija: 18 %, Litva: 14,7 % in Estonija: 13,9 %), ki jim sledita Finska in Slovenija z okoli 8-odstotnim padcem bruto domačega proizvoda. V letih 2010 in 2011 je večina držav EU beležila skromno rast BDP in še ni povsem nadoknadila padca gospodarske aktivnosti. Gospodarska kriza tako že vedno zaznamuje stanje na trgu dela v EU. Slika 1: Sprememba realnega BDP v obdobju 2008-2011 12 10 8 4 2 , 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Padec gospodarske aktivnosti je povzročil zmanjšanje zaposlenosti, ki je bilo večje za moške kot ženske. Trg dela je na padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 odreagiral s procesom zmanjševanja zaposlenosti, ki se je nadaljeval tudi v letu 2010. Čeprav se je v povprečju EU v letu 2011 število delovno 5 6 aktivnih povečalo za 0,3 %, je bilo še vedno za 2,0 % manjše kot leta 2008. Največje zmanjšanje števila delovno aktivnih, zabeleženo v obdobju 2008-2011, je bilo zabeleženo na Irskem, kjer se je močno zmanjšala gospodarska aktivnosti in je fleksibilen trg dela omogočil hitro prilagoditev na nižjo raven aktivnosti (glej slika 2). Število delovno aktivnih moških v EU se je zmanjšalo bolj kot število delovno aktivnih žensk2, kar lahko povežemo z zmanjšanjem aktivnosti gradbeništva v številnih državah EU. V obdobju 2008-2011 se je tako stopnja delovne aktivnosti moških (v starosti 15-64 let) v povprečju EU zmanjšala za 2,6 o. t., žensk pa za 0,4 o. t. Glede na izobrazbo se je v povprečju EU najbolj znižala stopnja delovne aktivnosti nizko izobraženih.3 Slika 2: Sprememba števila delovno aktivnih v obdobju 2008-2011, v % > -3 -6 -9 -12 -15 Lü(n>(jOCC I- Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Ob zmanjševanju zaposlenosti se je v letu 2009 začela povečevati brezposelnost. Stopnja brezposelnosti je v EU začela naraščati v drugi polovici leta 2009 in je v povprečju leta znašala 9 %. Zaradi odloženega vpliva krize na trg dela in počasnega gospodarskega okrevanja se je nadaljevalo naraščanje brezposelnosti tudi v letih 2010 in 2011, ko je dosegla 9,7 % (za 2,6 o. t. več kot leta 2008). V letu 2011 se je zaradi oživljanja gospodarske aktivnosti naraščanje stopnje brezposelnosti v številnih državah ustavilo, v nekaterih pa se je že znižala. Stopnja brezposelnosti se je najbolj povečala v Latviji, Grčiji in Španiji,4 kjer je bila v obdobju 2 V obdobju 2008-2011 se je v povprečju EU število delovno aktivnih moških zmanjšalo 3,3 %, žensk pa za 0,4 %. 3 V povprečju EU je bila stopnja delovne aktivnosti nizko izobraženih leta 2011 za 3,3 o. t. nižja kot leta 2008, za srednje izobražene je bila nižja za 2,1 o. t. in za terciarno izobražene 1,7 o. t. 4 V omenjenih državah je stopnja brezposelnosti v letu 2011 za okoli 10 o. t. višja kot v letu 2008. 6 9 6 3 0 2008-2011 najvišja (glej slika 3). Več kot podvojila pa se je stopnja brezposelnosti tudi v ostalih baltiških državah in na Irskem, kjer so bili zabeleženi tudi največji padci gospodarske aktivnosti. Nasprotno je bila v Nemčiji zaradi okrevanja gospodarstva in politike trga dela stopnja brezposelnosti že leta 2010 nekoliko nižja kot v letu 2008. Slika 3: Stopnje brezposelnosti v EU 2008-2011 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 :qu< u Vir: Eurostat. Stopnja brezposelnosti mladih v EU se je v obdobju 2008-2011 povečala bolj kot brezposelnost drugih starostnih skupin. Kot je razvidno iz tabele 1, se je stopnja brezposelnosti v obdobju 2008-2011 v mlajših starostnih skupinah povečala bolj kot v drugih starostnih skupinah. V obdobju 2008-2011 je bilo razmerje med stopnjo brezposelnosti mladih in celoto stopnjo brezposelnosti višje kot pred krizo5. Stopnja brezposelnosti mladih (15-24 let) se je v povprečju EU povečala tudi v letu 2011 (za 0,4 o. t.), ko se je naraščanje stopnje za druge starostne skupine že ustavilo. V Grčiji in Španiji je v začetku leta 2012 presegla 50 %. Mednarodna organizacija dela opozarja na nevarnost trajno prizadete (izgubljene) generacije mladih, ki so vstopale na trg dela v času gospodarske krize v obdobju 2008-2011. V obdobju 2008-2011 to razmerje znašalo 2,22, v obdobju pred krizo 2,11. 7 0 5 Tabela 1: Stopnje brezposelnosti v EU po starostnih skupinah, v % 15-24 let 25-29 let 25-49 let 50-74 let 15-74 let 2005 18,5 11,1 8,1 6,6 9,0 2006 17,1 9,9 7,4 6,1 8,2 2007 15,5 8,7 6,4 5,2 7,1 2008 15,6 8,6 6,3 5,0 7,0 2009 19,9 11,5 8,2 6,1 8,9 2010 20,9 12,6 8,9 6,6 9,6 2011 21,3 12,6 9,0 6,6 9,6 razlika 2011-2008 v o. t. 5,7 4,0 2,7 1,6 2,6 Vir:Eurostat. Na večjo prizadetost mladih v krizi kaže tudi večje zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših starostnih skupinah. V povprečju EU se je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 15-64 let v obdobju 2008-2011 znižala na 64,3 % (za 1,5 o. t.), pri čemer se je za mlade v starosti 15-24 let znižala za 3,8 o. t. (na 33,6 %), v starostni skupini 25-54 let pa je bila leta 2011 nižja za 1,9 o. t. Mladi so nadpovprečno prizadeti v vseh dosedanjih recesijah predvsem zaradi velike izpostavljenosti začasnim zaposlitvam. Povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših (55-64 let), ki je v povprečju EU v obdobju 2008-2011 znašalo 1,8 o. t., pa je posebnost te krize in ni značilno za prejšnje (oECD, Employment Outlook 2010). 8 Slika 4: Stopnja brezposelnosti mladih (15-24 let) v EU v obdobju 2008-2011, v % 50 45 40 35 30 äs > 25 20 15 10 Vir: Eurostat. V obdobju 2008-2011 so se v EU povečala strukturna neskladja. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti v EU je leta 2011 znašala 4,1 %, kar je za 1,4 o. t. več kot leta 2008. Ker se po drugem četrtletju 2009 priliv v brezposelnost ni več povečeval, ohranjanje visoke brezposelnosti in njenega trajanja lahko pojasnimo predvsem s skromnim zaposlovanjem oziroma skromnimi odlivi iz brezposelnosti. Ujemanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela v evrskem območju se je poslabšalo, saj je naraščalo število brezposelnih ob relativno nespremenjenem številu prostih delovnih mest (EC. Labour market developments in EU;.2011). Trajanje brezposelnosti se je zato povečalo, kar zmanjšuje človeški kapital in možnosti za bistveno zmanjšanje brezposelnosti na kratek rok. Leta 2009 je večina držav v EU povečala izdatke za aktivne posege na trgu dela6, leta 2010 pa so jih nekatere že znižale. V povprečju EU so se izdatki za aktivne posege v letu 2009 nominalno povečali za 8,6 %. Najbolj jih je povečala Estonija (za 393 %), vendar so v primerjavi z BDP še vedno med najnižjimi v EU (glej slika 5). V letu 2010 (zadnji razpoložljivi podatki) so nekatere države obseg teh izdatkov že znižale, vendar so v vseh državah še nad obsegom pred krizo. Cazes in drugi (2009) na osnovi pregleda ukrepov v 79 državah OECD ugotavljajo, da so razvite države največkrat posegle po usposabljanju brezposelnih in oseb, ki jim je grozilo odpuščanje.7 Na področju pasivnih ukrepov pa je 17 razvitih držav spremenilo sistem zavarovanja za primer brezposelnosti v smeri povečanja dostopa do nadomestil in njihovega trajanja. Številne države v EU so se odločile za subvencioniranje krajšanja delovnega časa, kar naj bi doprineslo k ohranjanju delovnih mest. 6 Po metodologiji Eurostat med aktivne posege sodijo naslednje aktivnosti: izobraževanje in usposabljanje, rotacija in delitev delovnih mest, spodbude za zaposlovanje, podporna zaposlitev in rehabilitacija, neposredno ustvarjanje delovnih mest in začetne spodbude. 7 Ukrep je uporabilo 27 držav. 9 5 0 Slika 5: Obseg izdatkov za aktivne posege (aktivna politika trga dela) v nekaterih državah EU*, v % BDP 1,6 1,4 1,2 1 Q m 0,8 0,6 0,4 0,2 Vir: Eurostat. Opomba:* vključene so države, za katere so bili podatki za leto 2010 objavljeni sredi maja 2012 Kriza je močno povečala tudi izdatke za podporne politike (pasivno politiko trga dela). S povečanjem brezposelnosti se je povečalo tudi število upravičencev do nadomestil za brezposelnost. V nekaterih državah pa so tudi povečali dostopnost do nadomestil za primer brezposelnosti. V povprečju EU so se tako izdatki za pasivno politiko v letu 2009 povečali za 37,2 %. Največje nominalno povečanje teh izdatkov so v letu 2009zabeležile baltiške države,8 največje tovrstne izdatke v primerjavi z BDP v času krize pa ima Španija, kjer je tudi najvišja brezposelnost. ' V Estoniji je povečanje teh izdatkov po podatkih Eurostat znašalo 454 %, v Latviji 327 % in v Litvi 227 %. 0 Slika 6: Izdatki za podporne politike v nekaterih državah EU* v letih 2008-2010, v % BDP 3,5 2,5 Q. Q CÜ 2 1,5 0,5 Vir: Eurostat. Opomba:* vključene so države, za katere so bili podatki za leto 2010 objavljeni v začetku maja 2012 11 3 0 2. Trg dela in politika trga dela v Sloveniji v obdobju 2008-2011 Trg dela se je v Sloveniji krizi prilagodil predvsem z zmanjšanjem števila zaposlenih. Trg dela se sicer lahko na krizo odzove s pomočjo (i) fleksibilnosti stroškov dela, (ii) mobilnosti dela, ki zajema geografsko mobilnost in mobilnost med sektorji, in (iii) prilagajanja količine angažiranega dela - s spremembami števila zaposlenih ali spremembami števila opravljenih delovnih ur. V Sloveniji se je v krizi prilagajal predvsem z zmanjšanjem števila zaposlenih, le delno pa tudi s prilagajanjem plač. Ob padcu povpraševanja so podjetja najprej zmanjšala število nadur, leta 2009 pa so se odločala tudi za krajšanje delovnega časa, kar je spodbujal in podpiral tudi Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki je do neke mere povzročil kopičenje delovne sile (labour hoarding). Fleksibilnost plač v zasebnem sektorju je bila v veliki meri omejena na plačila za nadure, izredna izplačila, ki so odvisna od uspešnosti poslovanja, ter usklajevanja plač z rastjo cen in produktivnosti. Vsi trije elementi so vplivali na umiritev rasti plač, v podjetjih s skrajšanim delovnim časom pa so se plače praviloma znižale. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju se je zato leta 2009 močno upočasnila, leta 2010 je prilagajanje plač prekinilo povišanje minimalne plače, leta 2011 pa je bila rast najnižja v zadnjih dvajsetih letih (glej poglavje 2.3). Prilagajanje plač zaradi omejenih možnosti na področju fleksibilnosti in povišanja minimalne plače ni bilo zadostno, da ne bi prišlo do velikega povišanja stroškov dela na enoto proizvodnje v obdobju 2008-2011.9 Podobno kot v drugih državah so se tudi pri nas v krizi možnosti za zaposlitev močno zmanjšale mladim, ki so še posebej izpostavljeni začasnim zaposlitvam. Zato posebno poglavje posvečamo položaju mladih na trgu dela in dejavnikom, ki vplivajo na položaj mladih na trgu dela. Nižji ravni gospodarske aktivnosti so se zmanjševanjem zaposlenosti prilagajala predvsem podjetja v dejavnostih zasebnega sektorja. V obdobju 2008-2011 se je najbolj zmanjšalo število delovno aktivnih v gradbeništvu (22,9 %) in predelovalnih dejavnostih (16,9 %). V dejavnostih zasebnega sektorja se je tako število delovno aktivnih v tem obdobju zmanjšalo za 8,8 %, v dejavnostih javnih storitev pa povečalo za 5 %. Za omejevanje zaposlovanja v dejavnostih javnega sektorja je zato v letošnjem letu Zakon o uravnoteženju javnih financ predvidel možnost zaposlovanja le na podlagi soglasja in prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem, ki imajo polno delovno dobo in izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Slednje bi lahko prispevalo k zmanjšanju že tako nizke stopnje delovne aktivnosti starejših (glej slika 9 ). Slika 7: Sprememba števila delovno aktivnih v obdobju 2008-2011 po dejavnostih o o > .Q E E 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 -40 o N ^^ .E^ C ^ iT — (U O :--fü _Q T3 > -n O ro SE T3 qI u o E a: jS N > > O Cg O > ■M o > 4-J T3 d) fU O -Q T3 SI f^ ^ T3 C fu (S iS cn ^ CC m > u C fU fU > d) O d) > N > C fU f^ ■M O N u_ Q- N _1 C £= E O < Q i«; cc fU o Q __ T3 > O E e C fU C > o > T3 O -Q e "O O CL e E Cg a 4-J fU iS c^ tn o uo ro ;> C o a N f^ 13 CO > O C T3 C^ > O ^ Z o .Q -iZ __j e O __j e > C ro C^ ^ tu >N C ^ O fU ^ i5 o -C C (Ü C fU N (Ü ^ T5 r-^ C > (5 O O M— C S Vir:SURS, preračuni UMAR. 2.1. Vpliv krize na trg dela v Sloveniji Zaradi manjše gospodarske aktivnosti se je v Sloveniji v obdobju 2008-2011 povečala brezposelnost. V Sloveniji se je gospodarska aktivnost leta 2009 zmanjšala (merjeno z BDP za 8 %), leta 2010 in prvi polovici leta 2011 je prišlo do postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti, ki se je leta 2010 povečala za 1,4 %, leta 2011 pa smo beležili ponovno zmanjšanje za 0,2 %. Zmanjševanje gospodarske aktivnosti se je leta 2010 in 2011 nadaljevalo predvsem v gradbeništvu. Padec gospodarske aktivnosti leta 2009 je sprožil proces prilagajanja na trgu dela, ki je pripeljal do zmanjšanja zaposlenosti in povečanja brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili se je v obdobju 2008-2011 povečala za 3,8 o. t. in leta 2011 dosegla 8,2 %. Močan padec aktivnosti v gradbeništvu je pomemben vzrok za večje povečanje stopnje brezposelnosti moških kot stopnje brezposelnosti žensk v obdobju 2008-2011.10 Nadpovprečno se je povečala stopnja 10 V obdobju 2008-2011 se je stopnja brezposelnosti žensk povečala za 3,1 o. t. (na 7,9 % leta 2011), moških pa za 4,2 o. t. (na 8,2 % v letu 2011). brezposelnosti mladih (več o tem glej poglavje 2.2). Število registriranih brezposelnih je bilo konec decembra 2011 za 90 % večje kot septembra 2008, ko je bilo najnižje doslej. Število brezposelnih po anketi o delovni sili (ADS) pa se je od zadnjega četrtletja 2008 do zadnjega četrtletja 2011 skoraj podvojilo, kar se je odrazilo tudi v povečanju stopnje brezposelnosti po ADS za 3,8 o. t. Tabela 2: Stopnje brezposelnosti po starostnih skupinah, v % 15-24 let 25-49 let 50-74 let 15-74 let 2000 16,4 5,6 6,5u 6,9 2001 15,7 4,7 3,8u 5,7 2002 14,8 5,1 3,9u 6 2003 15,3 5,9 3,9u 6,5 2004 14 5,3 4,2u 6 2005 15,9 5,8 3,9u 6,5 2006 13,9 5,5 3,5u 6 2007 10,1 4,4 3,7u 4,9 2008 10,4 3,8 3,3u 4,4 2009 13,6 5,5 3,9u 5,9 2010 14,7 7,3 4,4 7,3 2011 15,7 7,8 6,5 8,2 Vir: Eurostat, u-nezanesljiv podatek. Kriza je močno znižala delovno aktivnost nizko izobraženih. Padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 je z zamikom povzročil zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti, ki je bila v starostni skupini 15-64 let leta 2010 za 2,4 o. t. manjša kot leta 2008. V obdobju 2008-2011 se je močno znižala predvsem stopnja delovne aktivnosti nizko izobraženih, ki je leta 2011 znašala 35,3 % (za 7,6 o. t. manj kot leta 2008), velik padec je bil zabeležen tudi pri stopnji delovne aktivnosti srednje izobraženih (za 5,6 o. t.), bistveno manjši pa pri visoko izobraženih (za 2 o. t.). V obdobju 2008-2011 se je delovna aktivnost moških znižala bolj kot delovna aktivnost žensk. Podobno kot v EU se je tudi v Sloveniji v obdobju 2008-2011 število delovno aktivnih moških znižalo bolj kot žensk. Po anketi o delovni sili je število delovno aktivnih žensk leta 2011 za 5,2 % manjše kot leta 2008, število delovno aktivnih moških pa je manjše za 7 %. 