I
n,

PiKMtroezni
Naročnina Usto : Celo leto «v ___
4f àia, četrt leta 20 din, mesečno 7 din. taca Jugoslavije: Celo leto 140 dia Insegati ali oznanila se zaračunajo po dogovorni IMpt večkratnem Inseriranju primeren popust WgmtmiUwo sprejema naročnino, inserale in reklamacije.
^■tcS'n,-v
C./t)

PoSfnin« plafian« ▼ gotovia^
STRAŽA izhaja ▼ pondeljek, sredo in pekfet Uredništvo in upravništvo je v Maribaa% Koroška cesta št 5 Z uredništvom se mefp govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. aüb Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine pfMln Telefon interurban Siili
laiiiiimiii .........imen
180, èteve	lMtarit>o3rg dne novembra 1924. JE^etnlU XVI.
Radičeva nedoslednost in pre-vlastnost.
Slovenska ljudska stranka in bosansko-hercegov-ska muslimanska stranka je s Hrvatsko republikansko seljačko stranko sklopila zvezo, ki je znana pod imenom federativni blok. Namen je vzajemna podpora v borbi za realizacijo avtonomističnega programa, ki je lasten vsem trem strankam.
Radič si nekam čudno predstavlja to vzajemno pod poro v skupni borbi. Njemu ni do tega, da bi Slovenska ljudska stranka in muslimanska stranka iz volilnega boja izšle čim največ ojačeni. On gleda samo na sebe in na svojo stranko, katero bi rad obogatil s čim naj-večjim brojem mandatov. Pa kdo bi naj utrpel to po-množitev Radičevih mandatov? Mar Pašič-Pribičeviče-va klika?
Radič hoče iti po večje število mandatov k svojim sosedom in zaveznikom, k SLS in bosanskim muslimanom. Prej je neštetokrat se hrustil in grozil, da bo svoje volilne Skrinjice postavil po vsej državi, zlasti v Južni Srbiji, Macedoniji in Črni gori. Sedaj pa, ko je treba tem pretnjam dati dejanskega izraza, je izdal ukaz, da se te pokrajine ne smejo nadlegovati z Radičevimi kandidaturami, marveč, da se morajo z njimi osrečiti poleg Vojvodine samo še bosansko-hercegovski muslimanski okraji in pa Slovenija.
Vodja ‘bosansko-hercegovskih muslimanov dr. Spa-ho je tako postopan je Radiča na pram zaveznikom obsodil ter 20. novembra izjavil novinarjem, da se Radič v svojih računih na muslimanske glasove vara.
»Radič«, pravi doslovno dr. Spaho, »je tako mislil že pri prejšnjih volitvah ter je postavil svoje liste tudi v takih okrožjih, kjer ni bilo nobenega izgleda za uspeh. On vsakemu veruje ter mu dovolj, da mu pridejo dva, tri kmetje iz kake vasi, pa on smatra, da je celo okrožje z njimi. Posledice takšnega postopanja, so se že pokazale pri prejšnjih volitvah. V bihačkem okrožju je njegova lista dobila 2300 glasov in naravno ostala brez mandata, mi pa smo zbog tega izgubili tretji mandat na račun radikalov. Takšno postopanje ne more povečati skupnega ‘broja mandatov strank v bloku, marveč ga samo zmanjšati. Radič vsekakor zna, da so za bodočnost Bosne in Hercegovine te volitve ravno tako kakor prejšnje odločilne važnosti; toda težko je pogodili, zakaj je treba, da ravno Hrvatska rep. seljačka stranka dobi absolutno ali vsaj relativno večino.
Gospod Radič pravi, da naša (muslimanska) organizacija ni za »kmetska prava«. Mi mirne duše prepuščamo kmetskim našim volilcem, da o tem sodijo. Oni so imeli priliko, da so že prej rekli svojo besedo o tem ter so pri dosedanjih volitvah pokazali, kako znajo oe-njti neustrašeno borbo svójih poslancev tza istinske kmetske pravice. V tej naši borbi pa je mnogo več praktičnega dela za kmeta in njegova prava, a manj raznih fraz in demagogij.
Volilna borba prirodno vodi do odvzemanja glasov, pa bomo tudi mi poiskali volilce med tistimi, ki so pristaši gospoda Radiča. Toda to nas — tako sem uver-jen — ne bo oviralo, da po volitvah nadaljujemo skupno delo za popolno enakopravnost in svobodo. Ako pa bo s postavljanjem nepzbiljnih list kakor pri prejšnjih volitvah oslabljena naša skupna sila, naj za to nosijo odgovornost tisti, ki so to zakrivili.«
Sodba dr. Spaha velja v veliko večji meri o Sloveniji, kakor o Bosni in Hercegovini. To je slovenska zemlja, ki ne spada pod območje Hrvatske rep. seljačke •stranke. Ta zemlja ne sme postati in tudi ne bo postala teritorij, nad katerim bo vodil komando Radič ali pa njegov slovenski privesek Albin Prepeluh. Kot avtonomisti zahtevamo avtonomijo tudi v medstrankarskem razmerju do drugih strank, ludi do Hrvatske republikanske seljačke stranke. Ker smo Slovenci lasten, suveren in neodvisen narod, mora tudi naša politika biti avtonomna ter ne sme pod noben jarem, ne pod velesrbski, 'pa tudi ne pod vsehrvatski. O svoji usodi bomo odločevali sami. Slovenija Slovencem!
Politični položaj.
Tajne pogodbe P. P. vlade. Po poročilu beograjske »Pravde« je sklenila P. P. vlada tajno protirusko pogodbo z Rumunijo, in to baš v času, ko je prišel v Beograd češki predlog, naj države Male antante čimprej priznajo Rusijo. Tudi pogodba z Italijo se je razširila s tajnimi dodatki, ki predvidevajo gotovo pomoč za obstoj P. P. režima pri nas in fašistovske diktature v Itali ji. »Pravda« je tozadevno poročala naslednje: »V di-[ilomatičnih in političnih krogih se je poslednje dni govorilo o bližnjem potovanju kralja v Rim, da obišče italijanskega kralja. To potovanje je predvideno za prvo polovico januarja. Spremljala ga bosta Pašič in Pribi-čevič. S tem obiskom se spravlja v istih krogih v zvezo
načrt današnje vlade, da z italijansko vlado sklene poseben sporazum o zbližanju in medsebojnem pomaganju in vzdrževanju obstoječih režimov. — V to ne bi verovali, če se ne bi na čelu te akcije nahajal Pašič, ki ima navado, da v našo notranjo politiko meša tudi tuje države. Brez ozira na to, če bi se tak sporazum mogel ustvariti ali ne, imajo trditve, ki se širijo o tem, namen, da napravijo na volilce pritisk.«
P. P. volilna posvetovanja. Dalje časa se že posvetujejo radikali in samostojni demokrati glede nastopa pri volitvah. Pri teh posvetovanjih so pa radikali zelo mlačni ter dajo večkrat razumeti, da se s Pribičevičevo skupino, ki ima veliko kandidatov in malo upanja na mandate, ni vredno aosti pogajati. Da bi radikali v Srbiji Pribičevcem oskrbeli mandate, o tem ni niti govora, glede volilnih okrajev po Hrvatskem in Sloveniji se pa enim in drugim itak ni vredno dosti posvetovati, ker je za celo družbo bore malo izgledov. Najbrž so prepuščeni lokalnim lokalnim radikalskim in samostojno-demokratskim organizacijam proste roke, da nastopijo skupno ali pa da posamezno poskusijo svojo srečo pri volitvah.
