GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 11. JANUARJA 1961 - LETO XEf ŠTEVILKA 1 PROSVETNI DELAVEC LETO 1961 Mesto izobraževan ja odraslih prelomnica v solstvu hiaoTTVS) lil ficiGp SlSllof^P Korenine razvoja šolstva pri to veliko slabost, da je močno i V V JS. SlJft segajo daleč tja nazaj v čase omejevalo interese družbenih or- ^ ' Korenine razvoja šolstva pri to veliko slabost, da je močno nas segajo daleč tja nazaj v čase omejevalo interese družbenih or-avstro-ogrske monarhije z vsemi ganov upravljanja šole in vpliv tujimi priveski, nalogami in ide- družbe za razvoj šolstva. Razen jami, vse do zloma le-te in for- vsega tega pa je usodno posegalo iniranja države Srbov, Hrvatov s svojim okostenelim sistemom in Slovencev — Jugoslavije. Toda pri nagrajevanju prosvetnih de-tudi v tej predvojni Jugoslaviji lavcev s svojimi razdelitvami v je še močno prevladoval vpliv kategorije, razrede, leta službe in nekdanje avstrijske šolske politi- tako destimulativno vnašalo \ ke, seveda sedaj že močno pome- njihove vrste elemente uravni-šan s hegemonističnim prizvokom lovke. tedanjih režimov. V bistvu pa je Uvedba skladov za kadre v ostalo vse^pri starem in v mno- strokovnem šolstvu je dala v pič-ph naših šolah je še močno diša- uh nekaj letih bodrilne rezultate, se pozitivnejšo vlogo pa so od- Zlasti naša pedagoška društva so poklicana, da prispevajo svoje k metodično didaktični strani izobraževanja odraslih Peščica prosvetnih delavcev, ki se tako ali drugače peča slenih prebivalcev brez osnovne rednim. Zato zakon z Resolucijo z izobraževanjem odraslih, z neverjetno vnemo govori , o specifični problematiki v zvezi z njim, tisti pa, ki stoje bolj ob strani, skomigajo z rameni, češ to ni nič posebnega. To in dejstvo, da v Ljubljani ne dobiš zlepa človeka, ki bi bil voljan nekaj povedati o tem našim praktikom ustno ali pismeno, nas sili, da postavimo reč na svoje mesto. šole, 137.600 jih je imelo 4 raz- o izobraževanju strokovnih ka-rede, 370.000 pa več kot štiri drov vred zavezuje vse redne osnovnošolske razrede. Pri nas se šole, da se ukvarjajo z izobraže-je posebno zadnja leta izobraže- vanjem odraslih, in s tem nalaga vanje odraslih v osnovnih šolah določene dolžnosti tudi presvet- lo po časih iz dobe Marije Terezije in njenih naslednikov. Bežni, neorganizirani poizkusi nekaterih progresivnih šolnikov tedanje dobe, da bi vnesli v zastarelo šolstvo nekaj sprememb, so sicer označevali precej zdravih igrali v zadnjih letih skladi za kadre v gospodarstvu. močno razmahnilo, saj je bilo po podatkih od 20. XI. 1959 v oddelkih za odrasle 4120 slušateljev. Nič manjši pa ni bil interes za šolanje odraslih v gimnazijah in Toda razvoj v gospodarstvu je dela in življenja, ampak tudi ne- poslenih prebivalcev v FLRJ je šel še dalje. Uvedba nagrajeva- prestano izobraževanje, sicer cap- bilo 2,787.818 takih' brez osnovne nja po storilnosti in učinku je tja za življenjem. Ce to velja za šole, 4,043.379 pa jih je dovršilo ....... - . - ^ neverjetno hitro dvignila našo vsakega našega državljana, velja le 4 razrede. Po izjavi tega pisca U m hoten] v vrstah prosvetnih produkcijo na višjo raven, dasi še posebej za prosvetnega de-................... Izredno nagel razvoj znanosti je preteklo pri teh dalj časa, od-s tehniko v ospredju zahteva od kar so zapustili šolske klopi in sodobnega človeka tako v svetu se niso sami izobraževali, so tudi ^ k0t ^ “JS P1?™;7,848;857 2a: štrokoTmihlolah,'sar‘je“te wste o ,, , , .. ,t,t n t -- odrasle 1. 1959 obiskovalo 4665 ljudi. Če bi upoštevali tudi tiste, ki prosvetnega de- je kljub vsem dosedanjim priza- rSaVCeTv7endar se ie.7se Za" smo še dalež izP°d svetovnega lavca. devanjem še zmeraj 50.000 tp.kih ra~.ru'6 nenarodmh režimov povprečja. Naš bodoči 5-letni S hitrim razvojem našega go- otrok na leto, ki niso zajeti v v ™n° ls^e n°- družbeni plan prav zaradi tega spodarstva koraka vštric tudi raz- osnovne šole; v osnovnošolskih od- sat jfS ffjessn&fisst Sugih državah kapitalizma prav ^ dvigatl tudl strokovni niv° postavlja delavca v vlogo gospo- Če je številka o šolanju odraslih teko, kar je dobro karakteriziral “inet z naslednjo domislico: »■Naše šolstvo je podobno vo-ki sicer močno škripa, vendar ža silo še vedno gre«. s Vse drugače pa je že bilo v Času NOB,'saj so tedaj nekatere baše šole, kljub najtežjim