11 Stopnja delovne aktivnosti moških v starosti 15-64 let je leta 2011 znašala 67,7 %, kar je za 5 o. t. manj kot leta 2008, omenjena stopnja za ženske pa je leta 2011 znašla 60,8 %(za 3,4 o. t. manj kot leta 2008). Velik padec aktivnosti v gradbeništvu je pomemben vzrok za večje zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti moških kot žensk v obdobju 2008-2011. V povprečju EU se je število delovno aktivnih moških znižalo za 3,3 %, žensk pa za 0,3 %. Tabela 3: Stopnje delovne aktivnosti po starostnih skupinah, v % 15-24 let 25-54 let 55-64 let 15-64 let 20-64 let 2000 31,2 82,6 22,3 62,7 68,5 2001 30,3 83,8 23,4 63,6 69,4 2002 31,1 84,1 25,9 64,3 70,0 2003 28,6 82,6 22,7 62,5 68,1 2004 33,8 84,0 30,1 65,6 71,0 2005 34,1 83,8 30,7 66,0 7,1 2006 35,0 84,2 32,6 66,6 71,5 2007 37,6 85,3 33,5 67,8 72,4 2008 38,4 86,8 32,8 68,6 73,0 2009 35,3 84,8 35,6 67,5 71,9 2010 34,1 83,7 35,0 66,2 70,3 2011 31,5 83,1 31,2 64,4 68,4 Vir:Eurostat. V obdobju 2009-2011 so se povečala strukturna neskladja na trgu dela. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji je leta 2011 znašala 3,6 % in se je v primerjavi z letom 2008 skoraj podvojila, povečala se je tudi stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti, ki je leta 2011 znašla 1,7 % (za 0,7 o. t. več kot leta 2008). Število registriranih dolgotrajno brezposelnih12 je bilo konec leta 2011 za 84,2 % višje kot konec leta 2008, njihov delež v skupnem številu brezposelnih pa se je povišal za 3,8 o. t. in konec leta 2011 znašal 50,2 %.13 Število brezposelnih oseb, starejših od 50 let, ki imajo pogosto večje težave pri iskanju zaposlitve, pa je bilo konec decembra 2011 za 75 % višje kot decembra 2008. Na povečanje strukturnih neskladij kaže tudi gibanje Beveridge krivulje (glej okvir 1). ■ Dolgotrajno brezposelne so osebe, ki so brezposelne eno leto in več. Okvir 1: Beveridge krivulja Beveridge krivulja predstavlja povezavo med stopnjo prostih delovnih mest in stopnjo brezposelnosti. Krivulja je ponavadi padajoče oblike, njena dinamika pa razkriva strukturne premike na trgu dela. Premiki Beveridge krivulje proti izhodišču nakazujejo učinkovito zapolnjevanje prostih delovnih mest z brezposelnimi, kadar pa se krivulja odmika od izhodišča, je to znak strukturnih problemov na trgu dela, saj vedno več brezposelnih ne zapolnjuje naraščajočo število prostih delovnih mest. Takšno neučinkovito zapolnjevanje prostih delovnih mest je lahko posledica neskladja med potrebami podjetij po delovni sili z določenimi veščinami in veščinami, ki jih imajo brezposelni. V obdobju 2008-2011 Beveridge krivulja kaže na povečanje neskladij na trgu dela. Kot je razvidno iz slike 8, se je obdobju 2001-2007 povečala stopnja prostih delovnih mest in zmanjševala stopnja brezposelnosti. Beveridge krivulja se je tako približevala izhodišču, kar kaže na zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela. V obdobju 2008-2011 se je stopnja prostih delovnih mest zmanjšala, stopnja brezposelnost pa povečala, kar je premaknilo Beveridgevo krivuljo še bolj navzdol in v desno, stran od izhodišča. Takšno gibanje krivulje je znak povečanega neskladja med potrebami podjetij po določenem kadru in veščinami brezposelnih. Slika 8: Beveridge krivulja v obdobju 2001-2011 --^ 2001-2007 -^2008-2011 1,3 1,2 1,1 1 E SI 0,9 T3 SI iS 0,8 Ü0,7 0,6 0,5 200 7 / Sfc \ \ 200 1 / 20 \ 06 2 008 2005 1 1 1 2 )01 A 2011 " 200 i 2009 % 2010 ^ 2003 M y 002 5,0 6,0 7,0 8,0 9,0 10,0 11,0 12,0 13,0 Stopnja brezposelnosti Nizka stopnja delovne aktivnosti starejših je dalj časa prisoten problem v Sloveniji. Slovenija ima že vrsto let eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših v starosti 55-64 let. V letih 2009 in 2010 se je povečala (glej tabela 3), vendar je bila še vedno med najnižjimi v EU. V letu 2011 se je močno zmanjšala, na 31,2 %, kar je za 1,6 o. t. manj kot leta 2008. Velik padec (za 3,8 o. t.) v letu 2011 bi lahko povezali z velikim povečanjem starejših brezposelnih ob koncu leta 2010, ki je verjetno povezan s spremembami v regulaciji trga dela in napovedano pokojninsko reformo, in z zmanjšanim obsegom neformalne aktivnosti starejših. Nizka stopnja je posledica zgodnjega izstopa iz trga dela (upokojevanja) in strukturne brezposelnosti, ki pogosteje prizadene prav starejše. Nizka stopnja negativno vpliva tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ (glej poglavje Fiskalna gibanja in politika). Za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših bi morala biti čim prej sprejeta pokojninska reforma. Oblikovanje in čimprejšnji sprejem pokojninske reforme bi morala spremljati tudi strategija za aktivno staranje, ki bi med drugim vključevala prilagajanje delovnih mest starejši populaciji, saj po raziskavi o delovnih pogojih14 le okoli ena četrtina vprašanih pri nas ocenjuje, da bo lahko opravljala enako delo kot sedaj pri starosti 60 let (Parent-Thirion, A. 2010). 15 Slika 9: Stopnje delovne aktivnosti starejših v starosti 55-64 let v EU v letu 2011 80 70 60 50 40 30 20 10 lisirri-Liisii-uLjj Vir: Eurostat. 14 Gre za preliminarne rezultate 5. Evropske razikave o delovnih pogojih, ki jo izvaja European foundation for teh imprevemnet of living and working conditions. 15 V povprečju EU je takšnih zaposlenih okoli 60 %. 0 Velik problem trga dela v Sloveniji predstavlja segmentacija trga dela. Delež začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah (starostna skupina 15-64 let) je v Sloveniji nad povprečjem EU že od leta 2002, še posebej pa izstopa najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let). Leta 2000 je delež začasnih zaposlitev med vsem zaposlitvami v starostni skupini 15-64 let znašal 12,8 %( EU:13,6 %), leta 2011 pa že 18 % (EU: 14 %). Močno nadpovprečen delež mladih v začasnih zaposlitvah je povezan z obstojem študentskega dela, ki je davčno in proceduralno privlačno za delodajalce za hitro prilagajanje povpraševanje po delu (več glej poglavje 2.2.3). Slika 10: Delež začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starosti 15-24 let in 25-64 let 80 70 60 50 40 30 20 10 — U_QQ_U0UJC1 ^ Vir: Eurostat. 0 2.2. Mladi na trgu dela v Sloveniji Na položaj mladih na trgu dela v Sloveniji pomembno vpliva visoka vključenost mladih v izobraževanje in pogosto združevanje šolanja z delovno aktivnostjo. Vključenost mladih, starih 15-19 let, v srednješolsko izobraževanje, je bila leta 2009 najvišja med državami EU in je presegala povprečje EU (Slovenija: 77,7 %; EU: 58,6 %). Prav tako je v Sloveniji visoka vključenost mladih (20-24 let) v terciarno izobraževanje, ki je bila leta 2009 (zadnji razpoložljiv mednarodni podatek) najvišja v EU (več glej poglavje 2.2.1). Strokovnjaki OECD opozarjajo, da je pri analizi delovne aktivnosti mladih treba upoštevati razlike med državami glede vključenosti v izobraževanje in možnosti za kombiniranje šolanja in različnih oblik delovne aktivnosti. Z analizo povprečne starosti ob izstopu iz šolanja in deleža šolajočih v starosti 15-29 let, ki so delovno aktivni, so države OECD razdelili v štiri skupine držav. Slovenija sodi v skupino držav16, ki ima nadpovprečno starost ob izstopu iz šolanja in več kot tretjino šolajočih, ki so tudi delovno aktivnih (OECD, 2010, str. 55). Velik delež šolajočih v Sloveniji, ki so tudi delovno aktivni, je v veliki meri posledica dela prek študentskih servisov. Predvsem v starostni skupini 25-29 let pa narašča delež mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Na položaj mladih na trgu dela dolgoročno vplivajo tudi demografska gibanja. Kljub neprekinjeni rasti števila prebivalcev (do leta 2009 predvsem kot posledica povečanega selitvenega prirasta, od leta 2006 dalje pa tudi kot posledica ponovnega pozitivnega naravnega prirasta) se število mladih v Sloveniji zmanjšuje že dobrih 10 let. Vzrok je neprekinjeno zmanjševanje števila rojstev v obdobju 1980-2003 (z izjemo leta 2000), ponovni porast števila rojstev od leta 2004 dalje pa bo na ponovno povečevanje kontingenta mladega prebivalstva vplival šele po letu 2020. Leta 2011 je bilo v Sloveniji 375.365 mladih, v starosti 15-29 let, kar je skoraj 14 % manj kot leta 2000, njihov delež v celotnem prebivalstvu pa se je zmanjšal za dobre 3 o. t. Do leta 2020 naj bi po projekcijah prebivalstva EUROPOP201017 število mladih še naprej upadalo. V primerjavi z letom 2011 naj bi jih bilo za 16 %, tj. okrog 60 tisoč, manj, od tega več kot 34 tisoč manj v starosti 15-24 let in dobrih 25 tisoč manj v starosti 25-29 let, tako da bi mladi v starosti 15 do 24 let predstavljali manj kot desetino, mladi v starosti 25 do 29 let pa 5,6 % prebivalstva. Ob stalnem podaljševanju pričakovanega trajanja življenja se med prebivalstvom neprekinjeno povečujeta število in delež starejših, delež delovno sposobnega prebivalstva v starosti 20-64 let, ki se že od leta 2005 let dalje giblje na ravni nekaj čez 64 % (predvsem zaradi visokega selitvenega prirasta delovno sposobnega prebivalstva v letih 2005-2009), pa se bo po omenjeni projekciji do leta 2020 zmanjšal na dobrih 60 % in to kljub predpostavki projekcij o relativno visokem selitvenem prirastu, ki verjetno ne bo dosežena. Tabela 4: Mladi in delovno sposobni, Slovenija, 2000-2020 število delež 2000 2011 2020 2000 2011 2020 Mladi 15-24 let 292.101 229.830 195.709 14,7 11,2 9,1 Mladi 25-29 let 143.700 145.535 119.982 7,2 7,1 5,6 Mladi SKUPAJ 435.801 375.365 315.691 21,9 18,3 14,7 Delovno sposobni 15-64 let 1.391.981 1.420.392 1.393.402 70,0 69,3 65,0 Prebivalstvo 2,046.976 2,050.189 2,142.217 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS, 2020: Eurostat; preračuni UMAR. 16 V to skupino se poleg Slovenije uvrščajo še Finska, Danska, Norveška in Nizozemska 17 Projekcije prebivalstva do leta 2060 EUROPOP2010 je Eurostat objavil sredi leta 2011. Za začetno vrednost upoštevajo število prebivalcev na stanje 1. januarja 2010, od tod njihovo ime. Strokovnjaki OECD menijo, da bi teoretično morala manjša populacija mlajše delovne sile in zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva dolgoročno pozitivno vplivati na položaj mladih na trgu dela. Čeprav mladi običajno ne zasedajo delovnih mest, ki jih pri upokojevanju izpraznijo starejši, pa upokojevanje lahko do določene mere vpliva na povpraševanje po novi delovni sili. V Sloveniji je v preteklosti število mladih, ki so po zaključenem rednem izobraževanju vstopali na trg dela, presegalo število novih upokojencev, ki so ta trg zapuščali. Od leta 2008 dalje pa odliv starejših (novih upokojencev) s trga dela presega priliv mladih na ta trg18. Podobno bo tudi v prihodnjih letih: generacije mladih, ki bodo vstopale na trg dela, se bodo stalno zmanjševale, generacije, ki se bodo upokojevale, pa bodo ostale visoke. Slika 11: Odliv mladine iz šol ter nove starostne in invalidske upokojitve v obdobju 2000-2010 in projekcija do leta 2020 32 30 28 26 o 24 o > 22 6 5 4 3 2 1 0 2005 Vir:SURS; preračuni UMAR. 2006 2007 2008 2009 2010 Na nadpovprečno znižanje delovne aktivnosti mladih v obdobju 2008-2011 je vplivala močna izpostavljenost mladih začasnim zaposlitvam. V obdobju 2008-2011 se je stopnja delovne aktivnosti mladih v starosti 15-24 let znižala za 6,9 o. t., v starostni skupini 25-29 let pa za 5,9 o. t. (glej tabelo 6). Veliko zmanjšanje obsega študentskega dela, velika razširjenost začasnih zaposlitev (vključno s študentskim delom) med mladimi in visok delež delovno aktivnih mladih v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, ki ju je kriza naj 20 Delež začasnih zaposlitev v starostni skupini 15-24 let je v letu 2008 znašal 69,8 % (za 26,6 o. t. več kot leta 2000) in se do leta 2011 povečal 74,5 %. bolj prizadela, so glavni dejavniki nadpovprečnega zmanjšanja delovne aktivnosti mladih. Leta 2011 je bil obseg študentskega dela za 20,8 % manjši kot leta 2008, število vseh začasno delovno aktivnih mladih pa je bilo nižje za 26,4 %. Glede na izobrazbo se je v obdobju 2008-2011 v starostni skupini 15-24 let in 25-29 let močno znižala stopnja delovne aktivnosti srednje izobraženih. Tabela 5: Delovna aktivnost mladih v starostni skupini 15-24 let v obdobju 2002-2011, v tisočih 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 število delovno aktivnih 88 83 94 91 91 96 98 87 88 73,5 zaposleni 80 77 83 79 81 86 87,8 75,6 68,6 62,3 začasno delovni aktivni 44 42 54 50 52 58 61,3 50,3 47,8 45,1 študentsko delo 15 17 25 24 27 32 36 32 38 28,5 delež študentskega dela v delovni aktivnosti v % 17,0 20,5 26,6 26,4 29,7 33,3 36,7 36,8 43,2 38,8 Vir: SURS; anketa o delovni sili. V gospodarski krizi se je stopnja delovne aktivnosti mladih (25-29 let) najbolj znižala tistim s srednjo izobrazbo. Dosežena izobrazba praviloma povečuje možnosti za zaposlitev, na kar kaže dejstvo, da so stopnje delovne aktivnosti bolj izobraženih višje v primerjavi s stopnjami delovne aktivnosti manj izobraženih. Slednje velja tako za celotno populacijo kot tudi v mlajših starostnih skupinah. Ob tem ko se je v obdobju 2008-2011 v starostni skupini 25-64 let najbolj zmanjšala stopnja delovne aktivnosti nizko izobraženih, se je pri mladih v starosti 25-29 let najbolj zmanjšala za