P. P. volilni fond. Pod pretvezo izvanrednega kradita za popravljanje cest je hotela P. P. vlada dobiti sto milijonov kron izven v proračunu določenih kreditov za svojo volilno agitacijo. Glavna kontrola je pa ta izvanredni kredit odbila in sedaj kaže finančni minister Sto-jadinovič pripravljenost pridobiti ta denar tudi brez glavne'kontrole. S tem je sedanji vladi udarjen žig korupcije in nezakonitega zapravljanja državnega denarja. Novi parlament na to ne bo smel pozabiti in bo moral krivce strogo poklicati na odgovornost.
Radikalski prepiri za mandate. Spor med srbijanskom in vojvodinskimi radikali se zaostruje, ker vstra-jajo radikali v Vojvodini odločno na tem, da kandidirajo samo domačine in ne vsiljenih kandidatov iz Srbije. Tudi po Srbiji del| vprašanje kandidatur mnogo sporov v radikalskih organizacijah. V Črni gori je že gotova dvojna radikalska lista. Radikalski pristaši niso zadovoljni z bivšim podpredsednikom skupščine Bakičem, ki bi 'bil nosilec liste po Pašičevi volji in bodo kandidirali drugega moža. na drugi listi.
Po svetu.
Češki pjredlog Mali antanti. Čdhoslovaška vlada je predlagala naši in rumunski vladi, naj se šimprej prizna Rusija, ker je zavlačevanje tega vprašanja državam Male antante v veliko in vedno večjo škodo. Ko je rumunska vlada ta predlog sprejela, je pa hitro poslala češki vladi svoj predlog, naj se poprej Poljska sprejme vi Malo antanto. S tem hoče Rumunija zavlačevati priznanje Rusije, ali pa si pridobiti proti češkemu stališču s Poljsko zaveznika proti Rusiji. Kako stališče zavzemajo v Beogradu glede češkega vprašanja, ni znano, da se pa sklepati, da podobno Rumuniji.
Francija in Rusija. Francoski vladni predsednik Herriot je na seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve podal poročilo d motivih, ki so vodili francosko vlado, da prizna Rusijo. Najprej je naglasil gospodarske momente, ki so vplivali na to vladno odločitev. Rusko tržišče je za Francijo zelo važno, zlasti kar se tiče žita in petroleja. Tudi francoski kapital in industrija nista mogla dopustiti, da zaostaneta pred angleškim in nemškim kapitalom, ki je že našel teren v Rusiji. Politični pomisleki so bili tudi zelo važni. Že v Lozani se je opazilo, da se Rusije ne sme pustiti izven evropskih sil, zlasti tedaj, ko se obravnavajo vprašanja važna za bližnji Iztok. Konferenca, ki «se sestane začetkom pri hodnjega leta, bo revidirala najprej dogovore, sklenjene med Francijo in med bivšimi ruskimi vladami, potem se bo pa zaključila diplomatska in konzularna pogodba, da uredi vprašanje potnic in ruskih privatnih in državnih dolgov ter zavaruje privatno lastnino enih in drugih podanikov.
Novi zapleti v Egiptu. Vsled atentata na vrhovnega angleškega poveljnika v Egiptu, generala Lee Stacka se je razmerje med Angleži in Egiptom ponovno zaostrilo. General je podlegel zadobljenim ranam. Dasi je egiptovska vlada takoj odredila obsežne preiskave ter je , policija že na sledu zločincem, še Anglija s tem ne bo ’ zadovoljna, ker na drugi strani egiptovska vlada podpira nacionalistične organizacije, ki so atentat zasnovale in izvedle. Angleška vlada je odredila, da mora odpluti del sredozemskega brodovja v Aleksandrijo; v Sudanu in Egiptu bodo Angleži začeli z vsemi merami pobijati razne nacionalne organizacije, ki stremijo za popolno neodvisnostjo Egipta.
Pokret afrikanskih muslimanov. Silne preglavice, ki jih dela rilski sultan Španiji, se resno smatrajo kot začetek splošnega pokreta afrikanskih muslimanov, ki ima pa za seboj tudi muslimane Azije, ko že sedaj v Indiji soverniki molijo za uspehe rifskega orožja. Rifski vodja in največji neprijatelj Španije je Abd-el-Krim iz plemena Beni-Uriagel, čegar sposobnosti v organiza-
» ciji in discipilini nadkriljujejo vsa druga plemena Rifa j In Maroka. Abd-el-Krim je prepričan o svojem božan-• skem poslanstvu, a to versko navdušenje ga ne odvaja od vrednosti evropske civilizacije. Njegovi cilji so moderni in svoje boje vodi z najmodernejšimi sredstvi. On že dolgp gradi telefonske proge, ceste, tovarne za municijo in orožje in to vse s plenom, ki ga je odvzel španski vojski. Rojen je 1882 in je v Fezu študiral pravo. Ko je leta 1916 začel politično nastopati, so ga Španci najprej dve leti zaprli, potem pa internirali v Melini. Leta 1920 se je pa vrnil v Ril in je takoj organiziral ustajo. Španska vojska od 20 tisoč mož je doživela strašen poraz in podobno se po kratkih presledkih vrsti do’današnjih dni. Abd-el-Krim ne bo prej miroval, dokler Španci nc izpraznijo celega Rifa razven Cente.
Kriza španskega režima. Kljub silno strogi cenzuri prihajajo iz Španije vesti, da se nahaja direktorij Primo de Rivere v zelo kritičnem položaju. Dasi ni uspel zadnji poskus nasilnega preobrata v Barceloni in to radi nedovoljnih priprav in pomanjkanja skupnega vodstva, je vendar ta vstaja znak, da je v Španiji nezadovoljstvo prikipelo do vrhunca. To nezadovoljnost pa vedno bolj razpihuje nesrečna španska vojna, v Maroku. Prevratno gibanje vodijo večinoma emigranti, katere je nasilnost de Rivere pregnala iz domovine. Na čelo teh se je postavil slavni španski pisatelj Blasco Ibanez, katerega so imenovali tudi v zvezi z vstajo v Barceloni. Napisal je hud pamflet proti kralju Aifonzu in generalu Primi de Riveru, pod naslovom: »Demaskirani Alfonz XIII. in vojaški teror v Španiji«. Ta letak nameravajo španski emigranti v velikih množinah razširiti po Španiji. V njem se napada kralja kot največjega korupcijonista, ki se rad spušča v razne sumljive kupčije, ki so za njega zelo koristne, državi pa silno škodljive. Ker se je bal, da ne pridejo umazanosti na dan, je podpiral na vso moč generale, da se jim je posrečilo odstraniti pravo vlado ter seštevati neodgovoren direktorij. Tudi maroška vojna, v kateri se 100 tisoč španskih vojakov zastonj trudi, da pokori nekaj 10 tisoč rilskih Kabvlov, je delo Alfonza, ki ne more živeti brez militarističnih akcij, dasi sam nima toliko hrabrosti, da bi se osebno udeležil vojne. Na koncu poziva letak špansko ljudstvo, da vrže nasilno monarhijo, ter proglasi republiko.
Revolucionarna Makedonija.
Poročevalec zagrebškega »Obzora« je imel priliko sestati se v Gornji Džumaji z generalom Protogerov, ki je po smrti Todora Aleksandrova voditelj revolucionarne makedonske organizacije.