vojnim tezmeram, zaživele novo, doslej heznano življenje. Tako smo v terp duhu pričeli z delom v novi Socialistični Jugoslaviji z jasnim piljem, kakšne naj bodo naloge Ul funkcije socialistične vzgoje in Pouka. Jasno je, da zaradi vseh arugih ogromnih nalog - obno-''>> industrializacije, agrotehnike — nismo mogli oddvojiti toli-sredstev za naše, s silnim k ‘Ui pom ‘ako razvijajoče se šolstvo, ri da so mnogi neučakani že °kaj prepričljivo mislili o za-teiarjenju te panoge'. Prav po-fono nam je delal velike skrbi »[ten porast učencev, dijakov in študentov in s tem v zvezi poljan j kanj e šolskega prostora, da iti ne omenim kadrov. Ta protein je še danes silno pereč, 6ndar ga v jasni perspektivi že ftedamo v bližnji bodočnosti re-teiiega. » Tudi vsa, sicer velika skrb nate ljudskih oblasti za material-te vprašanja šole je morala gle- se šolajo na dopisni način, in tiste, ki se izobražujejo v centrih, Pa take, ki sp s pridnostjo prišli na fakultete, 'ne bi mogli reči, da ni zanimanja za študij. Videli smo, da je potreba po opismenjevanju v FLRJ še velika, pa vendar v zvezi z izobraževanjem odraslih ne gre le za to. Ne smemo namreč pozabiti, da se bodo morali ne le tisti, ki so že dovršili osnovno šolo, še nim delavcem. Z višjega mesta se pogosto poudarja, da za izobraževanje odraslih niso odgovorni le prosvetni delavci, ampak vsa družba (Petar Stambolič, Borba 10. IV. 1960), zato je razumljivo, da skrbe zanje podjetja, družbe-no-politične organizacije idr. Pri tem ni nič čudnega, ako se nestrokovnjaki dotikajo tudi tistih strani pouka, o katerih naj bi govorili predvsem strokovnjaki. Ako ’ ne bi namreč bilo tako, ne bi bilo slišati med prosvetnimi delavci negodovanja, češ v to reč se danes vsakdo vtika. Ne bi hotel reči. da mnogi prosvetni delavci kljub obremenitvi kot praktiki ne sodelujejo pri izobraževanju odraslih, manj pa smo storili za to, nadalje izobraževati, ampak tudi da ki prišli do posplošitev na tem taki, ki imajo v žepih diplome Področju. Razen posameznih član-najvišjih zavodov. K temu bodo kov P° časopisju in revijah ni-silili državljane nagli gospodarski smo segli v teh letih dalje. Zato in družbeni razvoj ter ocen jeva- ^ čudno, če teorija o izobraže-nje strokovnosti na delovnih me- vanju odraslih ne more niti stih. Učiteljstvo že ugotavlja, da spremljati prakse, kaj šele da bi prosijo za posebne tečaje iz ma- usmerjala, terinščine in prirodnih ved taki, Iz raznolikih smotrov izobra-so dovršili osnovno šolo, drugi zevanja odraslih (osnovno splošno ---»___i ________• v i; m*£iA in vi5i<* fttrn- iltšli: Pa kljub skončani osnovni šoli obiskujejo oddelke za odrasle. Se večja bo potreba po strokovnem šolanju. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da gre pri izobraževanju odraslih le za opismenjevanje zamudnikov. Le-ti pozabljajo na to,. da gre pri izobraževanju odraslih tudi za vzgojo socialističnih osebnosti, kar je morda z družbenega vidika še važnejše kot izobraževanje. ^Odrasli se izobražujejo bodisi v šolah zanje ali v izvenšolskih oblikah (centri za strokovno izobraževanje delavcev, na delavskih in ljudskih univerzah, v družbenih in strokovnih organizacijah, s tiskom, radijskimi od- ^ vpičisanja soie je im/ictia &itr- • . # da jami itd.). Vse to tvori sistem 6 na ves razvoj našega gospo- „T7>,,77?,,clif.ra7!^a"7<:_P01sf,a'11,ia detevca v vlogo gospodarja, hkrati pa mu nalaga tudi neprimerno več izobraževanja odraslih, ki je se- »testva premnogokrat ° odrezati odgovornosti; da bi jim bil kos, mora biti doma v stroki, poleg tega pa mora biti razgledan v druž- ritem manjši košček kruha, ka- benih vedah in ne sme imeti zaprtih oči za področja, ki sodijo med splošno izobrazbo or bi ga rada. Tri faze dodelje- , /aU j a materialnih sredstev so za zaposlenih, saj nam po potrebno darja, hkrati pa mu nalaga tudi v osnovnošolskih oddelkih točna, prva, dodeljevanje denar- v. ^em 5-letnem obdobju okoli 113 neprimerno več odgovornosti. Da potem vidimo, kaj smo storili v teh sredstev šolam za vsako po- ds®č novih kadrov z visoko in bi jim bil kos, mora biti doma v zvezi z izobraževanjem odraslih teftiezno potrebo, finansiranje š višjo izobrazbo, 225.000 s srednjo stroki, poleg tega pa mora biti glede na osnovno znanje in kaj Poračunom in znanimi partija- s'1 rokovno izobrazbo, 116.000 vi- razgledan v družbenih tehničnih nas še čaka. in pozicijami, in tretja, dode- sokokvalificiranih in kar 465.000 in ekonomskih vedah, in ne sme y sloveniii iz razumiiiv.ih ltee določenega globala šolski kvalificiranih delavcev.