tiste s srednjo izobrazbo. Tabela 6: Stopnje delovne aktivnosti po starostnih in izobrazbenih skupinah v Sloveniji, v % SKUPAJ Nizka izobrazba Srednja izobrazba Visoka izobrazba 15-24 let 25-29 let 15-24 25-29 15-24 25-29 15-24 25-29 2000 31,2 81 10,8 65,9 48,5 81,3 73,0u 88,8 2001 30,3 82,3 11,3 72,3 46,2 81,9 64,5u 89,5 2002 31,1 82 9,3 68,5 47,2 82,6 61,0u 86,7 2003 28,6 78,7 7,7 67,6 43,4 78,2 69,6u 84,3 2004 33,8 80,6 13,2 62,4 50,2 80,4 68,4u 86,9 2005 34,1 79,8 14,0 62 48,1 78,8 68,1u 87,1 2006 35,0 77,5 14,9 60,4 48,9 76,4 69,0u 84,6 2007 37,6 80,6 16,4 62,2 51,2 80,3 79,4u 84,8 2008 38,4 82,9 17,9 63,3 51,3 82,3 68,6u 87,4 2009 35,3 77,6 16,4 56,1 47,3 76,4 71,8u 84,9 2010 34,1 75,7 17,1 54,8 45,4 75,4 60,0u 81,4 2011 31,5 74,8 13,3 61,3 43,5 73,2 53,9u 81 Vir:Eurostat, opomba: u-nezanesljiva ocena Tudi pri mladi generaciji je kriza moške prizadela nekoliko bolj kot ženske, stopnja delovne aktivnosti moških pa je še vedno večja kot pri ženskah. Stopnja delovne aktivnosti se je v obdobju 2008-2011 v obeh starostnih skupinah (15-24 in 25-29) znižala bolj med moškimi kot med ženskami.21 Podobno kot pri celotni populaciji lahko večje znižanje delovne aktivnosti mladih moških povežemo z velikim padcem aktivnosti in zaposlenosti v dejavnostih, v katerih so zaposleni pretežno moški (npr. gradbeništvo in predelovalne dejavnosti). Manjša razlika med spoloma v prvi starostni skupini je verjetno posledica tega, da je zmanjšanje obsega študentskega dela enako prizadelo oba spola. Tabela 7: Stopnje delovne aktivnosti po starostnih skupinah in spolu 15-24 let 25-29 let Ženske Moški Ženske Moški 2000 27,4 34,7 81 80,9 2001 26,4 34,1 77,9 86,3 2002 27,2 34,8 78 85,9 2003 23,6 33,3 75,8 81,5 2004 29,1 38,3 76,9 84 2005 29,8 38,1 77,2 82,2 2006 30,3 39,2 72,3 82,8 2007 31,4 43,2 75,3 85,8 2008 33,2 43 78,8 86,7 2009 31 39,1 73,6 81,5 2010 30 37,6 73,1 78,3 2011 26,9 35,7 72,4 77,2 Vir:Eurostat. Po daljšem obdobju zniževanja stopnje brezposelnosti mladih se je s krizo stopnja brezposelnosti mladih močno povečala. Stopnja brezposelnosti (po anketi o delovni sili) med mladimi v starostni skupini 15-24 let se je v obdobju 2000-2007 znižala na 10,1 % v letu 2007 (za 6,3 o. t. manj kot leta 2000). Z upočasnitvijo gospodarske rasti v letu 2008 in padcem v letu 2009 je začela naraščati in se v obdobju 2007-2011 povečala za 5,6 o. t., in leta 2011 znašala 15,7 %, kar je sicer manj kot v povprečju EU (21,3 %). V drugi starostni skupini mladih (25-29 let) pa se je povečala za 7,7 o. t. in v letu 2011 znašala na 14,2 %, kar je več kot v povprečju EU (12, 6 %). V odbobju 2008-2011 se je za v starostni skupini 15-24 let za ženske znižala za 6,3 o. t., za moške pa 7,3 o. t. v storostni skupini 25-29 let pa se je za ženske znižala 6,4o. t., za moške pa 9,5 o. t. Tabela 8: Stopnja anketne brezposelnosti za starostni skupini 15-24 in 25-29 let in po spolu 15-24 25-29 skupaj moški ženske skupaj moški ženske 2000 16,4 14,8u 18,5u 7,5 7,3u 7,8u 2001 15,7 15,0u 16,6u 6,2 5,3u 7,1u 2002 14,8 13,5u 16,7u 6,6 4,5u 8,9u 2003 15,3 13,1u 18,4u 10 8,7u 11,6u 2004 14,0 11,2u 17,7u 8,6 7,0u 10,4u 2005 15,9 14,5u 17,8u 9,3 8,3u 10,5u 2006 13,9 11,6u 16,8u 10,4 7,5u 13,5u 2007 10,1 9,4u 11,2u 8,1 5,4u 11,2u 2008 10,4 9,9u 11,3u 6,5 4,8u 8,5u 2009 13,6 13,8u 13,4u 10,1 8,9u 11,3u 2010 14,7 15,2u 13,8u 13,0 12,8u 13,3u 2011 15,7 15,0u 16,8u 14,2 13,0u 15,4u Vir: Eurostat, opomba: u-nezanesljiva ocena V krizi se je relativno najbolj povečalo število tistih registriranih brezposelnih mladih oseb, ki so visoko izobraženi. Število registriranih brezposelnih mladih oseb v starostni skupini 15-29 let se je v obdobju med decembrom 2008 in decembrom 2011 povečalo za 48,9 %. V tem obdobju se je število registriranih mladih z visoko izobrazbo povečalo za 112 %, mladih s srednjo šolo za 38,4 % in z nizko izobrazbo za 43 %. Na veliko povečanje brezposelnih mladih z visoko izobrazbo je vplivalo manjše povpraševanje po izobraženi delovni sili, veliko povečanje števila diplomantov v obdobju 2008-2010 in strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem po tako izobraženih kadrih (več o tem v poglavju 2.2.3). Slika 13: Število registrirano brezposelnih v starosti do 29 let glede na izobrazbo konec leta 2008 in 2011 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 Nizko izobraženi Srednje izobraženi Visoko izobraženi Vir: ZRZS. Gospodarska kriza je podaljšala tudi čas, ki ga mladi preživijo v brezposelnosti. Manjše število prostih delovnih mest22 v povezavi z odpuščanji in nepodaljševanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki prevladujejo predvsem med mladimi23, se je zrcalilo v podaljšanju časa, ki ga mladi preživijo v brezposelnosti. Med mladimi v starostni skupini 15-29 let je bila povprečna dolžina trajanja brezposelnosti leta 20011 za 2 meseca in 4 dni daljša kot leta 2009. Mladi z nizko izobrazbo so leta 2011 v brezposelnosti preživeli v povprečju 1 leto in 25 dni in so tako že izpostavljeni dolgotrajni brezposelnosti. Tabela 9: Povprečno trajanje brezposelnosti v starostni skupini 15-29 let po različnih izobrazbenih skupinah. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Skupaj 11 m29d 12m22d 12m6d 10m25d 8m3d 9m8d 10m7d nizka izobrazba 14m10d 15m29d 16m5d 14m10d 10m9d 11m24d 12m25d srednja izobrazba 11m3d 11m23d 11m1d 9m22d 7m10d 8m15d 9m14d Visoka izobrazba 8m16d 8m25d 8m21d 7m26d 6m7d 7m4d 8m5d Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. ■ V obdobju 2008-2011 se je število prostih delovnih mest zmanjšalo za 22,3 %. ' Delež začasnih zaposlitev med vsemi zaposlitvami mladih (15-24) je bil v letu 2011 74,5 % (Eurostat). 0 2.2.1. Vključenost mladih v Izobraževanje v obdobju 2000-2010 Število mladih, vpisanih v srednje šole, se je v obdobju 2000-2010 močno zmanjšalo zaradi demografskih razlogov, vključenost pa je zelo visoka. Vključenost mladih, starih 15-19 let, v srednješolsko izobraževanje, je bila leta 2009 najvišja med državami EU in presegala povprečje EU (Slovenija: 77,7 %; EU: 58,6 %). V obdobju 2000-2009 se je vključenost nekoliko povečala, vendar se je zaradi demografskih razlogov (manjšanje velikosti generacij za vpis v srednjo šolo) število mladih, vpisanih v srednjo šolo, v obdobju 2000/2001-2010/2011 močno zmanjšalo (za 21,5 %)24. Število mladih, vpisanih v srednje^ šole, se je v obdobju 2000-2010 zmanjšalo na vseh programih, razen na poklicnem in maturitetnem tečaju. Število vpisanih se je najbolj zmanjšalo v dveletnih nizkih in triletnih srednjih poklicnih programih (glej tabelo 10). Zmanjševanje števila mladih v poklicnih programih povzroča probleme na trgu dela, kjer primanjkuje določenih kadrov s to izobrazbo. Ob tem se je v obdobju 2000/2001-2010/2011 močno zmanjšalo tudi število vpisanih v poklicno-tehniške programe, ki mladim s končano 3-letno poklicno šolo omogočajo nadaljevanje izobraževanja na terciarni ravni. Zmanjšalo se je tudi število mladih, vpisanih v štiri- in petletne tehniške in druge strokovne programe ter v gimnazije, vendar za bistveno manj kot v poklicne šole. Močno pa se je povečalo število vpisanih v maturitetni tečaj. Ob takšnih gibanjih se je spremenila tudi struktura vpisanih po vrstah programov. Močno se je zmanjšal delež, vpisanih v nižje in srednje poklicne programe (s 27,7 % v letu 2000/2001 na 15,5 % v letu 2010/2011), precej pa sta se povečala deleža vpisanih na gimnazije in v štiriletne in petletne tehniške in druge strokovne programe25- Zmanjšanje deleža vpisanih v nižje in srednje poklicne programe, ki ne omogočajo neposrednega nadaljevanja izobraževanja na terciarni ravni, je povezan tudi z nizkim ugledom poklicev z nizko in srednjo poklicno izobrazbo26. Tabela 10: Mladi, vpisani v srednje šole, glede na vrsto izobraževalnega programa, 2000- 2010* Število Rast števila, v % Razlika v številu Struktura mladih v srednjih šolah, v % 2010 2000 - 2010 2000 - 2010 2000 2010 Skupaj 82.267 -21,5 -22.573 100,0 100,0 2-letni in 3-letni nižji in srednji poklicni programi 12.775 -56 -16.288 27,7 15,5 4-letni in 5-letni tehniški in drugi strokovni programi 30.715 -8,7 -2.909 32,1 37,3 Gimnazije 32.432 -4,4 -1.485 32,4 39,4 3+2 in diferencialni programi (+2 in PTI programi) 4.839 -37,7 -2.924 7,4 5,9 Poklicni tečaj 429 351,6 334 0,1 0,5 Maturitetni tečaj 1.077 184,9 699 0,4 1,3 Vir: SURS; preračuni UMAR. Opomba: 'Prikazani so podatki za začetek šolskega leta. Zmanjševanje vpisa v poklicne in tehniške ter druge strokovne šole je z vidika potreb trga dela in zaposlovanja mladih problematično. Rezultati ankete, ki jo je izvedel ZRZS med delodajalci, kažejo, da za nekatere profile poklicne izobrazbe delodajalci težko dobijo ustrezne kadre27. Podobno kažejo tudi podatki ZRZS o številu prijavljenih potreb in 24 Po podatkih za začetek šolskega leta je v šolskem letu 2010/2011 znašalo 82.267. 25 Delež vpisanih na gimnazije je v letu 2010/2011 znašal 39,4 % in se je v primerjavi z letom 2000/2001 povečal za 7,1 o. t. Delež vpisanih na 4-letne in 5-letne tehniške in druge strokovne programe pa je v letu 2010/2011 znašal 39,4 % in se je v primerjavi z letom 2000/2001 povečal za 5,3 o. t. 26 To so pokazali tudi izsledki raziskave Special Eurobarometer Attitudes towards vocational education and training (2011). 27 Po Rezultatih ankete LPZAP Napoved zaposlovanja za leto 2011 (ZZRS) delodajalci najtežje pridobijo za zaposlitev kuharje, natakarje, varilce, ključavničarje, zidarje, mizarje, tesarje ipd. brezposelnih oseb za nekatere nazive poklicne izobrazbe.28 S tega vidika je problematično zmanjševanje števila vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, kjer je za nekatere profile strokovne izobrazbe število prostih del veliko, število brezposelnih na prosto delovno mesto pa majhno (na primer strojni tehnik, elektrotehnik elektronik, elektrotehnik, računalniški tehnik, zdravstveni tehnik). Problematično pa je tudi zmanjšanje števila vpisanih v srednje šole, predvsem na področju tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, kjer za veliko nazivov poklicne in strokovne izobrazbe delodajalci težko dobijo osebe za zaposlitev,29 pa tudi število mladih brezposelnih s takšno izobrazbo je skromno (strojni tehniki30). Tudi število vpisanih in vključenost mladih v terciarno izobraževanje sta se v obdobju 2000-2010 precej povečali. V šolskem letu 2010/2011 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 47,6 % mladih, starih 20-24 let, v primerjavi z letom 2000/2001 pa se je vključenost močno povečala (za 12,9 o. t.). V obdobju 2008-2010 se je vključenost mladih v terciarno izobraževanje ohranjala na približno enaki visoki ravni. V letu 2009 (zadnji razpoložljiv mednarodni podatek) je bila najvišja med državami EU in je presegala povprečje EU (Slovenija: 47,7 %; EU: 29,3 %). V šolskem letu 2010/2011 je bilo vpisanih 107.134, njihovo število pa se je v primerjavi z letom 2000/2001 povečalo za 17,1 %. Z vidika potreb trga dela je pozitivno povečevanje deleža vpisanih na področju zdravstvo in sociala, na področju znanost, matematika in računalništvo ter na področju tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, čeprav teh kadrov še vedno primanjkuje. V strukturi vpisanih je bil v letu 2010/2011 najvišji delež vpisanih na področju družbene vede, poslovne vede in pravo (2010/2011: 34,7 %), čeprav se je v primerjavi z letom 2000/2001 močno zmanjšal (za 8,3 o. t.). Zmanjšal se je tudi delež vpisanih na področju izobraževanja. Na teh področjih se je zmanjšalo tudi število vpisanih, na drugi področjih pa se je število vpisanih povečalo (glej tabela 11). Najbolj se je povečalo število vpisanih na področju zdravstva in sociale (za 74,1 %), kar je povezano z ustanavljanjem visokošolskih zavodov31 na področju zdravstva po letu 2000. Ob tem je bilo leta 201132 število prostih del za doktorje medicine in diplomirane medicinske sestre veliko, število brezposelnih pa skromno, kar kaže na potrebe po diplomantih na tem področju izobraževanja. V obdobju 2000-2010 se je povečalo tudi število vpisanih na področju tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, precej pa se je povečalo tudi na področju znanost, matematika in računalništvo. Povečanje vpisa na ti dve področji izobraževanja je povezano tudi s politiko na tem področju. Vendar pa bi bilo lahko povečanje števila vpisanih še večje, saj je bila v letu 2011 po različnih profilih diplomantov na omenjenih področjih (strojništvo, elektrotehnika, računalništvo in informatika) ponudba prostih del velika, število brezposelnih s takšno izobrazbo na prosto delovno mesto pa nizko. 28 V letu 2011) je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 2.457 prostih del za kuharje, 2.745 za natakarje, 2.989 za varilce, 4.225 za ključavničarje, 1.122 za mizarje, 4.918 za zidarje, 2.772 za tesarje. Število brezposelnih na prosto delo kuharja pa je znašalo 0,5, za natakarja 0,4, za varilca 0,0, ključavničarja 0,3, mizarja 0,9, zidarja 0,2, tesarja 0,2. 29 Strojni tehnik, kuhar, zidar, avtomehanik, mizar, oblikovalec kovin, orodjar, tesar (Rezultati ankete LPZAP Napoved zaposlovanja za leto 2011, 2011). 30 Namere osnovnošolcev za vpis v srednjo šolo za šolsko leto 2012/2013, 2012. 31 Medicinska fakulteta v Mariboru (ustanovljena je bila leta 2003, prvi študenti so bili vpisani v študijskem letu 2004/2005) in visoke strokovne šole oziroma fakultete za zdravstvo. 