Na vprašanje, kako si predstavlja rešitev makedonskega vprašanja, je odgovoril general Protogerov: Do balkanske vojne ko je 'bila Makedonija pod turškim j jarmom, je bil ideal vseh Makedoncev, da postane Ma-j kedonija kulturna in gospodarska samostojna edinica j pod varstvom kake velesile. Sam predsednik francoske j republike je povodom velikega makedonskega pokreta j lela 1903 apeliral na celo kulturno Evropo, naj pomaga pravični stvari Makedoncev. Mir v Bukarešti leta 1913 je pa proti vsem nadam nesrečno razdelil makedonsko narodno celoto na tri balkanske države: Srbijo, Bolgarijo in Grčijo. To razkosanje pa ni ubilo makedonske narodne zavesti. Ideal Makedoncev je ostal isti tudi po letu 1919, ko je Pariz sankcijoniral sklepe v Bukarešti na škodo Makedonije. Pred mirovnimi konferencami v Parizu so Makedonci izjavili svoje želje in zahteve po neodvisnosti. Bolgarska jih je podpirala na ta način, da je izjavila pripravljenost odreči se svojega dela Makedonije, če bi Makedonija postala neodvisna. Ko tudi to ni uspelo, so pa bili Makedonci prisiljeni raztegniti svoj boj tudi v nelegalnost. VMRO (Notranja makedonska revolucij onarna organizacija) se pa ilegalnih sredstev oprijemlje le v skrajnosti, drugače pa hoče legalnim potem doseči vse, kar pripada narodnim manjšinam.
Potem je general Protogerov navajal, da je beograjska vlada v makedonskem delu, ki je pripadel Jugoslaviji, uvedla najslabši režim. Makedonci ne trpijo samo pod teptanjem svoje nacijonalne zavesti, ampak tudi pod strašnim upravnim terorjem. VMRO se je sprva hotela udejstvovati samo legalnim potem in je naročila Makedoncem v državi SHS, ki ima toliko nesrbskih in proticentralističnih elementov, naj se pri volitvah izrečejo za ono stranko, ki je naj odločnejša proti krivcem slabe uprave in slabega stanja v Makedoniji. Najprej se je poskušalo celo z makedonsko stranko in makedonsko listo in ker je bilo od strani Beograda to brezobzirno odbito, so pa Makedonci pri prvih volitvah glasovali v znak protesta za komuniste. Makedonija je poslala tedaj v konstituanto 24 poslancev-komunistov, upravni teror nad Makedonci je bil pa vedno večji.
VRMO je uvidela, da v Beogradu ne dopustijo makedonskega legalnega boja in tako je prišlo do ilegalnega pokreta. VMRO je pa vedno pripravljena prenehati
z vsakim ilegalnim bojem' in to bi storila takoj pod sledečimi pogoji:
1.	Amnestija za vse politične jetntee, sodnija in kazen pa za one, ki so pod krinko protikomitske akcije zagrešili najrazličnejše zločine nad makedonskim prebivalstvom.
2.	Priznanje narodnosti makedonskemu prebivalstvu in popolno uvažanje in izpolnjevanje določil o varstvu narodnih manjšin pod nadzorstvom Društva narodov. 3. Svobodna vrnitev pod nadzorstvom Društva narodov za vse makedonske emigrante v, njihove rodne Ir-aje.
4.	Zajamčena pravica makedonski politični stranici, da se pojavlja s svobodno svojo listo pri vseh vo-1 itvah.
Če se vse to doseže legalnim potem in s pomočjo federalističnih struj in skupin v Jugoslaviji, bo prenehala potreba vseh revolucionarnih del in ukrepov, če bi Beograd zadovoljil prebivalstvo Jugoslaviji pripadlega dela Makedonije, je vendar razumljivo, da bi ti prebivalei ne sili proč pod grško ali pa pod bolgarsko upravo.
Na vprašanje, zakaj je prišlo do spopadov med voditelji Makedoncev in do umora Todora Aleksandra, je odgovoril general Protogérov, da je del makedonskih voditeljev prišel pod vpliv komunistične propagande in da je odstranil Todora Aleksandrova meneč, da se potom komunistične revolucije lažje pride do cilja. Glede odnošajev do bolgarske vlade, je zatrjeval general Pro-togerov, da je VMRO od bolgarske vlade popolnoma neodvisna. Ni se pa izjavil, ali je del Makedonije pod bolgarsko upravo popolnoma zadovoljen.
Kar se tiče grškega dela Makedonije, o katerem general Protogerov sploh ni govoril, si lahko mislimo, da so Makedonci pod Grčijo še na slabšem, kot pri nas. Iz tega vsega, kar je povedal voditelj makedonskih revolucij onarjev bi moral slediti za vsako pametno vlado v Beogradu nagib k poskusu dati Makedoniji dobro upravo ter ria vse zadnje, če se dela že toliko najrazličnejših eksperimentov, izpolniti tudi pogoje, ki jih stavlja VMRO. Če bi bili Makedonci pod našo upravo v vsakem oziru zadovoljni, je gotovo, da bi se vsa revolucijonar-nost in vse nasilne metode makedonske organizacije prelile na torišče ostalih dveh makedonskih delov, ki pripadata Bolgariji in Grčiji.
Beležke.
Naša država in Rusija. Beograjske zemljoradničke »Novosti« so prinesle iz peresa g. Dragoljuba Jovanoviča članek »Rusija, oprosti!« — Ta članek pravi med drugim: »Ko bo današnje pokoljenje politikov odgovarjalo za svoja dela, bo ena najtežjih krivic na njihovih ramenih njihovo nerazumljivo stališče napram novi Rusiji. Ako bodo ušli sodbi svojih sodržavljanov, bodo odgovarjali pred zgodovino za predrzno in nehvaležno stališče napram ruskemu narodu, ki je toliko storil ne samo za to deželo, ampak za vse človeštvo. Težko bo delo onih rodov, ki bodo morali prati nesnago z lic naše zgodovine iz dobe, ko je blatil Lenina neki naš diplomat, ko je obznana preganjala kot zločinca vsakega, ki veruje v Rusijo, ko je veljalo za veleizdajstvo, simpatizirati z režimom, ki je dal ruskemu kmetu zemljo. Ko se naštejejo še razne druge krivice naše vodilne politike napram Rusiji in ruskemu narodu, se pa članek konča takole: »To še ni vse. Naša sramota gre dalje. Največje države so ena za drugo priznavale sovjetsko Rusijo, najprej faktično, potem pravno, a mi vedno stojimo ob strani. Ne zato, ker se sramujemo prejšnjih grehov, ampak ker »čakamo carja«. — Zakaj bi se mi vedno zaletavali; rezonirajo naši državniki. Naj priznajo Rusijo najprej veliki narodi, kakor Anglija, Francija in Italija. In na veliko žalost naših doplomatov so Rusijo priznale ne samo Nemčija in Italija, ampak mnogoštevilne druge države, Velika Britanija in tudi Francija. Da, Velika Britanija, ki ima težave v Indiji ravno radi boljševičke propagande in v sami Angliji, kjer sta dva milijona brezposelnih. In mesto da mi vodimo narode k materi naši Rusiji, sc držimo pasivno in si celo mažemo roke z najgnusnejšimi splekami proti Rusiji. »Danes slišimo, da v naš kraljevi dvor ne more iti podpredsednik parlamenta (dr. Maček) samo za to, ker pripada stranki, ki je priznala rusko revolucijo.«
Notranji minister o Hrvatih. Na zadnji radikalski konferenci v Beogradu je imel notranji minister Maksimovič zopet prav zmeden govor, s katerim je skušal dokazati, da radikali ne vodijo boja proti bratom Hrvatom. Maksimovič je dober učenec Pašiča in je čisto v njegovih prispodobah govoril o radikalskem smislu za sporazum in za enakopravnost. Pašič ima navado orisati enakopravnost s tem, da reče, naj se Peter ali Jovo enako počuti v Beogradu, v Zagrebu ali pa v Ljubljani. Minister Maksimovič je pa rekel, naj ono, ki velja v Šumadiji, velja tudi na Hrvatskem. Minister tudi ne more pozabiti, da je Radič nekoč v svojem govoru očital, kako so srbski generali vodili vojsko preko Albanije in zato je moral tudi tokrat povdarjati, da je srbski narod vodila preko Albanije »sveta nacionalna zavest«. — Ta lepa fraza seveda ne prikrije dejstva, da je zanikerna in brezvestna vojaška uprava pustila na to pot srbske sinove bose in na pol gole. O tem so že neštetokrat z največjim ogorčenjem govorili sami Srbi.