^ Seveda imeti zaprtih oči za področja, ki razlogov ta podoba bolj svetla, izobraževanje, nižje in višje strokovno izobraževanje tehnične, ekonomske idr. smeri) izvirajo različrie oblike, ki jih. organizacijsko usmerjajo šole, delavske in. ljudske univerze, Svobode in razni zavodi. Nesmotrno bi bilo, ako bi hoteli naprtiti prosveti odgovornost za organizacijo vsega tega izobraževanja, gotovo pa bo potrebna v bodoče večja koordinacija med temi oblikami, poleg tega pa bo morala prosveta več prispevati k metodično-didaktični stran.i izobraževanja, ne glede na to, v kakšnem okviru se odvija. V prvi vrsti pa bo treba več storiti tako za organizacijo, vsebino in metode pouka v šolah za odrasle. V ta namen mora prosveta po okrajih oziroma občinah prevzeti skrb za organizacijo pouka in njegovo metodično - didaktično stran. . - globala ritenovi, ki ga je sama razparce- nai bi imel ves ta kader Pred-teda po lastni potrebi, vendar hodno popolno obvezno šolo, ki Lstrogo omejitvijo ločenih oseb- nai bi v letu 1965 zajela že kar ”te in materialnih izdatkov. 92 0/° vseh šoloobveznih otrok. sodijo med splošno izobrazbo. Kaj slabo pa bi gospodarili, ako ne bi imeli pred očmi dejstva, da je treba razviti slehernemu dr- stavni del našega vzgojno izobraževalnega sestava. Čim načrtnejše bo izobraževanje in čim večja „ . bo povezava med temi oblikami, , , poenotenje, kolikor je pač tem večji in hitreje bodo vidni f°trebn« ^ ^m solstvu, bo moral uspehi. In ali ni tudi v iskanju tudl v bo'doče skrbeti republiški koordinacije ena izmed nalog na- organ (Svet za šolstvo) s svojimi ših prosvetarjev? ustanovami. A Zavod za proučevanje izobra- a ,v'a, u tr,dlp’ ževanja odraslih LRS je doslej , , . - - , da izobraževanje odraslih glede eu-rhni saj je bilo 1. 1953 le 13.389 zapo- družbenega pomena zaostaja ?.a materialnih izdatkov. i. Vse to je šlo vzporedno z na- Vse te ogromne naloge v šol- žavljanu, ki je v proizvodnji ali 'te celotnim razvojem in vsi ti stvu ne bi moSle potekati izoli- javni službi, za proizvajanje in E>stemi so v določenem obdobju rano ^ skupnih nalog, postavlja- upravljanje tiste intelektualne in ^igrali "pozitivno vlogo nih v družbenem planu 1961-1965. moralne sile, ki jamčijo za uspeš- Silen razmah šolstva vidimo Prav iz teSa razloga je Zvezna nejše delo. Iz te potrebe po iz- iz podatkov razvoja zadnjih ljudska tet. ste0 kjer smo porabili za šol-v.- v letu 1955 nekaj nad 27 ijtejard, a v letu 1959 že nad 57 sjjtejard; konkretno pri nas v Sl, P«; teieniji 7188 milijonov 1959 skupščina na svojem obrazbi si nemara še nista bila v zadnjem zasedanju sprejela za- naši zgodovini tako blizu tisti, ki kon o finansiranju šolstva, . kar se uči, in tisti, ki uči, pa četudi je glede na dosedanje stoletno morda večino za sedaj silijo k proračunsko vzdrževanje res re- učenju egocentrični, osebni in ne-volucionaren ukrep. kulturni motivi. Upravičena ie Sola • • - ... Neenotno vzgojno delo v dijaških domovih Posvetovanje vzgojiteljev kranjskega okraja Vzgojitelji in upravniki iz di- mu v Kranju vpeljali sistem toč- jnteerjavi s 3353 milijoni v letu Sola postaja s tem zakonom domneva, da se bo tako vse bolj jaških domov kranjskega okraja kovanja. Gojenec ima 150 točk »Jte- Tako je tudi poraslo število res samostojna družbena ustano- premeščal prepad med manual- so se 14. decembra zbrali na eno- dobrem; pri vsakem prekršku se j tevetnih delavcev v tem ob- va> prosta vsega dosedanjega ad- nim in intelektualnim delom in dnevno pedagoško posvetovanje, mu te točke odbijalo kadar na °iu za polnih 30.000. mmistrativnega vmešavanja dr- to ne le s strani intelektualca, Razprava je pokazala, da je delo se poboljša, točke pridobiva Kot j. ^veda je ta tempo v letu 1960, zavmh organov. Prosvetno-peda- ampak tudi s strani delavca. v vsakem domu svojstveno in da kaže, je ta način kaznovanja do- st Resoluciji ljudske skupščine o goska služba se^je kot nadzorstve- Doslej smo naglasili, da za- obstajajo precejšnje razlike v pe- bro uspel. Rokovnem šolstvu, dosegel ne- ni organ v bližnji preteklosti ze htevata sedanje stanje našega go- dagoških metodah dela. Že vsa