32 Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011). Tabela 11: Vpisani v terciarno izobraževanje, po področjih izobraževanja1, 2000-2010 Število Rast števila, v % Razlika v številu Struktura vpisanih, v % 2010 2000-2010 2000-2010 2000 2010 Skupaj 107.134 17,1 15.640 100,0 100,0 Izobraževanje 8.234 -12,9 -1.221 10,3 7,7 Umetnost in humanistika 9.078 44,2 2.782 6,9 8,5 Družbene vede, poslovne vede in pravo 37.134 -5,5 -2.169 43,0 34,7 Znanost, matematika in računalništvo 7.530 64,1 2.942 5,0 7,0 Tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo 20.915 30,5 4.889 17,5 19,5 Kmetijstvo in veterina 3.435 22,4 628 3,1 3,2 Zdravstvo in sociala 10.664 74,1 4.540 6,7 10,0 Storitve 10.144 47,1 3.249 7,5 9,5 Vir: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja ISCED 97 in priročnik Eurostat (Fields od Education and Training Manual, 2.2.2.1. Projekcija vključenosti mladih v izobraževanje do leta 2020 Število otrok, ki bodo končali osnovno šolo, bo začelo naraščati šele po letu 2018. Zaradi dolgoletnega zmanjševanja števila rojstev v obdobju 1980-2003 sta se šoloobvezna generacija in število otrok, vpisanih v osnovne šole v Sloveniji, stalno zmanjševala (in to tudi v času prehoda na devetletno osnovno šolo v obdobju 1999-2003). S tem se je zmanjševalo tudi število otrok, ki so vsako leto zaključili osnovno šolo (okrog 95 % demografske generacije). To število se bo (z izjemo leta 2015 zaradi povečanega števila rojstev v letu 2000) zmanjševalo še vse do leta 2018, oživitev rodnosti in naraščanje števila rojstev od leta 2004 dalje pa bosta vplivala na ponovno rast števila otrok s končano osnovno šolo šele od leta 2019 dalje33. Z upadanjem števila otrok, ki so^ oziroma bodo končali osnovno šolo, bo upadalo tudi število srednješolcev in rednih študentov. Število vpisanih v srednje šole se zmanjšuje že od leta 1999 dalje, od leta 2002 dalje pa se zmanjšuje tudi število tistih, ki so v posameznem koledarskem letu uspešno zaključili različne stopnje srednješolskega izobraževanja. Delež mladih, ki je po končani osnovni šoli uspešno zaključil vsaj eno stopnjo srednješolskega izobraževanja, je takrat dosegel okrog 90 % in se le počasi povečuje34. Zato se bosta tako število vpisanih v srednje šole za mladino kot število mladine, ki bo te šole uspešno zaključila, iz demografskih razlogov še naprej zmanjševali (po naši projekciji prvo vse do leta 2020, drugo pa do leta 2023). S tem se je že v letu 2011 začelo zmanjševati tudi število rednih študentov, ki naj bi se zmanjševalo še naprej, vse do sredine prihodnjega desetletja, že v kratkem pa se bo začelo zmanjševati tudi število rednih 33 Povečevanje števila rojstev od leta 2004 dalje je že v letu 2012 vplivalo na ponovno rast šoloobvezne generacije in s tem števila vpisanih v osnovno šolo. Po projekciji prebivalstva bo zaradi vse manjših generacij žensk v rodni dobi število rojstev začelo kmalu spet upadati, kljub še nekoliko povišani predvideni stopnji celotne rodnosti, kar pa bo imelo vpliv na zmanjševanje obsega šoloobvezne generacije in števila vpisanih v osnovno šolo šele po letu 2020. Pri tem tako pri projekciji števila vpisanih v osnovno šolo kot pri projekciji števila otrok, ki bodo uspešno zaključili osnovno šolo, izhajamo iz dosedanjih povprečnih razmerij do šoloobvezne generacije (okrog 97 %) oziroma do generacije, ki je v koledarskem letu, ko je zaključila osnovno šolo, dopolnila 15 let (okrog 95 %). Podrobneje o predpostavkah in metodologiji projekcije glej poglavje X v dodatku). 34 V projekciji predpostavljamo, da naj bi se do leta 2020 povečal na 91 %. Delež generacije, ki ji po končani osnovni šoli ne uspe zaključiti vsaj ene stopnje srednjih šol za mladino, naj bi se tako zmanjšal na 9 % (z okrog 11 % v letih 2000-2003 oziroma z okrog 15 % in več v obdobju pred letom 1999). diplomantov, kljub temu da naj bi se delež mladine, ki bo po končani srednji šoli uspešno diplomirala v okviru rednega študija, po naši projekciji še nekoliko povečal35. Obseg generacij mladih, ki bodo v prihodnjih letih (do leta 2020) zapuščale izobraževalni sistem, se bo tako počasi manjšal. Od sedanjih 23 tisoč se bo zmanjšal na le 19 tisoč leta 2020. Skupno bo v obdobju 2012-2020 izobraževalni sistem zapustilo okrog 185 tisoč mladih, od tega skoraj polovica z visokošolsko, tretjina pa s srednješolsko izobrazbo. Tabela 12: Vključenost otrok, mladine in študentov v izobraževanja v obdobju 2000-2010 ter projekcija do leta 2020 Povprečje 20002004 Povprečje 20052009 2010 2015 2020 ŠOLOOBVEZNI OTROCI, 6-14 let, 1.1. (1000) 189,1 172,9 166,5 175,9 197,9 - v osnovnih šolah 181,7 167,4 161,6 170,5 191,9 v % od šoloobvezne generacije 96,1 96,8 97,1 96,9 97,0 MLADINA V SREDNJIH ŠOLAH, 1.1. (1000) 100,7 92,3 82,2 74,3 73,9 v % od generacije 15-18 let: 95,4 99,5 99,2 98,0 98,8 - v nižjih poklicnih programih (1000) 2,7 1,5 1,0 1,0 1,0 - v srednjih poklicnih šolah in v poklicnem tečaju 23,1 15,6 12,0 10,9 11,0 - v tehničnih in drugih strokovnih srednjih šolah 32,3 31,0 30,0 26,4 26,1 - v gimnazijah in v maturitetnem tečaju 35,3 37,9 34,4 32,4 32,3 - v poklicnih tehničnih programih 7,3 6,3 4,8 3,6 3,5 ŠTUDENTI, 1.1. (1000) 96,1 114,6 114,9 112,1 109,0 - v % od prebivalstva v starosti 20-29 let 32,2 39,7 40,8 44,1 49,2 - redni študenti do 3. stopnje (1000) 61,3 73,4 79,2 67,9 63,0 - v % od generacije 19-23let 41,6 55,2 62,2 62,7 63,4 - višje stopnje (1000) 2,5 5,4 7,5 3,5 2,7 - 1. in 2. stopnje, visokošolski in stari univerzitetni (1000) 58,8 67,9 71,7 64,4 60,2 - izredni študenti do 3. stopnje (1000) 29,9 34,0 28,2 28,4 26,3 - v % od prebivalstva v starosti 25-64 let s srednjo izobrazbo 8,5 9,2 7,1 7,4 7,4 - višje stopnje (1000) 4,4 9,7 9,1 8,7 7,9 - 1. in 2. stopnje, visokošolski in stari univerzitetni (1000) 25,5 24,3 19,1 19,7 18,3 - študenti 3. stopnje (1000) 4,9 7,2 7,5 15,7 19,7 Vir: Podatki SURS in lastna projekcija na osnovni projekcije prebivalstva Europop 2010. 35 Po projekciji naj bi delež generacije z zaključeno gimnazijo, tehnično ali drugo srednjo strokovno šolo, ki v rednem študiju diplomira na višji stopnji terciarnega izobraževanja, ostal na sedanji ravni okrog 5 %, delež, ki diplomira na visoki stopnji v rednem študiju, pa naj bi se povečal s sedanjih skoraj 60 % na 65 %. Tabela 13: Zaključevanje šolanja mladine projekcija do leta 2020 (v 1000) in študentov ter odliv mladine iz šol v obdobju 2000-2010 in Skupaj 20012005 Skupaj 20062010 Skupaj 20112015 Skupaj 20162020 Skupaj 20122020 ZAKLJUČILI ŠOLANJE: MLADINA Končali osnovno šolo in šolo s prilagojenim programom 115,9 96,8 89,3 89,0 159,9 Niso končali osnovne šole ali šole s prilagojenim programom 6,0 5,0 5,0 4,7 8,7 Končali srednje šole 121,8 110,1 91,8 86,6 159,5 - nižji poklicni program 4,1 2,4 2,0 1,8 3,3 - srednjo poklicno šolo in poklicni tečaj 30,9 21,4 16,6 15,8 29,0 - opravili zaključni izpit 33,9 32,4 28,0 26,2 48,4 - opravili maturo 41,5 45,2 39,2 37,2 68,4 - opravili diferencialni zaključni izpit 13,2 10,1 6,7 6,2 11,4 Redni diplomanti do 3. stopnje 39,3 48,3 58,3 51,0 97,3 - višje stopnje (1000) 2,4 4,0 4,1 3,6 6,8 - 1. in 2. stopnje, visokošolski in stari univerzitetni 36,9 44,3 54,3 47,4 90,6 Izredni diplomanti do 3. stopnje 24,6 31,6 33,1 31,0 57,5 - višje stopnje (1000) 6,4 12,0 12,9 11,8 22,0 - 1. in 2. stopnje, visokošolski in stari univerzitetni 18,1 19,6 20,2 19,3 35,4 Zaključili 3. stopnjo študija (staro in novo) 7,0 8,9 16,8 27,4 42,1 ODLIV MLADINE IZ REDNEGA ŠOLANJA 112,6 113,0 111,8 96,9 184,5 Izobrazbena sestava (v %) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 - brez izobrazbe 5,3 4,4 4,5 4,9 4,7 - s končano osnovno šolo 11,8 12,6 8,5 9,2 8,9 - z nižjo izobrazbo 3,6 2,1 1,8 1,8 1,8 - s končano srednjo poklicno izobrazbo 16,1 12,6 9,3 10,1 9,7 - s končano strok.ali splošno sr.šolo 28,2 25,5 23,8 21,4 22,1 - s končano višjo izobrazbo 2,2 3,6 3,6 3,7 3,7 - s končano visoko izobrazbo 32,8 39,2 48,6 48,9 49,1 Število let šolanja 12,4 12,9 13,4 13,4 13,4 Vir: Lastna ocena in projekcija na osnovni podatkov SURS ter projekcije prebivalstva Europop 2010. 2^.2^.2^. Neaktivnost in zgodnje opuščanje šolanja med mladimi Vključenost v izobraževanje in pridobljena formalna izobrazba vplivata na položaj mladih na trgu dela. Kot smo pokazali v poglavju 2.2.1, je vključenost mladih v izobraževanje v Sloveniji visoko, vendar obstaja tudi del mladih, ki se ne odločijo za vstop na trg dela ali opustijo šolanje. Mladi, ki opustijo izobraževanje in imajo končano največ osnovno šolo, so pogosteje izpostavljeni brezposelnosti ter posledično socialni izključenosti in tveganju revščine (EC; 2011). Zato je pomembno, da spremljamo tudi delež mladih, ki ni vključen niti v zaposlitev niti v izobraževanje in usposabljanje (NEET kazalnik), in delež mladih osipnikov.36 Delež mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, se je v Sloveniji v obdobju 20082010 močno povečal v starostni skupini 25-29 let, v mlajših starostnih skupinah pa je ostal nizek. Delež mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (kazalnik NEET), je v Sloveniji v mlajših starostnih skupinah (15-19 let in 20-24 let) razmeroma nizek. V starostni skupini 15-19 let je v letu 2010 znašal 3,7 %, kar je bistveno manj kot v povprečju EU (7,0 %), v starostni skupini 20-24 let pa je znašal 9,8 %, kar je manj kot v povprečju EU (18,0 %). Nizka deleža sta povezana z visoko vključenostjo mladih, starih 15-19 let, v srednješolsko izobraževanje in mladih, starih 20-24 let, v terciarno izobraževanje. Delež omenjenih mladih v starostni skupini 25-29 let pa je višji kot v mlajših starostnih skupinah: v letu 2010 je znašal 13,2 % (povprečje EU 19,7 %). V obdobju 2008-2010 se je delež v tej starostni skupini povečal za 4,1 o. t. Višji delež in večje povečanje v starostni skupini 25-29 let v primerjavi s starostno skupino 20-24 let37 kaže na probleme mladih diplomantov pri stopanju na trg dela. V starostni skupini 15-19 let je delež ostal skoraj nespremenjen zaradi visoke vključenosti v srednješolsko izobraževanje in velikega deleža mladih, ki z vpisom na terciarno raven odložijo vstop na trg dela. 36 Kazalnik delež mladih osipnikov meri delež mladih, starih 18-24 let, s končano ali nedokončano osnovno šolo ali brez šolske izobrazbe, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. 37 Delež mladih ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, v starostni skupini 20-24 let, se je ob visoki vjključenosti te skupine v tercarno izobraževanje povečal za za 1,1 o. t. Slika 14: Delež oseb, ki niso zaposlene niti vključene v izobraževanje ali usposabljanje po starostnih skupinah ----- 15 -19 let ---- 20 -24 let - 25 -29 let 16 14 12 10 ....... v. ■s. s ...........y ............ N s.......... \ ^ \ N . / / / ............. v \ \__ v. / ........ ........rs».... "s. 'v____ / ................ o o rN m o o o o rN Ln o o vo o o o o rN 00 o o o o Vir: Eurostat Delež mladih osipnikov je v Sloveniji nizek in se tudi v krizi ni povečal. Ob visoki vključenosti mladih v izobraževanje in visoki stopnji dokončanja srednješolskega izobraževanja je delež mladih osipnikov nizek. V letu 2010 je znašal 5,2 % in bil bistveno nižji kot na ravni povprečja EU (15,2 %). V obdobju krize se je ob visoki vključenosti mladih v izobraževanje ohranil na približno enaki ravni. Vendar pa so pri deležu mladih osipnikov velike razlike med spoloma, delež je pri ženskah (3,3 %) veliko nižji kot pri moških (6,9 %). V Sloveniji se je kot učinkovit ukrep pri spodbujanju osipnikov k nadaljevanju izobraževanja izkazal program Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM38. 2.2.3. Ovire in spodbude za zaposlovanje mladih Študija OECD kot najbolj pomembni oviri za zaposlovanje mladih pri ponudbi dela izpostavlja: zgodnje opuščanje šolanja in pomanjkanje znanj, ki so relevantna za trg dela. Z vidika ponudbe dela se največkrat kot ovira navaja zgodnje opuščanje šolanja, pomanjkanje ustreznih znanj in veščin, ki jih mladi pridobijo v izobraževanju, in pomanjkanje delovnih izkušenj. Obsežna študija OECD o zaposlovanju mladih (OECD 2010) 38 Program PUM je program neformalnega izobraževanja, ki je namenjen mladim, starim 15-25 let, ki so brezposelni in niso vključeni v formalno izobraževanje in niso pridobili poklicne izobrazbe. Program je bil zasnovan z namenom, da mladim, ki so brez izobrazbe, poklica in zaposlitve, pomaga pri preseganju socialne osamelosti in jih spodbudi k nadaljevanju šolanja, kjer pa to ni mogoče, spodbuja pridobivanje veščin, ki olajšajo pot do zaposlitve. 8 6 4 2 0 posebej izpostavlja pomen kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje prehoda iz izobraževanja v zaposlitev in relevantnost znanj in veščin z vidika potreb trga dela. Politike držav naj bi za to bile usmerjene v (i) zmanjševanje zgodnjega opuščanja šolanja, (ii) spodbujanje kombinacije usposabljanja in dela,(iii) omogočanje mladim še druge možnosti za pridobitev poklica (OECD, 2010). Pri povpraševanju po delu pa se navajajo predvsem tri glavne ovire oziroma priložnosti za zaposlovanje mladih. Prva ovira v študiji OECD je struktura gospodarstva, ki v veliki meri določa tudi možnosti za zaposlovanje mladih, saj določeni sektorji gospodarstva v večji meri zaposlujejo mlajšo delovno silo. Večja zastopanost mladih v določenem sektorju, ki je v krizi bolj prizadet, lahko tako pripelje tudi do nadpovprečnega poslabšanja položaja mladih na trgu dela. Druga ovira so plače in stroški dela, kar je problem, ki ga številne države rešujejo s posebnimi predpisi glede določanja plač za mlade, s čimer vplivajo na lažje vstopanje mladih na trg dela. Številne mednarodne empirične raziskave kažejo, da ima lahko previsoka raven minimalne plače negativen vpliv na zaposlenost mladih, še posebej če jih spremljajo tudi visoki ostali stroški dela. Za zmanjšanje tega probleme je slaba polovica držav, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo, uvedla nekoliko znižano minimalno plačo za mlade. Hkrati pa se zaradi spodbujanja zaposlovanja mladih odločajo za zniževanje socialnih prispevkov v primeru zaposlovanja mladih in prejemnikov minimalnih plač. Tretji dejavnik v študiji pa je varovanje zaposlitve, ki zajema predvsem sklop predpisov o odpuščanju in najemanju zaposlenih z redno zaposlitvijo in predpise o uporabi začasnih zaposlitev. Rigidnost predpisov o varovanju zaposlitve, ki jih OECD meri z indeksom varovanja zaposlitve, praviloma spodbuja uporabo začasnih zaposlitev, ki so med mladimi še posebej pogoste. Ocenjujemo, da tudi v Sloveniji ovire za zaposlovanje mladih izhajajo tako s strani ponudbe kot tudi povpraševanja. Za razliko od mnogih evropskih držav težave večinoma ne izvirajo iz zgodnjega opuščanja šolanja, saj je delež mladih osipnikov v Sloveniji relativno nizek39 (kljub temu ne bi smeli zanemariti uspešnih programov, ki mladim omogočajo drugo možnost za pridobitev izobrazbe). V Sloveniji na težave mladih pri zaposlovanju v veliki meri vplivajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem, ki so povezane s strukturo vpisa mladih v izobraževalne programe in premajhnim vplivom delodajalcev na vsebino programov. Neskladja so prisotna tako pri mladih s srednješolsko izobrazbo kot tudi mladih, ki so končali terciarno raven izobraževanja. Reševati bi jih bilo treba z večjo prilagoditvijo sistema izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela. Ker ima Slovenija med državami EU nadpovprečno starost ob izstopu iz šolanja in več kot tretjino šolajočih, ki so tudi delovno aktivni (ob tem pa je analiza študentskega dela (Šušteršič in drugi, 2010) pokazala, da večino opravljenih del predstavljajo fizična in manj zahtevna dela), bi bilo smiselno tudi študentsko delo bolj povezati s pridobivanjem izkušenj, ki bi pozitivno vplivale na karierno pot mladih s terciarno izobrazbo. Na strani povpraševanja pa v Sloveniji zaposlitvene možnosti mladih zmanjšujeta relativno močno varovanje zaposlitve in relativno visoka obdavčitev dela oz visoki stroški dela. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo omenjene ovire za zaposlovanje mladih, ki so po naši oceni relevantne tudi za Slovenijo. V Sloveniji neusklajena struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja s potrebami trga dela in veliko povečanje števila diplomantov v obdobju 2008-2011 povečujeta probleme mladih diplomantov pri zaposlovanju. Z vidika zaposlovanja mladih diplomantov terciarnega izobraževanja so bila gibanja števila diplomantov po področjih izobraževanja v obdobju 2000-2011 neugodna. Po rezultatih ankete, ki jo je leta 2011 ZRZS izvedel med delodajalci40, delodajalci težko dobijo za zaposlitev nekatere profile terciarno izobraženih s področij znanost, matematika in računalništvo, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter zdravstvo. Podobno tudi podatki ZRSZ o številu prostih delovnih mest in številu brezposelnih ' V letu 2010 jev Sloveniji znašal 5,2 %, v povprečju EU 15,2 %. ' Gre za anketo LPZAP (Nap Po rezultatih ankete LP elektrotehnike, gradbeništva. 40 Gre za anketo LPZAP (Napoved zaposlovanja za leto 2011). 41 Po rezultatih ankete LPZAP delodajalci težko dobijo za zaposlitev diplomante strojništva, računalništva in informatike, po nazivih izobrazbe kažejo, da je za različne profile izobrazbe s teh področij izobraževanja število prostih delovnih mest veliko, število brezposelnih pa razmeroma nizko. Nasprotno pa za različne profile na področju humanistike in družbenih, poslovnih ved in prava število brezposelnih močno presega število prostih delovnih mest. Neusklajena ponudba delovnih mest za posamezne profile s številom brezposelnih je tudi posledica precej neugodnih gibanj števila diplomantov po področjih izobraževanja. V obdobju 2008-2010 se je število diplomantov terciarnega izobraževanja (starih do 29 let) povečalo za 24,9 %. Obenem pa se je zaradi krize v letu 2009 število prostih del za terciarno izobražene močno zmanjšalo 42 Tabela 14: Število prostih delovnih mesti in brezposelnih glede na doseženo izobrazbo Število prostih del1 Število brezposelnih2 2000 2008 2011 2000 2008 2011 Skupaj 155.503 240.532 194.468 104.583 66.239 112.754 Osnovnošolska 48.280 73.583 56.752 49.386 26.945 39.911 Nižja in srednja poklicna 55.151 85.267 71.229 28.145 15.949 28.173 Srednja tehnična in druga strokovna ter splošna 27.599 45.031 33.798 22.389 16.895 29.736 Terciarna 24.473 36.074 31.126 4.663 6.435 14.708 Neznan naziv - 577 1.563 - 15 226 Vir: Zavod RS za zaposlovanje. Opomba: 1 Podatki o številu prostih del so za obdobje 1. 1.-31.12.. 2Podatki o številu brezposelnih so za konec obdobja. Tudi na ravni srednješolskega in poklicnega izobraževanja obstaja neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Zmanjševanje števila mladih, vpisanih v poklicne šole in tehniške ter druge strokovne šole, je z vidika možnosti za zaposlovanja mladih neugodno. Pri vpisu mladih v srednje šole po vrstah izobraževalnih programov so prisotna neskladja (prenizek vpis v poklicne programe) glede na potrebe trga dela, kar otežuje prehod mladih v zaposlitev. Drug problem na ravni srednješolskega izobraževanja je povezan s številom mladih, vpisanih po področjih izobraževanja in znotraj tega po nazivih poklicne in strokovne izobrazbe, ki ni skladno s potrebami trga dela. Tako bi bilo lahko v nekaterih programih število vpisanih večje (na primer področje tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, področje zdravstva). Nasprotno velja za nekatere profile na področju družbene, poslovne, upravne in pravne vede (ekonomski tehnik, prodajalec), kjer je bilo leta 2012/2013 število razpisanih vpisnih mest v srednjih poklicnih in strokovnih šolah največje med vsemi programi. Prav število mladih s tema nazivoma, ki so brezposelni, pa je med vsemi nazivi poklicne in strokovne izobrazbe najvišje.43 Težave zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem številne države rešujejo z okrepitvijo poklicnega in izobrazbenega svetovanja mladim in z oblikovanjem posebnih programov za zaposlovanje mladih. V Avstriji so tako okrepili poklicno in izobrazbeno svetovanje. Mladim, ki so zaključili šolanje ali to še bodo, je zagotovljeno prvo svetovanje zavoda za zaposlovanje, kjer jim svetujejo o odločitvah glede njihove poklicne poti. Mlade, ki so zainteresirani za opravljanje vajeništva v organizacijah po končanju šolanja, registrirajo kot iskalce vajeništva ali pa jim, v primeru odprtih mest, nemudoma omogočijo opravljanje 42 Leta 2009 se je po podatkih ZRSZ število prostih del za terciarno izobražene zmanjšalo za 20,7 %, leta 2011 pa je bilo kljub povečanju še vedno za 13,7 % nižje kot leta 2008. 43 Konec leta 2011 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje med mladimi s srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo poleg gimnazijskih maturantov največ ekonomskih tehnikov (2.348), med mladimi s srednjo poklicno izobrazbo pa največ prodajalcev (1.241). vajeništva v določeni organizaciji.44 Na Danskem so v oblikovanje poklicnega izobraževanja vključeni tudi socialni partnerji - sodelujejo pri splošnem odločanju in vsakodnevnem izvajanju sistema poklicnega izobraževanja. Na Nizozemskem morajo tisti mladi med 18. in 27. letom, ki še niso zaključili srednje šole, to obvezno storiti ali pa se zaposliti, v nasprotnem primeru se jih lahko oglobi ali odvzame del socialne pomoči. Prehod mladih diplomantov iz šolanja v zaposlitev pa številne države spodbujajo s programi spodbujanja zaposlovanja s subvencijami za zaposlitve in s programi usposabljanja na delovnem mestu, v katerih mladi pridobljeno znanje uporabijo na realnih problemih v podjetjih pod okriljem mentorja. Takšne programe so uvedli med drugim na Cipru in v Estoniji, kjer sta programa uspešna. Na Irskem program zagotavljanja delovnih izkušenj izvajajo s prakso v podjetjih v javnem in zasebnem sektorju. V Veliki Britaniji pa vlada subvencionira opravljanje pripravništva pri delodajalcih v določenih gospodarskih panogah. Na raven zaposlenosti vpliva tudi varovanje zaposlitve, ki je v Sloveniji relativno močno. Za mednarodne primerjave ureditve trga dela in razvrščanje držav po tem merilu so strokovnjaki OECD razvili »indeks varovanja zaposlitve« (OECD,1999).45 Bassanini in Duval (2004) sta ocenila, da zmanjšanje Indeksa varovanja zaposlitve za 2 standardna odklona lahko poveča stopnjo delovne aktivnosti mladih za 4 odstotne točke. Za Slovenijo omenjeni indeks kaže, da spada med države z manj fleksibilno delovno zakonodajo, saj se z vrednostjo indeksa 2,76 uvršča na 16. mesto med 21 članicami EU, ki so tudi članice OECD. Skupna vrednost indeksa za Slovenijo je primerljiva z vrednostjo za Belgijo, Italijo, Nemčijo in Norveško. Večina držav ima nekoliko bolj fleksibilno ureditev kot Slovenija. Manj fleksibilno je v Sloveniji urejeno varovanje redno zaposlenega zoper individualno odpoved, kjer bi lahko na osnovi podrobnejše analize podkomponent indeksa trdili, da imamo v Sloveniji bolj rigidno ureditev pri odpuščanju redno zaposlenih na področjih: (i) postopkov pri odpuščanju, (ii) možnosti vrnitve na delovno mesto po neupravičenem odpustu in (iii) opredelitve neupravičenega (un-fair) odpusta. Podrobna primerjava odpovednih rokov in odpravnin pa pokaže, da Slovenija ne odstopa od drugih držav po dolžini odpovednih rokov, nekoliko pa odstopa z višjimi odpravninami za zaposlene z daljšo delovno dobo. Glede na to, da je torej v Sloveniji manj fleksibilno urejeno varovanje zaposlitve za nedoločen čas, to zagotovo povečuje pogostost uporabe začasnih zaposlitev, ki so še posebej pogoste med mladimi (glej poglavje 2.2). Poleg varovanja zaposlitve v Sloveniji tudi relativno visoki stroški dela verjetno zmanjšujejo možnosti za zaposlovanje mladih. Kot smo že omenjali na veliko razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji vpliva tudi študentsko delo, ki je za delodajalce proceduralno in cenovno (nižja obdavčitev) bolj privlačno. Poleg velike fleksibilnosti pri najemanju študentov in nižje davčne obremenitve kot v primeru redne zaposlitve privlačnost študentskega dela za delodajalce povečuje še dejstvo, da v primeru študentskega dela ni predpisanega minimalnega plačila kot v primeru rednega dela (minimalna plača), delodajalec pa tudi nima obveznosti za povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, regres za letni dopust ^). Kot je razvidno iz slike 15, so bile že zgolj davčne obveznosti delodajalca v primeru dohodka v višini minimalne plače v letu 2011 v primeru študentskega dela za okoli 10 % nižje kot pri redni zaposlitvi delavca z minimalno plačo. Ker predstavlja študentsko delo velik del delovne aktivnosti mladih, bi lahko sklepali, da kombinacija relativno močnega varovanja zaposlitve in nižjih stroškov dela (do sedaj nižje obdavčitve študentskega dela, brez obveznosti za plačilo povračil v zvezi z delom) zmanjšujeta interes delodajalcev po rednem zaposlovanju mladih, ki so praviloma tudi brez delovnih izkušenj. Povečanje koncesije na študentsko delo, ki jo uvaja Zakon o uravnoteženju javnih financ,46 bo sicer zmanjšalo cenovno privlačnost študentskega dela, ne bo pa vplivalo na 44 Zagotovljeno opravljanje vajeništva naj bi pripomoglo k boljši integraciji mladih v primarni trg dela, podjetja pa so za zagotavljanje prostih mest vajencem deležna subvencij 45 Indeks vsebuje opis 22 osnovnih delov ureditve trga dela, ki jih lahko združimo v tri področja oz. dele indeksa: (i) zaščitenost redno zaposlenega zoper individualno odpoved; (ii) urejenost začasnih oblik zaposlenosti in (iii) specifične zahteve ob kolektivnem odpuščanju. Indeks ima lahko vrednost od 0 do 6, pri čemer višja vrednost indeksa označuje bolj togo ureditev in večje varovanje zaposlitve. 46 Koncesijska dajatev se v skladu z zakonom povečuje na 23 % (prej 12 %). druge vzroke za njegovo uporabo. Poleg tega mladim ne bo omogočilo, da se čim prej vključijo v sisteme socialnih zavarovanj (uvedba prispevkov za socialno zavarovanje bi bila zato po naši oceni primernejša rešitev kot povišanje koncesijske dajatve). Starostna segmentacija zato še naprej ostaja eden večjih nerešenih problemov trga dela. Slika 15: Davčne obveznosti delodajalca pri različnih oblikah pogodbe pri dohodku v višini minimalne plače v letu 2011 3.000 Redna Študentsko Podjemna Avtorska zaposlitev delo pogodba pogodba Vir. MF, MDSZ, preračuni UMAR. Probleme mladih pri zaposlovanju v Sloveniji bi kratkoročno lahko zmanjšali z okrepitvijo programov aktivne politike zaposlovanja, ki bi mladim omogočili pridobivanje izkušenj, dolgoročno pa s sistemom spremljanja in napovedovanja potreb po poklicnih profilih. Nekatere države OECD47 redno pripravljajo projekcije sprememb v zaposlenosti po poklicih za naslednjih pet do deset let. Čeprav so projekcije večinoma narejene na agregatni ravni, se pogosto uporabljajo za oblikovanje podrobnejših kratkoročnih strategij za zmanjševanje pomanjkanja kadrov na določenih poklicnih področjih. Tako priprava agregatnih projekcij kot tudi podrobnejših strategij odprave strukturnih neskladij na trgu dela predstavlja dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno vpeljati v tudi v Sloveniji. Strukturna neskladja na trgu dela namreč v Sloveniji predstavljajo pomembno oviro pri zaposlovanju mladih. Vključenost mladih v terciarno izobraževanje je v Sloveniji zelo visoka. Ob naraščajoči brezposelnosti oseb s terciarno izobrazbo nadaljnje povečevanje vključenosti mladih v terciarno izobraževanja ni smiselno. Ocenjujemo, da je del težav pri zaposlovanju mladih povezan tudi z visoko izobraženostjo mladih. Z visoko vključenostjo mladih v terciarno izobraževanje mladi namreč odlagajo vstop na trg dela in povečujejo ' Avstralija, Kanada, Koreja in ZDA. individualno donosnost izobraževanja, ob tem pa primanjkuje določenih poklicnih profilov. Na kratek rok bi morala aktivna politika zaposlovanja mlade bolj vključevati v programe izobraževanja in usposabljanja, ki dajejo mladim znanja, ki jih potrebujejo podjetja. Tako bi bilo smiselno oblikovati in okrepiti programe delitve delovnih mest (job-rotation) in usposabljanja na delovnem mestu, subvencioniranje zaposlovanja pa bolj kot doslej uporabljati tudi za mlado populacijo. Za zmanjšanje starostne segmentacije, ki izvira iz sistemske regulative trga dela, pa bi bilo treba (i) zmanjšati veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas, in (ii) drugače urediti študentsko delo. 2.3. Politika trga dela v Sioveniji Na slabšanje razmer na trgu dela se je država odzvala z intervencijskima zakonoma za ohranjanje delovnih mest in okrepljenim izvajanjem programov aktivne politike zaposlovanja (APZ). V letu 2009 sta bila sprejeta dva intervencijska zakona, namenjena ohranjanju delovnih mest, ki sta ublažila padec zaposlenosti v Sloveniji. Januarja 2009 je bil sprejet Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa.48 Konec maja 2009 je bil sprejet še Zakon o delnem povračilu nadomestila plač, ki ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač zaposlenim na »začasnem čakanju na delo«.49 Največ delovno aktivnih je bilo v obe omenjeni shemi vključenih sredi leta 2009, ko je bilo vključenih okoli 4,8 % vseh delovno aktivnih po statističnem registru (več glej Ekonomski izzivi 2011). Število vključenih v programe APZ se je v letih 2009 in 2010 močno povečalo.50 Okrepljeno izvajanje programov APZ in izvajanje intervencijskih zakonov je močno povečalo izdatke za aktivno politiko v letih 2009 in 2010. V letu 2009 so se izdatki za programe APZ več kot podvojili, kar je v veliki meri posledica sprejetja intervencijskih zakonov za o ohranjanje delovnih mest,51 v letu 2010 pa so se izdatki še nekoliko povečali (za 19,4 % glede na leto 2009). V letih 2009 in 2010 se je delež izdatkov za aktivno politiko v skupnih izdatkih za politiko trga dela močno povečal (na okoli 38 %). Večji delež izdatkov za aktivne posege kot pasivne podpore je z vidika odpravljanja neskladij na trgu dela prava usmeritev. V letu 2011 so se izdatki za politiko trga dela še nekoliko povečali, vendar je pri tem prišlo do močnega zmanjšanja izdatkov za aktivno politiko zaposlovanja. Po podatki ZRZS so se izdatki za politiko trga dela v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečali za 7,6 %, pri čemer so se izdatki za aktivno politiko zmanjšali za 36,7 %, izdatki za pasivno politiko pa so se povečali za 35,1 %. Naraščanje teh izdatkov je posledica večjega števila prejemnikov nadomestil za brezposelnost in višjih odmernih stopenj v skladu z novim Zakonom o urejanju trga dela, ki je začel veljati v letu 2011. Delež izdatkov za aktivno politiko v skupnih izdatkih se je v letu 2011 znižal na 22,5 %. Zmanjšanje izdatkov za aktivne programe je z vidika zmanjševanja naraščajočih neskladij neustrezno in dolgoročno lahko prispeva k ohranjanju visoke brezposelnosti . 