Pasič se boji Nastas Petroviča. Dr. Laziča Markovič in Vehzar Jankovič sta v imenu strankinega izvršilnega odbora opozorila Pašiča, naj bi nastopil krit Nastas Petrovičev protikandidat v moravskem okrožju. Pašič je na to ponudbo, odgovoril: »Ne ču protiv Nastasu, jer on zna mnogo.« Vsak bolj brihten SHS državljan ve, kako bi izglodal Pašičev portret, ako bi v volilnem boju
Nastas odprl torbo in iztresel iz nje vse razne Pašičeve afere ....
Iz Slovinije.
Družba sv. Mohorja v Prevaljah. Z ozirom na vest o selitvi 'tiskarne Družbe sv. Mohorja 'iz Prevalj v Maribor, ki jo 'je zadnji čas objavila »Mariburger Zeitung«, srao od najmerodlapiejše shrani pooblaščeni izjaviti; da ostalne Družba sv. Mohorja1 s svojo tiskarno ma Prevaljah, kjer že šesto leto z naraščajočim delokrogom vrši svoje, prosvetno poslanstvo nad 'Slovenci.
Dvojni samomor. Zastrupila sta se dne 21. t. m. z očetovo kislino mlada komaij eno leto poročena zakonca Maks in Franica Greg er iz Guštamja. Mož je bil trgovski sotrudnik v socialističnem koruzomu v Guštanju in je baje1 poneveril večje vrednote; žena miu je gotovo 5z obupa nad uničenim življenjem sledila v smrt Materijalistična veroizpoved sociijalistov se ob takih žalostnih slučajih kaže v vsej svoji odumoidii.
Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v pon-deljek, dne 8. decembra ob 10. uri v Akademskem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. poročilo odbora, odsekov in klubov. 3. Volitve. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Odbor.
Državna krajevna zaščita dece ih mladine v Celju
ima svoj redni občni zbor v torek, dne 2. decembra t. ÌL, ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo. 2. Poročilo1 odvetnika g. Kukovca o Kolenčevi zapuščini v prjd zaščite dieoe in mladine. 3. Volitev odbora iln dveh računskih preglednikov. 4. Slučajnosti. Pridite vsi prijatelji mfadline, dia slišite, kako velikanskega pomena je zaščita deoe in mladine za prosperi in napredovanje države, a kako majhno važnost ji pripisujejo poklicani merodajni krogi!
Od Sv. Barbare v Halozah. V nedeljo, dne 16. t m., je obhajalo tukajšnje liberalno1 bralno društvo »Naprej^ 25letnioo svojega obstanka. Od 'kraja se je vršilo kulturno delo med našim ljudstvom, ker se je dalo voditi po krščanskih načelih, v zadnjih 15 letih pa plava docela v liberalnih vodah ter združuje v svoji sredini manjvredne 'elemente v župniji. Društvo' je feudi poškropljeno' s krvjo; mislim namreč na krvavi bajoneta! dogodek dne 3. HI. 1919 ob priliki neke veselice v gostilni M. Reicher.
Iz Laškega. Letos 'je obhajala tukajšnja Hranilnica' in posojilnica 251etnioo svojega obstojta in koristnega delovanja za naše ljudstvo. Slovesnost jie bila zelo lepa; darovala se je v cerkvi slovesna sv- maša; 'katero1 je daroval g. stolni kanonik Časi, ki je tudi zadrugo v težkih časih vodil. V društveni 'dvorani pa se je vršilo slavnostno zborovanje, pri kälterem so nastopali razni govorniki. Ne1 bi pisali o tem, pa dogodki zadnjih tednov nas silijo k temu; Kakor pred 25 leti, 'tako Se tudi danes trudijo možje naše stranke, da bi se pocenile potrebščine, katere potrebuje ljudstvo, pa kakor se sedaj nasprotuje taki akciji, v mislih imam 40odstotno< znižanje voznine za žito v Slovenijo; ravno tako so se tudi takrait v Laškem združbi nemškutar-ški 'in slovenski liberalni trgovci, da so pomagali uničevati zadrugo; ki je bila tudi ustanovljena leta 1899, pa je morala potem likvidirati. Zadruga, ako ibi ostala pri življenju, kakor Hranilnica in posojilnica, bi bila silno mnogo koristila ne samo kmetsko-delavskemu ljudstvu; ampak slovenstvu sploh. Demokratje sicer večkrat povda-ijajo isvoj narodnostmi značaj, takrat pa so marširali1 v skupni fronti z nemškutarji po dr. Tavčarjevem izreku: Klerikalcem knof, liberalcem groš, — proti slovenskemu ljudstvu.
Pevska izveza v Ljubljani razpisuje tri nagrade: eno za 500, dve po 250 din. za izvirne pesmi za mešani zbor. Pesmi smejo biti srednje težke, da jih zmorejo tudi naši podeželni zbori, morajo biti izvirne, po vsebini in obliki neoporečno pravilne, po-obsegu 3 do 5 strani »Pevčeve Oblike«, za mešani zbor brez spremljevainja. 'Pesmi ne smejo biti pisane lastnoročno, temveč v prepisih, tudi ne smejo nositi lastnega imena; 'temveč moto, ki naj bo napisan 'tudi na priloženem zaprtem pismu; v tem pa naj bo označeno natanko ime in naslov skladatelja. Rok do novega lete 1925. Pošljite na: Artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana, Miklošičeva ceste 7. Pazite na naslov radi zamenjav! — Odbor Pevske zveze.
Oddaja gozdnih sadik. Spomladi leta 1925 se bo oddajalo v območju kr. šumske uprave v Mariboru iz dlrž. gozdne 'drevesnice v Ptuju .in iz gozdne drevesnice y Slivnici pri Mariboru sledeče gozdne sadike: triletne smreke po 100 din., dveletne bore po 100 din., dlvelefeni mecesen po 150 din., domači kostanj po 500 din., črni oreh po 1000 din., jesen po 200 din., akacija po 112.50 din., kanadska topol po 750 din., vrba po 100 din., Kristov tm po 200 din. za 1000 komadov v drevesnici. Naročila sprejema kr. šumska uprava v Mariboru in okrajni gozdar v Ptuju.
Adresar za Slovenijo najnovepe izdaje se dobi pri knjigami »Sava« v Kranju proti predplačilu 100 din., ali po povzetju, kateremu se priračuni še poštnina. 723 3-1
I
VODITELJ SRBSKEGA UČITELJSTVE PROTI PRIBIČEVI.ČU.