V posameznih domovih je zelo Vneten razmah, saj smo samo osamosvojila, la deetatizacija po- spodarstva in socialistične demo- leta nazaj in še danes je značil- neenotno tudi plačevanie oskrb- jij/tei letu na novo odprli 39 viš- stavlja solo v bok gospodarskim kracije z družbenim upravlja- no za delo v domovih, da povsod nega dne gojencev - razlike se a sol in kar 18 fakultet. organizacijam, kjer je načelo sa- njem ne le pismene, ampak iz- rešujejo vzgojno problematiko po sučejo od enega do tri tisoč dinar- stefte da je od teh ogromnih moupravijanja doseglo ze odlične obražene in razgledane proizva- svoje in da so tudi domovi pre- jev. Upravniki domov so še ved- ijteftev, ki jih je naša družba rezultate. Princip družbene usta- jalce in upravljavce. Mnogi iz- malo povezani med seboj. Vzgoji- no preveč zaposleni z material-šolstvu, pretežna veči- nove s svojimi organi med njih pa zaradi dediščine iz telji so bili mnenja, da bi morala nimi skrbmi in je razumljivo, da c} bila porabljena za osebne iz- upravljanja — solskim odborom preteklosti in povojnih razmer pedagoška služba skrbeti tudi za dostikrat zanemarjajo pedagoško V** e in samo pičlih 7 °/o teh po- in povečano funkcijo kolektiva in niso ne eno ne drugo. To doka- izobraževanje vzgojiteljskega ka- delo. V dijaškem domu v Škofji lipidih sredstev je bilo porab- s .svo*]? samostojno notranjo orga- zujejo nekatere številke o stanju dra preko raznih seminarjev in Loki so to vprašanje rešili tako • za ma+oT-iaino iTHa+ir#* kar nizacijo je bistven za nase sol- osnovnošolske izobrazbe držav- tečajev. da so za pedagoško delo določili . . , , Uanov v FLRJ, ki jih je prinesla V vrsti problemov, ki jih je pedagoškega vodjo, ki vodi celot- Jasno je, da bo za vse te Borba 11. X. 1960. Pisec članka, načelo posvetovanje, je izstopalo no vzgojno delo v domu. Tudi F. Jovanovič, pripominja v okle- tudi delo in vloga domskih skup- plačevanje vzgojiteljev je v po- paju, da so številke navedene nosti. Le-te so v domovih odigra- »prema proštom popisu stanovni- le pozitivno vlogo samo takrat, Vendar bo to vprašanje v krat- - ------- . ----------- — ...... ...... štva«, torej po štetju 1. 1953. Po kadar je vzgojno osebje pomagalo kem rešeno. Vzgojitelji bodo do- ioiV Marsikatera naloga novega mmJard investicijskih sredstev sedmih letih sicer podatki niso domski skupnosti do afirmacije in bivali za dežurstvo pavšal 8100 teop ga zakona in novih učnih samo za solstvo, od tega skoraj več realni, vendar bodo kljub zaupanja. Uspešno deluje domska dinarjev, ali 270 dinarjev za uro. V0ifam°v je ostala kljub dobri Polovica za osnovne šole. temu pokazali vlogo izobraževa- skupnost v Vajenskem domu v Posvetovanje vzgojiteljev v »a™ Penega kadra mrtva črka na v zvezi s to novo naloP š,01- nja odraslih v družbi. L. 1953 je Kranju. Kranju je bilo uspešno in korist- Ijiv teu, ali pa je bila pomanjk- s';Ya sproščeno vseh doseda- bilo namreč od 13,381.106 prebi- Precej je bilo govora o kazno- no. Sklenili so, da bodo imeli le-£ Speljana. njih togih vezi - se seveda po- valcev, starih nad 10 let, 5,632.053 vanju gojencev. Tudi v tem po- tos še več takih posvetovanj. Na- t>j6 ateo proračunsko finansira- stavlja z vso nujnostjo vprašanje brez osnovne šole, 6,168.630 pa jih gledu v vsakem domu ravnajo po slednje posvetovanje bo v Škofji Pa je imelo poleg ostalih še (Dalje na 2. strani) je dovršilo le 3 razrede. V kolikor svoje. Tako so v Vajenskem do- Loki. Vlado Rozman SteV za materialne izdatke, kar te seveda močno odražalo v stvo bodočih let. ^jtereli opremi in pomanjkanju , tutebnih učil večine naših šol. ogromne naloge potrebno še do-KSebno pereče je postalo to datnih sredstev, kar tudi predvi-stv anje ob uvedbi reforme šol- deva naš novi družbeni plan, saj Predvsem v obveznem šol- ie v n/tem določeno letno po 40 ega za organizacijo tega šolstva, oskrbel učne načrte, precej skript in usmerjal pouk bodisi s posveti, bodisi pismeno. Zdaj na je že dana osnova za raziskovalno delo. V ta namen bi bilo treba za osveščanje praktikov najprej pregledati dosedanjo andragoško literaturo, sestaviti bibliografijo in literaturo postopoma oceniti. Po praksi bi bilo treba preveriti tudi dosedanje organizacijske oblike, učne načrte, dosedanje pripomočke za pouk (skripta), učne metode in poskrbeti za načrtno priobčevanje