48 Po tem zakonu so podjetja lahko pridobila subvencijo v višini 60-120 EUR mesečno za delavca, ki je vključen v shemo skrajšanega delovnega časa (skrajšanje za 4-8 ur). 49 V skladu z omenjenim zakonom je delodajalec je lahko napotil na čakanje največ 50 % svojih delavcev. Delodajalec je izplačeval delavcu nadomestilo plače v višini 85 % njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Država pa je povrnila delodajalcu 50 % nadomestila. Delavci na čakanju imajo pravico in obveznost, da 20 % časa porabijo za usposabljanje. Programe usposabljanja mora delavcu zagotoviti delodajalec, država pa stroške usposabljanja sofinancira v višini 500 EUR na delavca. 50 Število vključenih v programe APZ se je v letu 2009 povečalo za 77 % v primerjavi z letom 2008, v letu 2010 pa še za nadaljnjih 38 %. 51 Za obe shemi za ohranjenje delovnih mest je bilo v letu 2009 porabljenih okoli 32 mio EUR. Slika 16: Izdatki za politiko trga dela v Sloveniji 2008-2011 450 400 350 300 cc 12 250 200 150 100 50 0 2008 2009 2010 Vir: ZRZS, letna poročila za leto 2008, 2009, 2010 in 2011 2011 Vključenost brezposelnih v programe APZ se je leta 2011 močno zmanjšala. Po velikem povečanju vključenosti v programe APZ v letih 2009 in 2010 se je vključenost v letu 2011 močno zmanjšala. V letu 2011 se je število vključenih oseb v programe APZ zmanjšalo za 46,3 %. Najbolj se je zmanjšalo vključevanje v programe za povečanje socialne vključenosti in programe usposabljanja in izobraževanja. To je z vidika zmanjševanje strukturnih neskladij neustrezno. V letu 2011 se je močno zmanjšal delež vključenih dolgotrajno brezposelnih in starejših, kar je problematično z vidika odpravlja strukturnih problemov. Za analizo obsega in ciljanosti programov APZ smo izračunali razmerje med številom vključenih v APZ iz določene skupine brezposelnih in celotnim številom brezposelnih te skupine in ga poimenovali stopnja vključenosti, ki nam služi kot približno merilo vključenosti posamezne skupine. Na osnovi teh razmerij bi lahko sklepali, da vključevanje brezposelnih oseb ni bilo v zadostni meri usmerjeno k zmanjševanju strukturnih neskladij. ampak je bila v ospredju politika vključevanja prejemnikov nadomestil za brezposelnost. Delež vključenih dolgotrajno brezposelnih, starejših od 50 let, in brezposelnih brez izobrazbe, se je v letu 2011 močno zmanjšal in bil celo nižji kot v letu 2011. Smotrno bi bilo povečati vključenost omenjenih skupin brezposelnih in s tem povečati njihovo zaposljivost in socialno vključenost. Ker so javna dela lahko pogosto primerna oblika aktivacije za omenjene skupine brezposelnih, je smiselno okrepiti izvajanje javnih del. Empirična evalvacija ukrepa »usposabljanje in izobraževanje zaposlenih« kaže, da tudi vključenost zaposlenih v programe izobraževanja in usposabljanja zmanjšuje možnost za izgubo zaposlitve za okoli 10 % (Volčjak, Kavkler, 2012). Programe upodabljanja in izobraževanja bi bilo smiselno čim bolj prilagoditi potrebam delodajalcev. Na ravni države bi bilo smiselno oblikovati sisteme spremljanja in napovedovanja povpraševanja po delovni sili, ki bi lahko pomagali pri oblikovanju APZ programov in politike izobraževanja. Tabela 4: Število in stopnja vključenosti posamezne skupine brezposelnih Leto brezposelne osebe iskalci prve zaposlitve dolgotrajno brezposelni brez strokovne izobrazbe stari 50 let in več Število brezposelnih oseb vključenih v programe APZ 2008 27.593 4.712 4.121 4.464 3.201 2009 49.275 6.099 4.316 8.719 4.654 2010 68.827 7.898 8.116 10.341 5.555 2011 36.940 5.889 5.389 6.754 4.617 Stopnja vključenosti brezposelnih v programe APZ (v %) 2008 43,6 44,1 12,7 17,6 14,6 2009 57,1 49,5 13,7 25,6 17,8 2010 68,5 54,4 19 27,6 17,7 2011 33,4 40,9 10,7 17,1 11,8 Vir: ZRZS, lastni izračuni. 2.4. Gibanje in politika plač Rast plač so zadnja tri leta močno zaznamovali gospodarska kriza, dvig minimalne plače, prenovljeni sistem plač v javnem sektorju in varčevalni ukrepi vlade. Posledično je zvišanje povprečne bruto plače na zaposlenega v državi v letih 2010 (3,9 % nominalno) in 2011 (2,0 %) izviralo le iz dejavnosti zasebnega sektorja (Tabela 5). Po upočasnjeni rasti zaradi odziva na krizo v letu 200952 ^je na rast plač v zasebnem sektorju v pogojih nizke gospodarske aktivnosti in spremenjene strukture zaposlenih 3 v zadnjih dveh letih vplival predvsem dvig minimalne plače.54 Ob tem pa le rahla krepitev gospodarske aktivnosti in težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnega položaja nista omogočali vidnejše rasti plač, večjih pritiskov na rast pa ni bilo tudi zaradi naraščajoče brezposelnosti in relativno nizke inflacije. V dejavnostih javnih storitev so varčevalni ukrepi, ki so se zaradi splošnega gospodarskega in javnofinančnega položaja z dopolnitvami sprejemali vse od leta 2009, v zadnjih dveh letih povsem ustavili rast plač. Niso pa ustavili zaposlovanja, ampak ga le upočasnili, medtem ko je bilo zmanjšanje zaposlenosti v zasebnem sektorju eden prvih odzivov na krizo in je skupaj z upočasnjeno rastjo plač močno znižalo rast mase plač v tem sektorju (Slika 21). 52 Dejavnosti zasebnega sektorja so se na krizo odzvale že ob koncu leta 2008 (z manj opravljenimi nadurami, skrajšanjem delovnega časa in nižjimi izrednimi izplačili), leta 2009 pa se je odziv še nadaljeval. 53 Do te je prišlo zaradi odpuščanj zaposlenih, pretežno z nizkimi plačami, kar je statistično zvišalo raven povprečne plače. Po naši oceni je 0,9 o. t. rasti povprečne plače v dejavnostih zasebnega sektorja leta 2009 posledica tega učinka, v naslednjih dveh letih pa 0,5 oz. 0,2 o. t. 54 Po naši oceni je k zvišanju bruto plače dejavnosti zasebnega sektorja v letu 2010 (5,1 %) prispeval okrog 3 o. t. V letu 2011 je imela postopnost dviga minimalne plače manjši vpliv (po naši oceni pod 1 o. t.) na rast povprečne plače zasebnega sektorja. Tabela 15: Rast bruto plače na zaposlenega, 2000-2011 Leto Nominalna rast bruto plače na za poslenega, v % Realna ras t bruto plače na zapos »lenega, v % Skupaj Dejavnosti zasebnega sektorja Dejavnosti javnih storitev Skupaj Dejavnosti zasebnega sektorja Dejavnosti javnih storitev 2000 10,6 10,3 11,2 1,6 1,3 2,1 2001 11,9 10,9 13,9 3,2 2,3 5,1 2002 9,7 10,0 8,7 2,0 2,3 1,1 2003 7,5 7,7 6,7 1,8 2,0 1,0 2004 5,7 6,8 2,8 2,0 3,1 -0,8 2005 4,8 5,4 3,4 2,2 2,8 0,9 2006 4,8 5,4 3,5 2,2 2,8 1,0 2007 5,9 6,9 4,1 2,2 3,2 0,4 2008 8,3 7,8 9,7 2,5 2,0 3,8 2009 3,4 1,8 6,7 2,5 1,0 5,8 2010 3,9 5,1 -0,1 2,1 3,2 -1,8 2011 2,0 2,6 0,0 0,2 0,8 -1,8 Opomba: Preračun bruto plače na zaposlenega za dejavnosti zasebnega sektorja vključuje do vključno leta 2008 dejavnosti A-K (SKD 2002), od leta 2009 dalje pa A-N; R-S (SKD 2008). Preračun bruto plače na zaposlenega za dejavnosti javnih storitev vključuje do vključno leta 2008 dejavnosti L-O (SKD 2002), od leta 2009 dalje pa O-Q (SKD 2008). Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast plač je vplivala na poslabšanje konkurenčnosti gospodarstva v obdobju 2008-2010, pritiski nanjo pa so popustili šele leta 2011, kar pa še ni bistveno izboljšalo konkurenčnega položaja gospodarstva. Povečevanje realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bilo značilno za triletno obdobje od 2008 do 2010, v katerem so se skupaj povečali za 9,1 %. Stroškovno konkurenčnost je dodatno poslabševalo dejstvo, da je bilo gibanje stroškov dela na enoto proizvoda v vseh treh letih tudi precej manj ugodno kot v EU, kjer je bilo kumulativno povečanje v enakem obdobju 2,2-odstotno. Z izjemo leta 2009, ko je bil glavni dejavnik poslabšanja padec produktivnosti zaradi znižanja gospodarske aktivnosti, ki se mu število zaposlenih še ni prilagodilo v tolikšni meri55, smo bili v preostalih dveh letih (2008 in 2010) priča predvsem pritiskom naraščajočih stroškov dela.56 Leta 2011 so se z nadaljnjim povečevanjem produktivnosti57 in umiritvijo rasti plač prvič po treh letih zviševanja stroški dela na enoto bruto domačega proizvoda znižali (za 0,4 %), njihova raven pa je bila še vedno precej višja kot leta 2007 (za približno 8 %).5® 2.3.1. Gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja Če izvzamemo dvig minimalne plače in spremembe v strukturi zaposlenosti, se je rast plač v dejavnostih zasebnega sektorja v času krize zelo upočasnila, v letu 2011 pa je bila sploh najnižja v zadnjih dvajsetih letih. Zvišanje povprečne bruto plače zasebnega sektorja v letu 2011 (2,6 %) je bilo bistveno manjše kot v letu 2010 (5,1 %), ko je ob uveljavitvi novega zakona o minimalni plači59 večina delodajalcev znesek te takoj prilagodila zakonski višini, deloma pa je izviralo tudi še iz sprememb v strukturi zaposlenosti in rahle krepitve nadurnih, izrednih in zaostalih izplačil.60 Zaradi dviga minimalne plače je bila rast plač v obdobju 55 Predvsem zaradi interventnih zakonov za ohranjanje delovnih mest in delno zaradi običajnega odloga v prilagajanju zaposlenosti. 56 Njihova rast je leta 2008 izvirala iz uskladitve plač z visoko preteklo inflacijo in gospodarsko aktivnostjo ter iz odprave dela plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Leta 2010 pa je prišlo do zvišanja minimalne plače, kar je pospešilo predvsem rast plač v dejavnostih zasebnega sektorja. 57 Povečevanje produktivnosti je v letih 2010 in 2011 za razliko od EU v večji meri izhajalo iz znižanja zaposlenosti, gospodarska rast pa je bila šibkejša kot v EU. 58 Več glej v UMAR, Poročilo o razvoju 2012, poglavje 1.2. 59 Marca 2010 uveljavljeni zakon je zvišal znesek minimalne plače za 22,9 %. 60 Prispevek dviga minimalne plače okoli 3 o. t., sprememb v strukturi zaposlenosti okoli 0,5 o. t., nadurnih izplačil 0,2 o. t., izrednih in zaostalih izplačil pa 0,3 o. t. 2010-2011 precej višja kot v letu 2009, ko se je zaradi gospodarske krize v vseh dejavnostih sektorja izrazito upočasnila, na le 1,8 % v povprečju leta (s 7,8 % v 2008). Podjetja so se na krizo namreč takoj odzvala z manjšim obsegom opravljenih nadur in skrajševanjem delovnega časa, temu pa so sledila tudi odpuščanja in prilagoditve plač, ki pa so bila izrazitejša in hitrejša v industriji61 kot tržno-storitvenih dejavnostih.62 Z začetkom leta 2010 se je rast plač začela ponovno krepiti v vseh dejavnostih sektorja, a različno intenzivno. Z dvigom minimalne plače se je hitreje okrepila v industriji, tudi zaradi nizke primerjalne osnove (Slika 12). Finančno-zavarovalniška in predelovalna dejavnost, kjer sta bili umiritvi rasti plač kot odziv na krizo najizrazitejši,63 po treh letih beležita povsem različno zvišanje plač. Bruto plača v predelovalni dejavnosti je bila v povprečju leta 2011 glede na obdobje tik pred krizo64 višja za 15,8 %,65 v finančno-zavarovalniški dejavnosti pa le za 0,5 %. Stagnacija plač v tej dejavnosti je predvsem posledica precej nižjih izrednih izplačil, ki so se v času krize najbolj znižala prav v tej dejavnosti.66 Slika 16: Rast povprečne bruto plače na zaposlenega v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja 12 C Predelovalne dejavnosti D Oskrba zelektriko F Gradbeništvo ----G Trgovina K Finančne dejavnosti ^^ Vir: SURS. 61 Vključuje predelovalne dejavnosti, gradbeništvo ter dejavnosti rudarstva, oskrbe z električno energijo in oskrbe z vodo. 62 Vključujejo trgovino, gostinstvo, promet in skladiščenje, poslovanje z nepremičninami ter informacijsko-komunikacijske, finančno-zavarovalniške, strokovno-znanstveno-tehnične, kulturno-rekreacijske in druge raznovrstne dejavnosti. 63 Poleg gradbeništva in gostinstva. 64 Povprečje leta 2011 glede na drugo četrtletje 2008. 65 Nadpovprečno zvišanje je poleg dviga minimalne plače izhajalo tudi iz krepitve obsega industrijske proizvodnje in produktivnosti dela, sprememb v strukturi zaposlenosti ter nizke primerjalne osnove, saj je bila rast plač v tej dejavnosti v letu 2009 blizu stagnacije. 