Voditelju in organizatorju srbskega učiteljstva ter predsedniku UJU Milutinu Stankoviču je preveč Pri-bičevičevega komandiranja prosvete in prosvetnih delavcev, zlasti pa učiteljstva in zato je odločno vstal proti temu, da bi se učiteljstvo ponižalo na oprodništvo stranke Sv. Pribičeviča. Odločnemu nastopu voditelja gotovo sledi velika večina srbskega učiteljstva, mislimo, da bi bil tudi slovenski učitelj' pripravljen podpisati in podpirati Stankovičevo mnenje, če le malo trezno in zavedno gleda na svoj stanovski položaj, a v vodstvu UJU za Slovenijo so ljudje, ki bodo proti volji članov prostaško nastopili proti Stankoviču in proti srbskim tovarišem, da bi učiteljstvo in njegovo organizacijo obdržali v Pri-bičevič-Žerjavovi strankarski pripregi.
Ta partizanski, zlobni in stanovski organizaciji silno škodljivi namen se kaže že v izjavi »Učiteljskega Tovariša« na Stankovičev članek v »Narodni prosveti«, posnet v raznih listih in zadnjič tudi v našem. Izjava se glasi: Z ozirom na časopisna poročila slovenskih listov v zadevi predsedovanja Milutina Stankoviča, predsednika UJU, političnemu shodu v Beogradu in dogodkov na tem shodu, moramo izjaviti, da vodstvo Pov. ÌJJU Ljubljana še ni sklepalo o tej zadevi, kakor moramo izreči, da smo se čudili z ozirom na poročilo »Narodne prosvete«, kako more g. Milutinu Stankoviču, ki mu priznavamo velike zasluge za UJU in ga visoko spoštujemo kot predsednika U,U, služiti ta njegov položaj za zadevo, ki jo moramo smatrati edinole za njegovo osebno.
Vodstvu UJU v Ljubljani se zdi čisto osebna stvar, če se kdo za sebe in za stan, ki ga zastopa, protivi Izrabljanju od poedineev, ki so politično v največji meri eksponirani. Ali je stvar »čisto osebna« ali pa stanovska, naj presodi vsak po svojem razumu po naslednjem odstavku iz drugega Stankovičevega članka:
Za sedaj'opozarjam na neverjetni pritisk, ki se je izvajal nad menoj, da postavim UJU v službo ene osebnosti, ki je v naše narodno življenje zanesla monopoliziranje patriotizma in iz njega napravila rentabilno profesijo za zadovoljitev vlastoljubnih ambicij. Z indignacijo sem odbil to zahtevo, da postavim UJU za filijalko ene osebe, da bi jugoslovansko učiteljstvo, zbrano v fronti, pričakovalo zapovedi in služilo tujim ambicijam in brezmejnemu vlastoljubju. Posledica tega odbijanja je bila neverjetna akcija tistega človeka (Pribičeviča), ki je imela za cilj, da me odstrani z mesta, na katero me je postavilo zaupanje učiteljstva. Danes se stavlja vprašanje, ali bo ostalo UJU v osebni in strankarski službi ali pa ho zmagal princip, da bodi zastopnik učiteljstva prost; ali ga ima v rokah prosvetni minister ali ga postavlja svobodna volja učiteljev. Ravno tako se stavlja vprašanje, ali se bo učiteljstvo odreklo svoji najdragocenejši državljanski pravici, ki se mu s tega mesta protizakonito odreka. Kakor se vidi, je to vprašanje eno najvažnejših. Od rešitve tega vprašanja je odvisno, ali zmaga moralna in državljanska zavest učiteljev ali pa pride do njih moralne kapitulacije. Nè gre tukaj za mojo osebo, temveč za čast učiteljstva, gre za princip, za katerega se je učiteljstvo desetletja borilo. V tej borbi ne moreni popustiti, četudi bi moral radi tega zapustiti službo in življenje. Pod to zastavo pozivam učiteljstvo naše domovine brez razlike strank v hrambo Udruženja in pravic.
Imuniteto poslancev si razlaga P. P. reižm čisto po svoje. Komaj je bila razpuščena narodna skupščina, že je načela radikalna in policajdemokratska gospoda vprašanje glede trajanja poslanske imunitetne dobe. Radikali in Pribičevičevi demokratje so seve mnenja,
. da ugasne imuniteta takoj z razpustom skupščine (a to j seve za poslance opozicij onalnega bloka — za Pašič-Pribičevičevo družbo pa ho trajala do nove izvolitve. Op. uredn.) Pašič-Pribičevičevi modrijani kratijo poslancem imunitetno pravo za dobo volitev samo radi tega, da bodo lahko izvajali protizakonito nasilje proti opozicijonalnim poslancem ne samo s pomočjo orjune in drugih banditskih band, ampak tudi s pomočjo in brezobzirno podporo raznih oblasti. Ako bi imela Da-vidovičeva vlada volilni mandat in bi po razpustu skup-! ščine proglasila ukinitev imunitete, bi Pašiča in Pribi-: čeviča zadela kap, Žerjavovo »Jutro» pa bi se idrlo radi j gaženja zakonov, da bi ga čuli na Grönland. Ker pa so : si izintrigirali P.P.-jevci vladno moč, sedaj pa velja za 1 nje imenutniteta, za opozicijo pa ne! Vsi pošteni in naj-I boljši hrvatski juristi branijo in zagovarjajo po listih imuniteto poslancev tudi po razpustu skupščine. P. P, režim se za pravilno razlago zakona zmeni tolikanj kot za lanski sneg in je v petek pustil aretirati HRSS poslanca dr. Pemarja. Zagrebški advokat in poslanec dr. Ivan Pernar je prišel zadnji petek po svojem poslu na i sodišče. Tamkaj sta ga pričakovala dva detektiva in dva
Pravo
Sthitht-o»o mila z znamko „Jelen“
varuje Vaše drago perilo. Vri nakupu pazite na ime „Schicht“ in na znamko „Jelen“
stražarja. Stražnik je rekel poslancu: »V imenu postave ste aretirani.« Dr. Pernar je čisto pravilno odgovoril: »Ustava je zakon nad zakoni, po tem vrhovnem zakonu nimate pravice, da me zaprete. Jaz se vašemu pozivu nočem odzvati in pokoril se bom edinole sili.« Med tem ko je trajalo prerekanje med dr. Pernarjem in policaji, se je nabralo pred sodiščem veliko ljudi, ki so spremljali nastop straže z glasnim ogorčenjem. Policija je poslala še pomoč od 4 stražmaov, ki so-nastopali napram poslancu in občinstvu z balkansko surovostjo. Eden od policajev se je izpozabil celo tako daleč, da je izvlekel iz žepa verige in hotel poslanca ukleniti, kar je seve izzvalo od strani občinstva najostrejši protest. Med tem se je pripeljala na lice mesta policijska kočija, s kojo so odvedli dr. Pernerja na policijo. V istem času, ko se je prepiral dr. Perner s policaji pred poslopjem sodišča in bil prepeljan na policijo, je obsodilo kraljevo okr. sodišče, kojega predsednik je Pribičevičev pristaš Budanj, dr. Pernerja radi razžaljenja časti na 10 dni zapor, ki se ne more spreméniti v denarno kazen. Obsodbo je proglasil orjunaš dr. Buratovič. Radi navadnega razžaljenja svojega stanovskega tovariša dr. Zimmermanna bo sedaj narodni poslanec sedel 10 dni, povrh so ga pa še za to malenkost aretirali in bi ga bili uklenili, da se policija ni zbala dejanskega nastopa gledalcev tega nasilja. »Jutro« in »Narod« seve naglašata, da je bil ta ravnokar opisani balkanski nastop proti od ljudstva izvoljenemu poslancu pravilen. Prepričani smo pa, da si na pr. dr. Žerjav, ki ni bil izvoljen za poslanca in ki se je potem intrig vrinil v P. P. kabinet, lasti amitelo in bo po njena zaščito iz raznih šumskih fondov zalagal svoje in Pribičevičevo časopisje. Nastop P. P. režima proti dr. Pernarju je »lep« predznak, kako je zamišljena od strani režima volilna svoboda, kojo je dr. Žerjav tako slovesno proglašal na zborovanju policaj-demokratskih zaupnikov v Ljubljani. Slučaj dr. Pernar bodo kmalu na dnevnem redu.