literature v samostojni reviji ali kako drugače. Ob tem pa se seveda vsiljuje vprašanje, kdo naj bi vodil raziskovanje šolske in izvenšolske izobraževalne problematike izobraževanja odraslih. Skušnja kaže. da sil ni na razpolago na pretek in bi bilo treba racionalno gospodariti z njimi, če hočemo čimprej priti vsaj do osnovnih' načel izobraževanja in prepotrebne metodike. Ne pozabimo namreč, da je raziskovanje eno, usmerjanje prakse pa drugo! Za raziskovanje nam bo potrebna seveda terenska ■ mreža. Ko .se te dni sprašujemo o tem, ali imajo še kaj storiti in povedati okrajna pedagoška društva, sameznih domovih zelo različno, lahko s prstom pokažemo na delo. Prav nič več ne kaže odlašati tudi z ustanovitvijo hospitacij-skih oddelkov v zvezi z študijem izobraževanja odraslih. Noben začetek ni lahek.* Zaorali smo — zdaj pa bo treba še marsikaj za boljšo rast. Odlagati pa ne kaže ne teoretikom ne praktikom, da brazde ne bi ostale v pušči. Ak. AKTUALNA VPRAŠANJA NAŠEGA KNJIŽNIČARSTVA 1 Vse simpatije boju alžirskega ljudstva r Poročilo tov. Josipa Rijavca na soji Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev dne 12. decembra lani Poleg mnogih značilnosti, ki jih ima naša tako razgibana tekoča in retrospektivna biblio- men; postalo je sestavni del stro-in dinamična doba. je tudi ta, da naj se že lotimo katerega- grafska dejavnost, zlasti pa so- kovnega izobraževanja delavcev, koli problema, vsak je aktualen, vsako področje je razgibano, dobna bibliotečna informativna bodisi da je to vključeno v sistem polno nerešenih vprašanj in polno lepih perspektiv. Tako je služba in dokumentacija; zame- šolskega izobraževanja ali ga pa tudi z našim knjižničarstvom. Problemov je vse polno. Za njava znanstvenih in strokovnih nudijo samostojne ustanove, de-nas — pripadnike te stroke — so ti problemi izredno važni, knjig in revij z inozemstvom in lavske univerze in podobno. Vlo-ker jih pač mi občutimo neposredno in jih zato morda gle- ravno tako nabava sta dosegli ne- go knjižnic s preorientiranim in damo preveč subjektivno. Kot pri drugih dejavnostih, kaže, sluten obseg. Vse to pa z name- dopolnjenim knjižnim fondom da je tudi pri nas precejšnja težava v objektivni presoji pro- nom, da bi naše knjižhičarstvo (zlasti na področju uporabnih blematike in v odmeri pravega mesta našega knjižničarstva čim bolje izpolnilo svojo družbe- ved) v tej dejavnosti ni težko za-v sodobni družbeni dejavnosti. — Gledano s tega vidika nima- no nalogo — v političnem, znan- misliti. — Predmetniki današnjih ta referat nobenih velikih pretenzij, ker predstavlja zgolj stvenem, strokovnem in splošno nižjih in srednjih šol so zelo ozki. poizkus, da v zgoščeni obliki prikaže tekoče probleme našega kulturnem smislu. Učenci ne morejo dobitt v šolah .............. ‘ * g tem v zvezi je zlasti pouda- vsega onega splošnega in prak- ki ga življenje Sindikat učiteljev Združene arabske republike je poslal ob nedavnih dogodkih v Alžiru Centralnemu odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije telegram naslednje vsebine: • »Prosvetni delavci Združene arabske republike obsojamo divji množični pokol francoskih oblasti in njihovih plačancev, ki hočejo uničiti alžirske patriote. Apeliramo na vest svetovne javnosti, da konča s tem strašnim zločinom, ki ogroža človečanske pravice, in pričakujemo od naših kolegov, da bodo pomagali stvari Alžira, ki se bori za svojo samostojnost. — Podpredsednik sindikata prosvetnih delavcev ZAR — Elsayed Toussed.« V imenu prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je naš Centralni odbor odgovoril na gornji telegram z naslednjim pismom: knjižničarstva tako, kot gledamo na njih mi bibliotekarji, kar seveda predstavlja zgoraj navedeno, nevarnost — morda riti velik razmah in temeljito iz- tičnega ^ znanja,^ preveč subjektivnega gledanja. premenjeni pomen in vlogo naše- terja od njih. Zato je nujno in ga ljudskega knjižničarstva. Do- logično, da knjižnice, ob primer-Izhodišče referata naj bo: Po- znanstvene, strokovne in priročne Ka; so ljudske knjižnice imele nern sodelovanju pedagoških de-men in vloga našega sodobnega knjižnice. Knjiga je danes širok v glavnem ozek prosvetarsko-za- lavcev, prevzemajo del izobraže- knjižničarstva. Pomen in vloga izvor izobrazbe, sredstvo pri ideo- bavni pomen, je za nami. Naš vanja, v prvi vrsti v