66 Znesek izrednih izplačil je v tej dejavnosti še vedno med višjimi, a se je glede na leto 2007 skoraj prepolovil, zato se je tudi masa izrednih izplačil najobčutneje znižala prav v tej dejavnosti (s 24,6 mio EUR v letu 2007 na 7,2 mio EUR). Izredna izplačila, ki odražajo uspešnost poslovanja podjetij in so element plač v funkciji spodbud zaposlenim, so se v obdobju krize znižala. Ob koncu leta 201167 so bila najnižja v zadnjih šestih letih. V ta namen je bilo v dejavnostih zasebnega sektorja izplačanih 75 mio EUR, kar je desetina manj kot v letu 2010, glede na predkrizno leto 2007 pa so bila nižja za skoraj 40 % (Slika 17). V primerjavi z letom 2010 sta bila nižja delež zaposlenih, ki so jih prejeli in povprečni znesek izplačila, oba pa sta bila nižja v večini dejavnosti. Kljub znižanju je delež zaposlenih, ki prejmejo izredna izplačila, tudi lani ostal najvišji v dejavnostih z najvišjimi povprečnimi plačami in hkrati z velikim deležem državnega lastništva t. j. oskrbi z elektriko in plinom, rudarstvu, oskrbi z vodo ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Delež prejemnikov izrednih izplačil se je zadnje leto sicer najbolj znižal prav v oskrbi z električno energijo, kljub temu pa je še vedno nadpovprečno visok delež zaposlenih (61,5 %) prejel izredno izplačilo višje od tisoč evrov bruto. V vseh ostalih dejavnostih je bilo povprečno izplačilo nižje in v večini dejavnosti tudi nižje kot v predhodnem letu. Vlada je sicer z namenom varčevanja že v letu 2010 (za obdobje 2011-2012) sprejela priporočila,68 da se prejemki iz naslova poslovne uspešnosti v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države, ne izplačujejo, vendar so bila ta neobvezujoča in zato nezadostna. Vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, ki bodo zagotavljali skladnost izplačil plač in nagrad s poslovnimi rezultati tudi v teh podjetjih, je zato eden izmed izzivov učinkovitega upravljanja z državnimi podjetji. Slika 17: Izredna izplačila, dejavnosti zasebnega sektorja, novembri 2005-2011 ^^m Izredna izplačila —■— Delež zaposlenih, ki jih je prejel (desna os) 140 120 100 d O 4-J 13 03 1.750 1.700 1.650 1.600 1.550 1.500 1.450 1.400 —♦— Dejavnosti javnih storitev -Javna uprava —=— Izobraževanje -----Zdravstvo in soc.varstvo C Vir: SURS, preračuni UMAR. cp iz C C C ' Brez sprejetja ukrepov bi bila rast tudi v letih 2009 in 2010 okrog 10-odstotna (glej UMAR, Ekonomski Izzivi 2010, poglavje 2.5.2.). ' Povprečje leta 2011 glede na drugo četrtletje 2008. Po treh dogovorih78 med vlado in sindikati javnega sektorja, sklenjenih v obdobju 2009-2011, je bil maja letos sklenjen nov dogovor o ukrepih na področju plač, ki skupaj z Zakonom za uravnoteženje javnih financ podpira uresničevanje rebalansa za letošnje leto. Zadnji dogovor79 določa še bolj restriktivno plačno politiko javnega sektorja tako za letošnje kot prihodnje leto. Za letos je s 1. junijem predvideno izplačilo preostalih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij, hkrati pa se bodo za 8 % znižale osnovne plače vsem javnim uslužbencem. Skupni neto učinek (prihranek) obeh ukrepov je ocenjen na 3 % letne mase plač javnih uslužbencev, v povprečju letošnjega leta pa bo zato po naši oceni nominalna rast bruto plače v dejavnostih javnih storitev za okrog 2 o. t. nižja, kot bi bila brez ukrepov. Hkrati se bodo ukinile varovane plače in znižala nekatera ostala povračila in nadomestila javnim uslužbencem, ki niso del plač (selektivno izplačilo regresa za letni dopust, prevoz na delo in z dela, regres za prehrano, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, dnevnice za službene poti doma in v tujini, plačilo za delo v tujini, kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene ipd.). Za drugo leto je (v juniju) predvideno izplačilo zaostalih napredovanj v plačne nazive (v letih 2011 in 2012) in napredovanj v plačni razred v letu 2012, neizplačevanje redne delovne uspešnosti in omejitev izplačil uspešnosti zaradi večjega obsega dela javnim uslužbencem pa je podaljšano vse do konca leta 2013. Dogovorjeno je, da se plače do takrat tudi ne bodo usklajevale za rast cen. Slika 20: Razmerje med povprečno bruto plačo dejavnosti javnih storitev in zasebnega sektorja*, v %, 1991-2011, dejavnosti zasebnega sektorja=100 138 136 134 132 130 128 126 124 122 120 118 rNrn^Lovor^ooc^CD-— rNrn^Lovor^ooo^CD-— O^O^C^O^C^C^O^C^C^CDCDCDCDCDCDCDCDCDCD'— O^O^C^O^C^C^O^C^C^CDCDCDCDCDCDCDCDCDCDCDCD '— '— '— '— '— '— '— '— '— CNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Do vključno leta 2008 so dejavnosti javnih storitev opredeljene kot dejavnosti L-O, zasebni sektor vse ostale dejavnosti (A-K), SKD 2002. Od leta 2009 dalje so dejavnosti javnih storitev opredeljene kot dejavnosti O-Q, zasebni sektor vse ostale dejavnosti (A-N; R-S), po SKD 2008. Vir: SURS, preračuni UMAR. 78 Vlada in socialni partnerji so v obdobju 2009-2011 podpisali tri dogovore, ki so bili realizirani s pripadajočimi aneksi h Kolektivni pogodbi za javni sektor ter s sprejemom treh interventnih zakonov (zadnji od njih kot rezultat dogovora socialnih partnerjev in parlamentarnih strank). Na tej podlagi je bilo premaknjeno izplačilo tretje in četrte četrtine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij (na obdobje po preseganju 2,5-odstotne gospodarske rasti), v letu 2011 so bila zamrznjena napredovanja na delovnem mestu v višji plačni razred, zaostril se je mehanizem usklajevanja plač z inflacijo, višina regresa za letni dopust je ostala na ravni iz leta 2008, začasno je ukinjeno izplačevanje redne delovne uspešnosti, omejen pa je tudi obseg sredstev za izplačilo povečanega obsega dela. Ukrepi so veljali do konca junija 2012 oz. ponekod do konca letošnjega leta. 79 Dogovor o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014 (Uradni list RS št. 38/12) skupaj z Aneksom št. 5 h kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 40/12). Razmerje med bruto plačo dejavnosti javnih storitev in dejavnosti zasebnega sektorja se je zadnji dve leti opazno znižalo, letos pa se bo z napovedanimi posegi v plače javnega sektorja še bolj. Doseženo razmerje med bruto plačo dejavnosti javnih storitev in bruto plačo dejavnosti zasebnega sektorja je vedno posledica gibanja plač obeh skupin dejavnosti. Tako je bilo znižanje razmerja v letu 2010 posledica varčevalnih ukrepov na področju plač javnega sektorja, kot tudi okrepljene rasti plač zasebnega sektorja zaradi dviga minimalne plače in sprememb v strukturi zaposlenih. V letu 2011 doseženo razmerje (20,6 % višja povprečna bruto plača kot v dejavnostih zasebnega sektorja, Slika 16) se bo letos še znižalo zaradi še ostrejših ukrepov na področju plač javnega sektorja, tako da bo bruto plača v dejavnostih javnih storitev še za okoli 15 % višja od bruto plače v dejavnostih zasebnega sektorja. Razmerje je tudi sicer v obdobju zadnjih dvajset let precej nihalo, na kar so vplivale tudi sistemske spremembe ureditve plač javnega sektorja. V letu 1996 je bil sprejet Zakon o razmerjih plač v javnem sektorju s ciljem poenotenja plač, kasneje pa so bili uvedeni dodatki k plačam, ki so ponovno zvišali razmerje (1998-2002). Zakon o sistemu plač javnega sektorja je bil sprejet leta 2001 in temu je sledilo obdobje umirjanja razmerja vse do leta 2008, ko so se začele plače v javnem sektorju dejansko izplačevati po tem zakonu. Od leta 2009 se razmerje zopet umirja zaradi kriznih ukrepov. Slika 21: Rast bruto plače, števila zaposlenih in mase plač v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev, v % ^^^m Masa b.plač dej.zaseb.sektorja ^^^m Masa b.plač dej.javnih storitev ■ Bruto plača dej.zaseb.sektorja 14 12 10 4 E o ^ 2 0 -2 -4 -6 ----Bruto plača dej.javnih storitev —□— Št. zaposlenih dej.zaseb.sektorja IH > / / v IB v: s. \ N __________________v w M \ \ \ \ \ ............ \ H...... ^ M. -------H. \ \ 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Razmejitev na dejavnosti zasebnega sektorja in dejavnosti javnih storitev je (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javne storitve vključujejo dejavnosti 0-Q, zasebni sektor pa vse ostale (A-N, R-S). 8 6 Ukrepi za javnofinančno konsolidacijo so že četrto leto zapored usmerjeni predvsem v omejevanje rasti plač zaposlenih v javnem sektorju, neučinkovito pa je bilo omejevanje zaposlovanja, ki prav tako pomembno zaznamuje višino stroškov dela v javnem sektorju. Za učinkovito nadzorovanje mase plač (Slika 17) je poleg gibanja povprečne bruto plače na zaposlenega namreč pomembno tudi gibanje števila zaposlenih. Dosedanja rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev se ni umirjala toliko, kot je bilo predvideno, saj je bilo v letu 2011 število zaposlenih80 za 4,4 % višje kot leta 2008 (v dejavnostih zasebnega sektorja pa v enakem obdobju za 10,3 % nižje). Rast zaposlovanja je posledica nedomišljenih linearnih omejitev zaposlovanja, ki ob naraščanju potreb po določenih javnih storitvah (storitve vrtcev, domov za starejše, zdravstvene storitve) niso bile realizirane. Zgolj zamrznitev elementov plač javnega sektorja in dosedanji neučinkovit način omejevanja zaposlovanja zato ne moreta omogočiti dolgoročne zdržnosti izdatkov za plače javnega sektorja v okviru javnofinančne konsolidacije in dolgoročno tudi ne moreta biti primeren ukrep za obvladovanje izdatkov za plače. V okviru dosedanjih ukrepov postaja problematično predvsem zamrzovanje vseh stimulativnih elementov plačnega sistema (delovna uspešnost, napredovanje), ki predstavljajo motivacijo za delo vsem zaposlenim, še posebej mlajšim uslužbencem. Zato bi bilo treba najti rešitve, ki bodo predstavljale stabilnejšo in motivacijsko naravnano plačno politiko. Ob tem bo nujno bolj selektivno in ambiciozno omejevati zaposlovanje pri izvajalcih, ki sodijo v sektor država (oz. izvajanje teh storitev financirati iz zasebnih virov). Kjer je le mogoče in demografske spremembe ne zahtevajo nujno potrebnih novih zaposlitev, bi se smelo dopuščati le delno nadomeščanje odhajajočih javnih uslužbencev, kot so to v času krize že storile številne članice EU.81 Ob tem pa bo treba nujno odpreti tudi razpravo o strukturi zaposlenih v javnih storitvah, saj pri nas v bistveno višjem deležu kot v povprečju evropskih držav prevladujejo izvajalci, ki sodijo v sektor država, bistveno manj pa je zasebnikov (Slika 22).82 Slika 22: Delež zaposlenih pri zasebnih izvajalcih dejavnosti javnih storitev (O-Q) 70 60 50 40 20 10 Vir: Eurostat, OECD, preračuni UMAR. 8 Zaposlene osebe, ki so prejele plačo pri pravnih osebah (vir SURS, obrazec ZAP/M). Glej UMAR, Poročilo o razvoju 2012, str. 18-19. 82 Več glej v UMAR, Poročilo o razvoju 2012, str. 66-67. 0 3. Izzivi Zaradi povečanja strukturnih problemov na trgu dela, ki lahko povzročijo visoko brezposelnost, je oblikovanje sklopa ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, osrednji izziv ekonomske politike. Povečanje strukturnih problemov na trgu dela lahko v prihodnjih letih ob odsotnosti boljše regulacije in politike trga dela ter večje usklajenosti posameznih politik, ki vplivajo na trg dela, pripelje do tega, da bomo v pogojih skromne gospodarske rasti soočeni s stagnacijo zaposlovanja in trdovratno visoko brezposelnostjo. Ob padcu stopnje delovne aktivnosti v obdobju 2008-2011 se je Slovenija močno oddaljila od cilja 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti (v starostni skupini 20-64 let) v letu 2020 (cilj EU 2020). Za doseganje tega cilja bi Slovenija morala oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, in zagotavljati večjo skladnost posameznih politik, ki pa niso omejene zgolj na politike trga dela. Do sedaj Slovenija na trgu dela še ni uspela uveljaviti reform v smeri koncepta varne prožnosti. Nov zakon o urejanju trga dela je sicer predvidel določene spremembe za večjo dohodkovno varnost v času brezposelnosti, ni pa bilo sprememb, ki bi povečeval fleksibilnost. Izolirane in delne korekcije posameznih problemov ne bodo rešile težav trga dela, zato bo po treba oblikovati konsenz o nadaljevanju in vsebini reform trg dela ter oblikovati ukrepe, ki se bodo lotevali ključnih problemov trga dela. Močna segmentacija trga dela je pomemben izziv za politiko trga dela. Začasne zaposlitve so v Sloveniji bolj razširjene kot v povprečju EU, na kar vpliva zlasti večja delovnopravna varnost zaposlitve za nedoločen čas, kjer po togosti izstopa ureditev pri odpuščanju redno zaposlenih na področjih: (i) postopkov pri odpuščanju, (ii) možnosti vrnitve na delovno mesto po neupravičenem odpustu in (iii) opredelitve neupravičenega (un-fair) odpusta. Močno od povprečja odstopa razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi, na kar še posebej vpliva študentsko delo. Za zmanjšanje starostne segmentacije, ki izvira iz sistemske regulative trga dela, pa bi bilo treba (i) zmanjšati veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas in (ii) drugače urediti študentsko delo. Povečanje koncesije na študentsko delo, ki jo uvaja Zakon o uravnoteženju javnih financ,83 bo sicer zmanjšalo cenovno privlačnost študentskega dela, vendar ne bo vplivalo na druge vzroke za njegovo privlačnost za delodajalce. Poleg tega mladim ne bo omogočilo,da se čim prej vključijo v sisteme socialnih zavarovanj. Ker je analiza študentskega dela (velik del delovne aktivnosti mladih) pokazala, da večino opravljenih del predstavljajo fizična in manj zahtevna dela (Šušteršič in drugi, 2010), bi bilo smiselno študentsko delo bolj povezati s pridobivanjem izkušenj, ki bi pozitivno vplivali na karierno pot študenta/dijaka in s tem olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Izziv piedstavlja tudi zmanjšanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, kije posledica strukture vpisa mladih po programih na terciarni in srednješolski ravni. Neusklajena struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja s potrebami trga dela in veliko povečanje števila diplomantov v obdobju 2008-2011 sta povečala probleme mladih diplomantov pri zaposlovanju. Omenjeno neskladje obstaja tudi na ravni srednješolskega in poklicnega izobraževanja. Pogosto se soočamo s preveliko ponudbo diplomantov določenih profilov in hkrati s pomanjkanjem kadrov v določenih poklicih. Zato zagotavljanje ustreznega razmerja med spodbujanjem vključenosti v poklicno izobraževanje in terciarno izobraževanje ter spodbujanjem vključenosti v programe, kjer kadrov primanjkuje, predstavlja izziv. Za zmanjšanje strukturnih neskladij bi bilo kratkoročno smiselno okrepiti vlogo programov APZ na področju izobraževanja in usposabljanja, ki morajo biti bolj povezani s potrebami delodajalcev, in vzpostaviti sistem spremljanja in napovedovanja potreb delodajalcev po veščinah in znanjih. 