Zračni promet v naši državi. 'Minulo soboto je odletel z letališča v Pančevu zadnji letošnji potniški aeroplan v Prago in Pariz. S tem je zračni promet za letošnje leto zaključen in obnovljen bo zopet 1. marca prihodnjega leta. V letu 1924 je potovalo s potniškimi aeroplani iz-naše države 634 oseb, zračni tovorni promet je. znašal 40.200 kg. Glavni tovor za aeroplane v Jugoslavijo so tvorili klobuki in toalete, katere so si bogate Beograjčanke naročevale iz Pariza ter jih dobivale najkrajšim potem po zraku. Iz Pariza in Dunaja je dospelo z aeroplanom nad 30 tisoč klobukov. Zračno prometno društvo je zaključilo letošnjo sezono s 8 milijoni dinarjev deficita. Sedaj skuša dobiti državno podporo, da pokrije primanjkljaj; za protiuslugo obeta naši državi za prihodnje leto zračne zveze s Smirno in Malo Azijo ter Moskvo, kamor bi se z aeroplanom preko Prage in Varšave ter Neve dospelo v dveh dneh. Med našimi državljani vlada še precejšnje nezaupanje proti zračni vožnji, ker se med 634 potniki nahaja samo 20 Jugoslovanov. Mi smo pač le še bolj za patrijarhalična prevozna sredstva in trajalo 'bo še precej časa, da se bo aeroplan-ski promet pri nas udomačil.
Velika železniška nesreča v Hercegovini. Minuli četrtek se je dogodila na mostu preko Neretve v bližini postaje Grahovica v Hercegovini velika železniška nesreča. Preko mosta je vozil tovorni vlak, čigar zadnji vagoni so bili natovorjeni s težkimi topovi. Topovi so bili tako nerodno naloženi, da so cevi štrlele daleč ven iz vagonov. Ker je takoj za mostom oster ovinek, v katerega je lokomotiva zavila, ko so bili vagoni s topovi še na mostu, so zadele cevi ob ograjo in z velikanskim lomljenjem se je most zrušil v Neretvo. V globočino je padlo tudi pet zadnjih vagonov, na katerih se k sreči ni nahajal nobeden človek. Škoda je ogromna ter je precenjena na 50 milijonov dinarjev.
Veliki požar v Splitu. V Splitu se zadnje čase dogajajo cesto požari. V zadnjem tednu sta nastala kar dva požara, ki sta napravila precej škode. Najprej je začelo goreti v Sokolskem domu, dva dni pozneje pa se je vnela velika dvonadstropna stanovanjska hiša. Ogenj je nastal na podstrešju, pa se je hitro razširil na ostala nadstropja. Gasitev je bila zelo otežkočena, ker so morali napeljati vodo iz daljave 1000 metrov. Požar je hišo popolnoma uničil in z veliko težavo se je posrečilo rešiti iz gorečega poslopja stanovalce, ki so že vsi spali.
Iz Maribora,
Zadnji dan za reklamacije. Jutri, 25. novembra je zadnji dan, ko je še mogoče vložiti reklamicije za vpis v volilni imenik in izreklamirati vse one, ki so po krivic; v volilnem imeniku. Somišljeniki, ki še niste vpisani v volilni imenik, poslužite se svoje državljanske pravice s takojšnjim vpisom v volilni imenik. Storite svojo dolžnost vsaj zadnji dan!
»Popularnost« mariborskih Tavčarjev in 4 radikalni mandati v mariborskem volilnem okrožju. Kot za-; stopnik mariborske radikalije se že mudi v Beogradu nekaj dni g. Janko Tavčar. Dne 20. t. m. je stopil gosp. Janko v družbi znanega radikalnega tajnika popa Janjiča in enega ljubljanskega radikala v beograjsko kavarno Moskva. Pri mizi je začel Janjič g. Tavčarju očitati, zakaj da so radikali tako presneto slabo — ali nič odrezali v mariborski oblasti pri zadnjih občinskih volitvah in to še posebej v Mariboru. Gospod Janko si je pri tem očitku nategnil mustače in se izgovarjal, češ, da je bil on kot največji in najuplivnejši radikal v Mariboru pri sklepanju bloka bolan in je prepustil celo zadevo svojemu bratu Jošku, ki pa ni tako globok, visok In popularen politik kakor on — Janko Tavčar. Nato je začel gospod Janko Janjiču zatrjevati in obljubovati, kako bo radikaiija napredovala pri sedanjih državno-
zborskih volitvah v mariborski oblasti. Samo občna popularnost bratov Tavčar bo vrgla radikaliji v mariborski oblasti najmanj 4 mandate. Pri ravnokar pribiti izjavi je menda mislil visoki radikal gospod Janko popularnost Tavčarjev radi dolgov, raznih prevar, rubežev in vednega opravka pri sodišču. Ako hoče gospod t Janko doživeti v javnosti svojo resnično popularnost, ? potem naj kandidira in bo med slovenskim narodom po volitvah v številkah gledal svoj tako popularni portret, kakor ga edinole zasluži izdajalska družba Tavčar— Ravnik. Pop dr. Janjič Tavčarju ni verjel niti besede, se mu je neprestano smejal, mu oporekal, ga dražil in ob koncu menil: Lažemo ter pretiravamo tudi mi Srbi, lažejo Hrvati, a najbolj pa mariborski radikali. Tudi srbski pop Janjič pozna »popularnost« Tavčarjev, a ne v smislu 4 mandatov — ampak laži in brezvestne ba-harije. Enako kakor Janko Tavčar o 4 mandatih je sanjal tudi dr. Kukovec pri zadnjih volitvah o 10 tisoč gla-; sih brez migljaja s prstom v Prekmurju. Tavčarjem priporočamo za te volitve žalostno, a resnično izkušnjo t dr. Kukovca, ki je predrzno zaupal v popularnost svojih j kandidatov.
Slovesna blagoslovitev novih frančiškanskih zvonov se bo vršila v nedeljo, dne 7. decembra. Nove zvone j bo blagoslovil sam prevzv. škof dr. Karlin. Spored te ' svečanosti in podrobnosti bomo pravočasno objavili.
•	Krščanska ženska zveza lima ta teden v stolnica duhovne va(je. V četrtek, dne 27. .tim., cb 6. uri zvečer bla-
; gostov, nato druiga pridiga, ravnotako v petek in soboto, j V nedeljo, ob 6. uri zjutraj, sklepna pridiga, nato maša ; s sikiupnim sv. obhajilom. Vse člairuiioe se vabite, da se teh
•	milostipolimh dni v polnem številih udeležite, a tudi vise i druge dobroTtiisleče nečlane vabi odbor.