pošolski do-vsake dejavnosti in stroke, in ta- loško-političnem delu, priročnik družbeni razvoj terja od njih ve- bi in v nadaljnjem razvoju člo- ko seveda tudi knjižničarstva, sta pri upravi in v tehniki, ključ za Hko več. Ce povzamemo nekaj »veka. Fondi šolskih knjižnic so neločljivo povezana z družbenim rešavanje neštevilnih problemov, misli iz referata na lanskem kon- iz razumljivih razlogov precej razvojem na določenem področju Dandanašnji se pri svojem delu gresu jugoslovanskih bibliotekar- skromni (žal, večinoma preskrom-in v določenem obdobju. Jasno ne more nihče več zanesti samo jev, vidimo, da se od našega ni!), da bi krili vse potrebe učen- je, da ima naše knjižničarstvo v na svoj spomin ali, pa se našla- ljudskega knjižničarstva pričaku- cev, še veliko bolj pa potrebe naši sedanji družbeni stvarnosti njati samo na svoje izkušnje, je naslednje: t. j. v obdobju polnega razma- nam so potrebni točni podatki, ki i. Aktivno sodelovanje učnega osebja. Naši ljudje, in to pri ne samo izraziti izobraženci, se ha našega socialističnega razvoja so zbrani, v knjigah in v drugem splošni vzgoji odraslih, ki zajema vedno bolj navajajo na samostoj-...................................- " ~ v ' ' ' ' ' naslednje dejavnosti: no uporabo strokovne, izobraže- — ustvarjanje etičnega lika valne in ne zgolj zabavne litera-karstva, ali pa v dobi nacionalne- lo razširila, a samo poslovanje je človeka v odnosu do sebe in do ture. Dalje, možnosti izrednega — drugačno vlogo, kot jo je imelo bibliotečnem gradivu. S tem v dobi čitalništva in narodnja- zvezi se je dejavnost knjižnic ze- ga šovinizma in strankarskih borb doseglo raven, ki je daleč nad skupnosti; predvojne Jugoslavije. Čeprav je predvojno. Strokovni popis knjig se je izboljšal, izdelani so novi skoraj neumestno pred tem foru- mom poudarjati pomen in vlogo pravilniki za katalogizacijo in s nosti in šolanja so danes pri nas praktič- = državljanska vzgoja; no brez meja, toda za vse to so || spoznavanje dosežkov zna- našim ljudem potrebne knjige, = današnjega knjižničarstva, bo tem v zvezi tudi številni novi ka- vendar prav, če to na tem mestu talogi; uvajajo se centralni kata- 1 I« ________1—1_______ „ 1 ^ 4 : wt r»TT/~.r»i rf 1 ^ ■! v-vr»/-\ rt 4 O Iv« 0 + razni priročniki, podatki, infor- gj — estetska vzgoja. macije. V vsem tem pa je v šir- g 2. Aktivno sodelovanje pri po- šem in ožjem smislu novo in ne- — bolj preciziramo, zlasti v zvezi z logi za razna področja in stroke šolskem, zlasti strokovnem iz- izčrpno področje obvezne dejav-nekaterimi še vedno napačnimi (pri nas n. pr. centralni republiški obraževanju, ki je s šolsko refor- nosti našega knjižničarstva. Sa- naziranji. Napačno je n. pr. še vedno precej razširjeno, toda zelo primitivno mišljenje, da so namreč knjižnice zgolj nekakšna skladišča in izposojevalnice knjig, v katerih sedijo ljudje, ki jim je ta služba več ali manj nekakšna »si-nekura* in ki verjetno niso dovolj uporabni in koristni na drugih odgovornejših mestih. Čeprav so v današnji dobi pri nas taka mišljenja enostavno absurdna, vendar drži dejstvo, da tu in tam, dasi redko, pri odmeri priznanja ali nagrajevanja celo med odgovornimi organi naletimo na tako gledanje. In kar je še teže: včasih tudi pri odmerjanju investicij za bibliotečne potrebe. Kot skoraj vsaka nepridobitna stroka, ima zlasti knjižničarska to šibko točko, da njeni rezultati niso takoj in neposredno vidni. Ona nima, kot n. pr. industrija, tako imenovanih »finalnih proiz-vodov-“, po katerih bi človek mogel jasno oceniti njeno vrednost in družbeno korist. Njen pomen, vloga in rezultati so zelo kompleksni in prikriti, kar lahko dobro razume in pravilno oceni le malo ljudi, vsekakor v prvi vrsti prosvetni, pedagoški in kulturni delavci, skratka: zlasti oni, ki jih krilatica imenuje »proizvajalce proizvajalcev«. V tem ogromnem kompleksu »proizvajalcev^ proizvajalcev« je nekje v širšem in tudi v ožjem smislu mesto našega knjižničarstva in njegovih pripadnikov. Današnja knjižnica, kot smo že rekli, ni več zgolj skladišče ali muzej knjig. Njen namen je samo katalog); neverjetno se je razvila mo dobilo izrazito množičen po- (Dalje na 4. strani) SINDIKATU PROSVETNIH DELAVCEV ZAR Potrjujemo prejem telegrama, ki nam ga je poslal Vaš podpredsednik Elsayed Youssed v imenu Vašega sindikata ob nezaslišanem