83 Koncesijska dajatev se v skladu z zakonom povečuje na 23 % ( prej 12 %). Še vedno pa ostaja izziv tudi oblikovanje celovite reforme trga dela v Sloveniji. Spremembe v regulaciji trga dela v Sloveniji so bile v zadnjih letih parcialne, zamujeno je bilo kar nekaj priložnosti za paketno sprejemanje reform, ki bi lažje pripeljalo do dogovora med socialnimi partnerji (Ekonomski izzivi 2011). Ponovno se napovedujejo spremembe Zakona o delovnih razmerij, ki bi morale potekati v smeri varne prožnosti in biti del celovite reforme trga dela, predvsem pa bi morale prispevati k zmanjšanju segmentacije trga dela. Uporabljena literatura in viri Arpaia A. in Curci N.(2010). "EU labour market behaviour during the Great Recession", European Economy Economic Papers, no. 405, European Commission, Directorate General of Economic and Financial Affairs Bassanini, A., in Duval, R. (2006): Employment Patterns in OECD Countries: reassessing the role of policies and institutions. OECD Economics Department Working Paper: 486. Cazes in drugi (2009). Labour market policies in times of crisis. Geneva : ILO Employment Working Paper No. 35. Eurostat portal page - Education and training. (2012). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat portal page - Population. (2012). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat portal page -Labour market. (2012). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. EC(2011). Labour market developments in EU;2011 European Economy. 2. August 2011. Dosegljivo na spletni strani http://ec.europa.eu/economy finance/publications/european economy/2011/ee2 en.htm Jobs for Youth - Australia (2009). Paris: OECD. Jobs for Youth - Norway (2008). Paris: OECD. Jobs for Youth - Denmark (2009). Paris: OECD. Youth and Work in Austria (2010). Vienna: Federal Ministry of Labour, Social Affairs and Consumer Prot Lušina,U, . Brezigar-Masten, A: Fleksibilnost trga dela v Sloveniji in povpraševanje slovenskih podjetij po delu, Delovni zvezek UMAR 3/2011. OECD (2010) OECD Employment Outlook - moving beyond the jobs crisis.Paris: OECD OECD (2010), Off to a Good Start? Jobs for Youth, OECD Publishing. Dosegljivo na spletni strani: http://dx.doi.org/10.1787/9789264096127-en Parent-Thirion, A.(2010): What workers say: 20 years of working conditions- preliminary results Launch of the first findings of Eurofound's 5th European Working Conditions Survey, 16-17 November 2010. Dosegljivo v decembru 2011 na spletni strani: http://www.eurofound.europa.eu/events/2010/ewcs1110/documentation.htm Prosta dela, zaposlitve in brezposelni po nazivih poklicne oziroma strokovne izobrazbe, obdobje 2000 - 2011. (različna leta 2001 - 2012). Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Rezultati ankete LPZAP Napoved zaposlovanja za leto 2011. (2011). Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Pridobljeno na http://www.ess.gov.si/ files/2484/Rezultati ankete LPZAP 2010-11.pdf Special Eurobarometer Attitudes towards vocational education and training. (2011). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/public opinion/archives/ebs/ebs 369 en.pdf Šušteršič in drugi (2010). Ekonomski vidiki študentskega dela. Dosegljivo na spletni strani:: http://www.sizad.si/podrocia-delovania UMAR (2011) Ekonomski izzivi 2011 - Vpliv gospodarske krize na trg dela in izzivi za politiko. UMAR (2012): Poročilo o razvoju 2012. Youth Employment Measures 2010 (2011). Brussels: European Commission. Priloga Predpostavke in metodološka pojasnila k projekciji vključenosti mladih v izobraževanje do leta 2020 Projekcija vključenosti mladih v izobraževanje metodološko temelji na projekciji tranzicijskih koeficientov, to je verjetnosti prehoda iz posameznih zaključenih nižjih stopenj izobraževanja v višje stopnje. Te verjetnosti za mladino v srednjih šolah za preteklo obdobje ocenjujemo tako, da podatke o številu učencev in dijakov, ki so zaključili posamezne stopnje srednjega izobraževanja, primerjamo s številom učencev, ki so pred ustreznim številom let zaključili osnovno šolo, za redne študente pa tako, da število rednih diplomantov primerjamo s številom dijakov, ki so pred ustreznim številom let zaključili štiri ali petletno srednješolsko izobraževanje84. Projekcijo izrednega in podiplomskega študija pa vežemo na izobrazbeno sestavo prebivalstva po podatkih anket o delovni sili85. Pri projekciji upoštevamo smiselne trende ali smiselna povprečja zadnjih let oziroma v različnih dokumentih izražene cilje, če obstajajo. Ocenjene verjetnosti prehoda za obdobje 2000-2010 in projekcijo do leta 2020 prikazujemo v tabeli P1. Povečuje se verjetnost, da bo generacija zaključila višje stopnje izobraževanja, kar upoštevamo tudi pri projekciji. Po ocenah, opisanih v prejšnjem odstavku, konča osnovno šolo vključno s šolo s prilagojenim programom okrog 95 % generacije. Od tega okrog 90 % (ali okrog 85 % demografske generacije) konča vsaj eno stopnjo srednješolskega izobraževanja. Znotraj tega se je v obdobju 1995-2005 relativno hitro povečeval delež generacije, ki je zaključila gimnazijo ali tehniško in drugo strokovno izobraževanje (zadnja leta se je ustalil na ravni okrog 78 % generacije s končano osnovno šolo), zniževal pa se je delež generacije s končano nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo. V istem obdobju se je hitro povečevalo tudi število diplomantov terciarnega izobraževanja, ki je do leta 2010 doseglo že skoraj 65 % generacije, ki je opravila maturo ali zaključni izpit. Pri projekciji predvidevamo: - da se bo delež generacije, ki bo uspešno zaključila nižji poklicni program, še nekoliko znižal (s sedanjih 2,4 % generacije s končano osnovno šolo). Delež generacije, ki bo uspešno zaključila srednje poklicno izobraževanje (v preteklosti se je gibal okrog 30 % generacije s končano osnovno šolo, do leta 2010 pa se je znižal na dobrih 17 %), naj bi, glede na pomanjkanje nekaterih poklicev s to izobrazbo na trgu dela, ostal na približno sedanji ravni. Brez večjih sprememb (to je okrog 30 %) naj bi ostal tudi delež generacije, ki po končani osnovni šoli opravi zaključni izpit, delež generacije, ki opravi maturo (oba Npr.: število učencev, ki so zaključili nižji poklicni program primerjamo s številom učencev, ki so zaključili osnovno šolo pred dvemi leti, število učencev, ki so zaključili srednjo poklicno šolo, s številom učencev, ki so zaključili osnovno šolo pred tremi leti, število učencev, ki so zaključili splošne, strokovne in tehnične srednje šole, s številom učencev, ki so zaključili osnovno šolo pred štirimi leti, ter število učencev, ki so zaključili poklicni ali maturitetni tečaj ali program poklicnega tehničnega izobraževanja šolo, s številom učencev, ki so zaključili osnovno šolo pred petimi leti. Število rednih diplomantov višje stopnje primerjamo s številom dijakov, ki so zaključili 4-5-letno srednješolsko izobraževanje pred tremi, in število rednih diplomantov visokošolskega študija s številom dijakov, ki so zaključili 4-5-letno srednješolsko izobraževanje pred petimi leti. (Pri tem smo zaradi prekratke serije podatkov zanemarili ločevanje različnih vrst diplomantov visokošolskega študija glede na stopnje bolonjskega študija.) Verjetnost, da demografska generacija ne konča osnovne šole, smo ocenili s primerjavo podatkov o številu otrok, ki so končali osnovno šolo s številom prebivalcev, ki so v istem koledarskem letu dopolnili 15 let. 85 Izredne diplomante primerjamo s številom prebivalcev v starosti 25-64 let s končano 4-5-letno srednjo šolo, osebe, ki so zaključile podiplomski študij pa s številom prebivalcev v starosti 25-64 let z visoko izobrazbo. deleža sta imela v preteklosti tendenco počasnega naraščanja) pa bi se od sedanjih skoraj 40 % še nekoliko povečal. Del generacije po končani srednji šoli nadaljuje šolanje na srednji stopnji in opravi še poklicni ali maturitetni tečaj ali poklicno tehnično izobraževanje. Poklicni tečaj opravi po končani splošni ali strokovni srednji šoli okrog 0,6 % generacije s končano osnovno šolo, kar smo upoštevali tudi v projekciji. Delež generacije, ki opravi maturitetni tečaj, se počasi znižuje. V projekciji predvidevamo znižanje še za eno petino glede ne leto 2010, to je do 0,6 % generacije s končano osnovno šolo. V projekciji smo upoštevali še, da okrog 40 % generacije, ki konča srednje poklicno izobraževanje, zaključi še dvoletno poklicno tehnično izobraževanje. Delež generacije z zaključeno gimnazijo, tehnično ali drugo srednjo strokovno šolo, ki v rednem študiju diplomira na višji stopnji terciarnega izobraževanja, naj bi ostal okrog 5-odstoten, delež, ki diplomira na visoki stopnji v rednem študiju, pa naj bi se povečal od sedanjih skoraj 60 % na 65 %. Pri projekciji izrednih in podiplomskih študentov, ki jo, kot smo že omenili, vežemo na izobrazbeno sestavo odraslega prebivalstva, ostajamo na ravni verjetnosti, doseženih v povprečju zadnjih petih let, le verjetnost uspešno opravljenega podiplomskega študija smo povečali, glede na sedanji trend povečanega vpisa na ta študij. Tabela P1: Verjetnosti prehoda posameznih stopenj zaključenega izobraževanja: ocena za obdobje 2000-2010 in projekcija do leta 2020 20002004 20052009 2010 2015 2020 Verjetnost, da šoloobvezna generacija - konča osnovno šolo 94,5 95,4 94,3 94,9 95,0 od tega OŠ s prilagojenim programom 1,7 1,3 1,1 1,2 1,2 - zapusti šolanje brez končane osnovne šole 5,5 4,6 5,7 5,1 5,0 Verjetnost, da generacija ki je končala osnovno šolo - zaključi vsaj eno stopnjo srednješolskega izobraževanja za mladino 88,0 88,9 89,6 90,8 91,0 od tega: - nižji poklicni program 3,8 2,4 2,4 2,1 2,0 - srednjo poklicno šolo 26,4 20,5 17,3 17,5 17,5 - opravi zaključni izpit 26,7 28,7 30,3 30,0 30,0 - opravi gimnazijo 31,2 37,3 39,6 41,2 41,5 - opravi poklicni ali maturitetni tečaj 1,3 2,1 1,5 1,3 1,2 - zaključi program poklicnega tehničnega izobraževanja 10,3 9,5 7,7 7,0 7,0 - zapusti šolanje brez končane srednje šole 10,3 9,2 10,4 9,2 9,0 Verjetnost, da generacija, ki je končala 4-5 letno SŠ: - redno diplomira na višji stopnji 3,6 4,1 5,1 5,0 5,0 - redno diplomira na visoki stopnji*) 48,6 48,5 59,2 64,2 64,9 - zapusti šolanje brez diplome v rednem študiju 44,5 48,4 35,6 30,7 30,1 Verjetnost (v %), da odrasla oseba (v starosti 25-64 let) - s končano 4-5 letno SŠ izredno diplomira na višji stopnji 0,3 0,6 0,7 0,6 0,6 - s končano 4-5 letno SŠ izredno diplomira na visoki stopnji*) 1,0 1,1 1,0 1,0 1,0 - z visoko izobrazbo opravi magisterij ali doktorat 1,2 1,1 0,8 1,8 2,1 Vir: Lastna ocena in projekcija na podlagi podatkov SURS. Opomba: * Vključeni so tudi magisteriji na II. stopnji bolonjskega študija. Tudi projekcijo vključenosti mladih in odraslih v srednje in terciarno izobraževanje vežemo na generacijske koeficiente. Za preteklo obdobje jih ocenjujemo tako, da podatke o številu učencev in dijakov v srednjih šolah za mladino primerjamo z vsoto števila učencev, ki so končali osnovno šolo v tolikšnem številu predhodnih let, kot normalno traja šolanje na posamezni stopnji srednjega izobraževanja, število rednih študentov pa s številom dijakov, ki so končali 4-5-letno srednje izobraževanje v ustreznem predhodnem številu let. Projekcijo računamo nato na podlagi razmerij med verjetnostjo, da bo generacija vpisana v posamezne vrste izobraževanja in verjetnostjo, da bo to izobraževanje tudi uspešno zaključila. Ta razmerja so običajno večja od 1 zaradi ponavljavcev, prepisov iz posameznih vrst šol na drugo vrsto, počasnega zaključevanja šol in/ali osipa. Obratno razmerje pa nam lahko da tudi grobo oceno uspešnosti vpisa generacij v posamezne stopnje izobraževanja. To oceno prikazujemo v tabeli P2. Pri projekciji smo večinoma upoštevali povprečno doseženo razmerje v zadnjih nekaj letih, nekoliko smo ga izboljšali le pri poklicnem in maturitetnem tečaju, pomembneje pa pri uspešnosti višješolskega izobraževanja. Tabela P2: Verjetnosti uspešnosti zaključevanja posameznih 2000-2010 in projekcija do leta 2020 stopenj izobraževanja86: ocena za obdobje 20002004 20052009 2010 2015 2020 Generacija, ki je končala NPP v % od vpisane generacije 66,2 66,7 92,0 75,0 75,0 Generacija, ki je končala SPŠ v % od vpisane generacije 83,2 86,0 84,1 85,0 85,0 Gen., ki je opravila zaključni izpit v % od gen.,vpisane v strokovne in tehnične .SŠ 80,1 79,9 78,0 80,0 80,0 Gen., ki je opravila maturo v % od gen.,vpisane v gimnazije 86,8 87,5 91,6 90,5 90,5 Gen., ki je opravila poklicni tečaj, v % od vpisane generacije 53,7 44,1 49,1 51,9 52,4 Gen., ki je opravila maturitetni tečaj, v % od vpisane generacije 37,5 32,7 17,2 26,6 28,6 Gen., ki je končala PTI v % od vpisane generacije 71,3 69,6 67,4 70,0 70,0 Gen.,ki je redno diplomirala na višji stopnji v % od vpisane generacije 53,0 26,5 23,1 42,2 50,7 Gen.,ki je redno diplomirala na visoki stopnji v % od vpisane generacije 64,8 62,7 72,5 74,9 75,0 Vir: Lastna ocena in projekcija na podlagi podatkov SURS. Če tako predpostavljene koeficiente verjetnosti prehoda in uspešnosti zaključevanja posameznih stopenj izobraževanja apliciramo na projekcijo prebivalstva, nam to omogoča projekcijo vključenosti in zaključevanja šolanja mladine v srednjih šolah ter študentov. Upoštevali smo zadnjo projekcijo prebivalstva Slovenije Europop 2010, ki jo je pripravil Eurostat. Iz števila vključenih v posamezne stopnje izobraževanja v posameznem koledarskem letu ter števila oseb, ki so v istem letu to izobraževanje uspešno zaključile. Te verjetnosti so ocenjene kot razmerje med deležem generacije, ki je uspešno zaključila posamezno stopnjo izobraževanja, in deležem iste generacije, ki je bila vpisana v isto stopnjo izobraževanja.