Čajanka Ženskega društva.. V pondeljek, dne 24. ; t. m. priredi ob 20. uri Mariborsko slovensko žensko j društvo v prostorih dnevnega zavetišča v Cankarjevi
•	ulici čajanko. Na programu je poročilo gdč. Levstikove ! o kongresu Ženske male antante v Beogradu ter več
glasbenih in pevskih točk. Prav prisrčno vabimo naše članice, da se tega večera udeležijo. Vhod v Cankarjevi ulici v dekliški meščanski šoli. Mariborsko slovensko žensko društvo.
Mariborska porota, četrto zasedanje letošnje mariborske porote se prične 9. decembra in bo trajalo bržkone do 16. decembra. Slučaji, ki so že razpisani, so sledeči: 9. decembra Franc Dokl, rop, zagovornik dr. Štor; Justina Šuman, detomor, zagovornik dr. Zorzi; Franc Križan, tatvina, zagovornik dr. Orosel; 10. dec. Dominik Štucin, goljufija, zagovornik dr. Zorzi; Andrej Korošec, rop, zagovornik dr. Faninger; za 13. decembra je razpisana dva dni trajajoča razprava proti Jožefu Ben-kotu, njegovi sestri Barbari Benkovi in njenemu ljubčku Francetu Obran, ki so baje posestnika Puntigama v Lahoncih, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu umorili. Zagovorniki bodo dr. Zorzi, dr. Müller in dr. Lašič. Ta razprava, h kateri je vabljenih okoli 80 prič, bo v ju-ridičnem smislu zelo zanimiva.
Poškodovanje okraskov na stopnjicah v gradu. — Komaj se je z velikimi stroški popravilo znamenito stopnjišče v gradu, že se najdejo osebe, ki delajo na teh popravilih kvar, ter s tem povzročajo lastnikmo grada in kina veliko škodo. Ker je to vendar vandalizem prve vrste in je treba posebno zgodovinske predmete čuvati, se naproša cenjeno občinstvo, kakor tudi državna policija, da pomaga čuvati in ohraniti te starine, ter vsakogar, ki bi jih poškodoval, naznani takoj lastniku ali vodstvu kina.
Ljudsko štetje v Mariboru. Hišni lastniki oziroma oskrbniki dobijo od dne 26. novembra 1924 za vsako hišo po 2 hišni poli in dvakrat toliko stanovanjskih izkazov, kolikor je v hiši stanovanj, na oni stražnici javne varnostne straže, v katere službenem okrožju leži dotično poslopje (barake, vagoni). Hišne pole stanejo po 2 dinarja komad, stanovanjski izkazi pa 1 dinar komand. Stroški za hišne pole obremenijo hišnega lastnika, ki sme zahtevati od najemnikov naknadno povrnitev le za stanovanjske izkaze. Hišne pole in stanovanjske izkaze je izpolniti točno s črnilom po stanju prebivalcev dne 1. decembra 1924 v smislu pouka, ki je tiskan na vsaki hišni poli. Do 4. decembra 1924 se ima vrniti tako izpolnjeno tiskovino isti stražnici, kjer se jih je prevzelo. Pozneje bodo vršili policijski organi na licu mesta revizijo naredb. Proti onim, ki bi navedli nepravilne podatke ali netočno izpolnili pole, se bo postopalo kazensko. Kdor ne predloži pravočasno pravilno izpolnjene hišne pole in stanovanjskega izkaza, bo kaznovan.
Narodno gledališče. Danes, 24. novembra zaprto. Gostovanje v Ptuju. »Otroci«. Torek, 25. novembra: »Opolnoči«. Gostovanje varaždinskega mestnega gledališča.
Državna borza dela v Mariboru. 'Pri tej (borzi je bito od 16. do 22. 'novembra 87 prostih medt prijavljenih, 159 oseb je iskalo dela, v 41 slučajih je borza posredovala uspešno in 8 osieb je odpotovalo. — Od 1. 'januarja do 22. novembra pa je (bilo 6643 prostih mesit prijavljenih, 9325 oseb je iskalo dela, v 3090 slučajih /je posredovala borza /uspešno in 1362 oseb je odpotovalo.
Odpiranje in zapiranje trgovin. Trgovski gremij r Mariboru razglaša: Uredba o delovnem času v trgovinah, objavljena v Uradnem listu št. 98 ex 1924 določa delovni čas za vse trgovine enako, ali zaposlujejo kako osobje ali ne. V okvirju teh predpisov so se zedinile razne trgovske skupine v Mariboru, ki imajo pravico obratovati po 9 ur dnevno na sledečo razdelitev: špecerijske in delikatesne trgovine od pol 8. do 12. in od 2. do pol 7. ure zvečer, vse druge stroke pa od pol 8. do 12. in od pol 2. do 6. ure zvečer. Trgovine s svežimi življenskimi potrebščinami, ki prodajajo v pretežni večini sveže sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, jajca, moko, mesne Izdelke, mast, slanino, klobase, prekajeno meso in sveže ribe, pa imajo pravico, imeti trgovine po 10 ur na dan odprte. Za te velja sledeči delovni čas: od pol 8. do 12. in od pol 2. do 7. ure zvečer. Pripomniti je, da v to kategorijo ne spadajo špecerijske in delikatesne trgovine. V spornih zadevah, katere trgovine spadajo pod trgovine s svežimi življenskimi potrebščinami, je kompetentna odločati Inšpekcija dela. Deset urni delovni čas velja tudi za tobakarne, trgovine s časopisi, cvetlicami in slaščičarne. Kljub zgorajšnjim predpisom smejo imeti čez opoldne odprto mlekarne, slaščičarne, trafike, prodajalne časopisov in ako se obrat seli. Vse druge trgovine pa smejo imeti cez opoldne odprto samo ob sobotah kot semanji dan,, ob katerih se mora dati uslužbencem vsaj eno uro prosto. Ob nedeljah morajo biti vse trgovine zaprte izvzemši nedelje pred Božičem in Novim letom. Za državne in druge cerkvene praznike se bode delovni čas sporazumno z državnimi oblastni-jami še določil, do tedaj pa imajo biti trgovine ob vseh teh praznikih zaprte. Trgovski gremij opozarja vse svoje člane, da se navedenega delovnega časa točno drže, ker jih v nasprotnem slučaju zadenejo kazni, predpisane v zakonu o zaščiti delavcev.
Dušica,
Riman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy.
Prevedel Paula*.
70
V konjušnici je bila luč. Konjarji so še bedeli. Poklicala ijh je, jim dala vsa potrebna naročila in je odšla, da se tudi sama pripravi.
Na hodniku pred Juliettino sobo je obstala. Posloviti se je morala, povedati ji je morala, kam gre.'
Potrkala je.
Julietta še ni legla. Boječ in skrbeč je obstal njen pogled na poznem obisku.
»Julietta«, je hlastno šepetala Margareta, ko je zaprla vrata za seboj, »na Francosko potujem! Percyju hočem biti blizu —. Vas pa potrebujem, da mi pomagale, da me nadomestujele tukaj v Richmondu!«
»Življenje bi dala za vas, gospa Blakeney!« je odgovorila Julietta vneto. »Ali ni vaše? Saj mi ga je rešil vaš soprog!«
»O — ne zahtevam toliko! Le nekaj hladnokrvnosti in potrpežljivosti! — Percy je odšel na tisti nesrečni dvoboj, ki se, o tem sem prepričana, nikdar vršil ne bo. Vam, ki veste, kdo je vaš rešitelj, vam lahko potožim svoje strabe. Mož, ki je bil nocoj pod našo streho, dobro pozna »Dušico«, — dobro ve, da sta Percy Blakeney in »Dušica« ena in ista oseba. Da Chauvelin smrtno sovraži mojega soproga, to si lahko mislite!