krvoprelitju nad prebivalstvom v mnogih alžirskih mestih. Z ogorčenjem smo pred nekaj dnevi prejeli vest o hudem zločinu, do katerega je prišlo zaradi akcije francoskih kolonov in intervencije francoskih čet. Zoper ta sramotni pokol so narodi Jugoslavije ostro protestirali. Tovariš Tito je v svoji poslanici predsedniku začasne alžirske vlade Ferhartu Abasu med drugim sporočil, da so jugoslovanski narodi ogorčeni nad tragičnimi dogodki v Alžiru. S tem v zvezi je naša vlada poslala navodila državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču, da skupaj z delegacijami drugih dežel v OZN in z delegacijo alžirske Fronte narodne osvoboditve v New Yorku naredi potrebne korake, da bi se podobna krvo-prelitja v bodoče preprečila in se uresničile pravične težnje alžirskega ljudstva. Naš sekretar za zunanje zadeve je v svojem govoru v političnem komiteju Generalne skupščine poudaril resnost položaja v Alžiru in med drugim dejal: »Alžirsko ljudstvo hoče svojo pravico do samoodločbe, nacionalno svobodo in neodvisnost, pravico za vse tisto, kar danes že uživa ogromna večina kolonialnih narodov v Aziji in Afriki. Organizacija združenih narodov je zdaj postavljena pred najbolj zgovoren plebiscit z množičnim in doslednim izražanjem volje alžirskega ljudstva, ki je v teh dneh za ceno največjih žrtev na ulicah Alžira izrazilo tisto, kar v sedanjih pogojih ne more izraziti na voliščih z volilnimi lističi. Naša delegacija je mnenja ne samo, da so zahteve po referendumu v Alžiru pod nadzorstvom OZN popolnoma upravičene, temveč da je to edina pot, ki vodi k uresničenju pravic alžirskega ljudstva do samoodločbe in k možnosti izražanja njegove volje glede prihodnosti svoje domovine.« Spričo tragičnih dogodkov in sramotnega pokola v Alžiru je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije v imenu 2,500.000 članov sindikatov Jugoslavije, kateremu pripadajo tudi prosvetni in znanstveni delavci, dal izjavo, v kateri obsoja krvoprelitje nad golorokim alžirskim prebivalstvom. V izjavi Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije j* rečeno: »Ti dogodki so dokazali, da nobena stvar ne more preprečiti volje alžirskega ljudstva v njegovi pravični borbi za nacionalno neodvisnost. Nasprotno, nečloveške metode francoskih kolonialistov, ki jih podpira stališče francoske vlade, bodo ' še bolj podžgale odločnost alžirskega ljudstva, da pod vodstvom Fronte narodne osvoboditve in začasne alžirske vlade vztraja v boju za svobodo. Zveza sindikatov Jugoslavije želi s tem izraziti ogorčenje jugoslovanskega delavskega razreda zaradi nečloveških ^zločinov V Delavski knjižnici Moste (Ljubljana) Leto 1961 prelomnica v šolstvu (Nadaljevanje s 1. strani) Federacije sindikata javnih služb po učinku. Za sedaj' pa bo treba = — smo kljub vsej naši znani pro- ustanovam zagotoviti nekoliko — eden- uporaba knjige in sorodne- . . t 'h d lav — smo vsei naši znani pro- ustanovam zagotoviti 9a gradiva, ker pomen knjige za ^učinku5^^^ rečeno menda med zadnjimi, Večja sredstva kot doslej a v ko- g j^tudi^končnidirnjegovega'^031. Zveza “sindikatov Jugoslavije napredek in kulturo, pride do ve- ^ ^eš- ■ k pozvala sindikalna gibanja in delavski razred v vseh d^ delavca na^Li in d okTh mnolc terih prosvetnih delavcev z več govoril ^lane m^alnT prihranil S v 'vSPiSrsu? M isan^j&^suss: ssa luieio in posredujejo knjige in ,v"evto 900.0 moraa spidsevun, doksov to je sistema nagrajeva- hranke spričo dosedanjega male- ar- “ “ - nevidne niti, ki jih povezujejo s £Sn°NaU^Zg^o ^Sm SzUčna Prepričani pa sm°’ da nam N mlaiših sicer še precej neizkuše- I1 ,.traznl„h, l P., , • razUc?.a novi zakon o finansiranju šolstva ki jim je na- s mladosti v pri. stično ^načelo ^ nagrajevanja^ po osvobodimo dosedanjih ozkih čitatelji in družbo sploh, način se ustvarja in širi krog za^ interesiranih ljudi. fcJSSSS« »■*»»»> ~ ««*> treben in še posebej pri srcu. To bogatimi te' centr.listišni sistem klasičnega ^tno' KSTS hotenje sl 1 S8SS* -JSTJS „f£E vlekli na bojno polie arnč.do £*» JjJSft «<-«• i" »^"ednega part- strokovne — to velja tudi za vsa- Drotivnjkov ocenjevanja prosvet- dobre elemente še ohraniti v no- nerja ostalim gospodarskim orga-ko javno ljudsko knjižnico v naj- delavcev ali celo pristaše T61? slstemu> vendarje v sedanji n;zacijarn v našo celotno sociali- -rtirsoTvtilro našpva nln