Prišel je, da ga uniči. Zasnoval je pretkan, peklensko zvit načrt. Vse kar se je nocoj vršilo, v«e je njegovo delo, vse je bilo dogovorjeno in pripravljeno vnaprej. Najbolj pa izzivanje z nakitom in poziv na dvoboj —.
Pojasnila sem vam nesrečni dogodek, da si ne bodete česa učitali. Vi, gospodična, niste prav ničesar zakrivili! On, Chauvelin, — on je vse zasnoval in napeljal, vi ste bili samo slepa igrača, prav kakor jaz in Percy in •vvaleški princ. Mi verjamete?«
»Verjamem in vem, da ste pravi angel v svoji dobrotljivosti, gospa!« je dejala Julietta vsa solzna. »Van
Bujni, svilastì lasfCj
po rednem umivanju glave z
Elida" Shampoon*“!®
tudi to, da ste vi edina vredna takega moža kakor je gospod Percy, — »Dušica«!«
»Ampak, —« je nadaljevala Margareta s trdnim, mirnim glasom, ko jo je Julietta vsa ginjena prijela za roko in jo hvaležno poljubovala, »ampak, — če- se utegne kaj — zgoditi, — ali bodete mirni, bodete verjeli, da niste za ničesar odgovorni, — da ste na vsem nedolžni —, da ne zadene vas nobena krivda —?«
»Bog vas blagoslovi za to tolažbo, gospa!«
»Bodete —?«	‘
Poiskala si je preprosto, temno obleko, črn površnik s kapuco, ki je dobro skrila bogastvo njenih zlatih las, in težke podeželske čevlje.
V ročno torbico si je zdevala nekaj najpotrebnejših reči in pod obleko si je skrila mošnjo, obilo založeno z angleškimi in francoskimi bankovci.
Pripravljena je bila. Prijazno se je še poslovila od sobarice, ki se je topila v solzah, ter je mirno in odločno stopila v voz.
Konec druge knjige.
ZE^Zrasne "bežične jaslice
za cerkve v dveh velikostih 151 in 136 cm dolge, popolnoma opremljene, s 25 kipi ima v zalogi tvrdka delavnica za cerkveno umetnost
MARIBOR Strossmajerjeva ulica 3 MARIBOR
Ceniki in slike na razpolago.
Maj Vydrovka - danes Žika!
»Bom!«	1
»Sedaj pa glede mojega potovanja!« je pravila Margareta z odločnim, stvarnim glasom. »Še nocoj odpotujem. In vi me morate v Richmondu nadomestovati! Ko-likonnogoče naravno in samo po sebi umljivo morate opravičiti moje potovanje. Morebiti s tem, da sva se odpeljala s soprogom za par dni na škotsko —. In isto povest, isto zgodbo morate praviti vsem ki bi naju utegnili priti iskat, vsem, ki bo popraševali za nama! In če vidite, da ne verjamejo, če opazite, da si šepečejo o tajnostih, — pustite jih, naj govorijo! Bodo že utihnili! Mene ne vznemirjajo take čenče! Utihnili bodo —!
Le enemu povejte vso resnico —!« je priđjala resno. »Posebno če -r- če bi naju predolgo ne bilo nazaj! Tedaj pojdite h gospodu Andreju Fóulkes! On vas bo razumel in ber storil in ukrenil, kar bo prav —.
»Dobesedno vas bom ubogala! Ponosna sem, da vam morem s čim ustreči! — Redaj odpotujete?«	»
»Takoj! — Z Bogom, Julietta!«
Poljubila jo je na čelo in odšla, tiho in brzo kakor je prišla
Julietta je ni zadrževala. Razumela je, da hoče biti sama. —
Margaretine priprave niso bile obširne.
Najprvo si je prebrala Renatin potni list. Izstavljen je bil na Cecilijo Dumont, služkinjo državljanke Renate Candeille. Popis se je glasil: postava vitka, oči modre, lasje svetli, starost petindvajset let.
Ujemal se je torej približno z njeno zunanjostjo. Le za služkinjo se ji je oe bilo treba obleči.
■ I    ■	..... i i   ..........i 
Fižol in orehe kupuje po najvišjih cenah F. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15.	1429 6—1
---------%3-------------------------------------------- j
Prsmof ii svojega premogokopa pri Veliki Nedelji pro« ' daja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljub« j Ijani» Wolfova ulico št 1—L	10? j
NAZNANILO OTVORITVE.
Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem otvorila v Iluški cesti št. 7 II. nadstropje
DAMSKI MODNI SALON.
Izdelovala bom razne toalete, kostume itd. po najnovejši modi od priproste do najiinejše izpeljave po najnižjih cenah. Za obilni obisk se priporoča	FRANČIŠKA ROBAR.
Sai ni nobena umetnost,
si po ceni dobaviti obleko, idi samo v KONJICE, ter dobiš pri tvrdki
MARTIN SUMER
veliko izbiro vsakovrstnega blaga po jako ugodnih
cenah.
Mlinska volnena in svilena sita. — Zamenjam bučnice in orene za olje.
Najbolj zdrava in okusna kava za deco, bolnike in rekonvalescente, pa tudi za vse, ki hočejo varovati svoje zdravje! — Priznana od zdravnikov. 692
Gospodarska in informacijska pisarna
dr. Srečko La nšič,
MARIBOR, Wildenrainerjeva ulica št. 6.
Brzojav: Pisarna Lajnšic Maribor ■— Telefon št. 314.
Dajanje fbjasnil v kreditnih zadevah. — Sestava vlog tudi na oblasti. — Posredovanje pri nakupu in prodaji imobilij, kakor tudi trgovskih in obrtnih podjetij. — Posredovanje pri dajanju posojil, kakor tudi pri upravljanju denarnih poslov sploh. — Posredovanje v pa-: ientnih poslih. — Revizijski in reklamacijski posli pri j železniških pošiljatvah. — Pomoč strankam pri dosegi I domovinstva in državljanstva. — Obrtoma izvrševano j upravljanje hiš in posestev. — Upomoč strankam pri ; oprostitvi sinov od vojaške službe in pri drugih rodbino zadevajočih zadevah. — Pregled davčnih napovedi v i	zvezi z upravo premoženj.	720
kupuje in pabi celi svet.

OSRAM
MITRA
woraoo!
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se radnje!
Predivo kupuje po najvišjih ce nah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
CUNJE
krojaške, suknjene in piade* ne odpadke, staro železje, kovano ia vlito, glaievino, kakor odpadka vsaka vrste »o B»jviij?h «enak
A. Arbeiter,
Hirlkai, Ekavska «Use 15.
fameojam tudi staro šelezj«, katero je za vporabo, a ko« vsš&iaa! cdpadjd in vlitfao,
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujeta
samo potom
Oglasnega zavoda
F. Voršič-a
naslednik,
brillar, Slomškov trg 16. j J
Pojasnila brezplačno!
fctikffftifHHlI
.v:« *.♦.

.vv .*>>'
>> «v*

.V
Vi

Denar naletita
najbolji«
«■NnumM
Spodnještajerski ljudski posojilnici f.z,zn. z,
« Naribam« Stolna ušica It, §»
ki obrestuje hranilne vloge po
87. -107.
oziroma po dogovoru«
Zadružna gospodarska banka d. d
podružnica v Maribora.
SIS* T lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. HÜ Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek* računu,
Pooblaščeni prodajalec »reèk državne razr. loterije.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Straže«.