ueidvi.ev, dui jji.ioi.aoc f sni-inlistirnpea razvn- ... , širšem smislu. Dinamika našega ^rokovne izobrazbe fazi našega socialističnega razvo- tično stvarnost družbenega razvoja in napredka mrmame strokovne izoorazne, nrp*ivpl tpr nostaia ovira ja že preživel ter postaja ovira V Beogradu, 19. decembra 1960. CENTRALNI ODBOR SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Predsednik: Milan Mirkovič je v razvoTknjižnic raste ’s kulturnim I^hodo ^evechTše druga po Jslužbeni^ letib in s Primerom nih sindikalnih svetih, na osnovi in . gospodarskim napredkom in vi,,,!, se feed™š. j»f ž" Vkobariški občini: premalo učiteljev Drepricevanja, Kar 10 d m rloln '711'na-i t amn. 4r» oinHilrnfn Ir ir) ^nanst.VP- ^ in tudi v vseh ožiih smislih — je bližnjega dela naših sindikalnih ]_ar se mu 0draža tudi končno sleke, ali so šolski odbori v do- Profesorji in učitelji kobari- dagoških moči ter organizacij® in tudi v vseh ožjih smislih - je ™ega kar se mu odraža, tudi končno sleke, ah so šolski odbori v do- ške oWine so na nedavnem 0bč- strokovnih in političnih pr^®' nastonilo sedaj pri nas, in v zve- podružnic, i^rav oooro je na ne y man;]sl poko]nlnl. prav 3asno sedanji obliki zmozm reševanja , , . . ““o^ovuiu in punucmu v francoskih kolonov nad 'golorokim alžirskim prebivalstvom, krvavem pokolu neoboroženega, alžirskega prebivalstva vidijo jugoslovanski delavci premišljen poizkus, da bi preprečili prizadevanja v OZN za vzpostavljanje miru v Alžiru na osnovo načel samoodločbe. Zveza sindikatov Jugoslavije zahteva, da s« naredi energični konec zločinom ultrakolonialističnih.elementov. Zveza sindikatov Jugoslavije želi hkrati uveriti junaško alžirsko ljudstvo v svojo popolno solidarnost in podporo v nje* govem težkem in neenakem boju proti kolonialističnemu nasilji)< za svobodo in napredek. Želimo izraziti tudi svoje prepričanji da ta boj predstavlja stvar vseh svobodoljubnih ljudi sveta, prvi vrsti pa mednarodnega delavskega razreda, ki ne more M ne sme ostati ravnodušen spričo kršenja najosnovnejših človečanskih pravic prebivalstva v Alžiru. Zveza sindikatov Jugoslavije meni, da je skrajni čas, da OZN hitro posreduje in prepreči nevarnost, ki jo predstavlja alžirska vojna za svetovni mir ter da bi se omogočilo alžirskemu ljudstvu, da s plebiscitom pod nadzorstvom Združenih narodov uresniči svojo pravico do samoodločbe, do svobodnega« neodvisnega nacionalnega življenja v skladu z načeli listin® Združenih narodov. Prepričani smo, da je nesprejemljiva za mednarodno skupnost vsaka rešitev, ki ne bi upoštevala razpoloženja in volje alžirskega ljudstva za neodvisnost. Delavskemu razredu so bile od nekdaj tuje in Odvratne imperialistične vojne. Svetlejšo prihodnost človeštva vidi delavski razred v odstranjevanju vsake eksploatacije in tlačenja. } SHmESs flEEl prebivalstva ... ---„---- — mejo hitro mednarodno akcijo za onemogočenje podobnih do; godkov v bodočnosti in da bi se alžirski problem rešil po mirn* poti na osnovi samoodločbe ljudstva in v skladu z načeli listin« Združenih narodov.« . Prosvetni in znanstveni delavci Jugoslavije izražajo svoj globoke simpatije do junaškega boja alžirskega ljudstva. Te sin®' patije herojskemu boju alžirskih patriotov oni vsajajo -v src mlade jugoslovanske generacije, katero vzgajajo v duhu meo narodnega razumevanja, svobode in enakopravnosti vseh d® rodov sveta. 1 Energično zahtevamo, da se preneha z divjaškimi metodan in da se omogoči alžirskemu ljudstvu, naj samo odloči o prihco' nosti svoje dežele. (Cncgct IČlZVUjCl Hi J. 1 Cip A rl 1 4- 1 rl ’ ’ J CA V-AjA V AV-A jJVrtJ VM.J v* w v j.j. t* . . v . . ŠEŠ ?°ini cWala ™mlnnain teri v resnFti pr^ redki^ko- Je ^^udi" problemriSeva^ja so^rSne^m^sifeTri^kral- ........................................Illllll.Illlllllil.lili...111 Pilili!!!^ rF5i3HHIB£ Kfrsv” sr. s SS3&&S srsz Er~,Si 3«^ m I31SSS ustanovah šolah in zavodih, pa v gospodarskih organizacijah ne- merili intelektualno delo in da bo Tako bo šola res lahko oprav- ln izboljšanje anevmti avtobus- boy ustrezaia Brechtova igra “ i,ter8 do strokovnjakov v podjetjih, to- sporno uspelo, uvajajo ga pa to tudi odslej možno. Seveda se Ijala svojo veliko funkcijo v na- nih zvez, ker se vozi čedalje več ^nSf^se0bo Tetnanii* ' varnah in zadrugah — so vsi pri tudi uspešno javne službe, saj so bodo pri tej preusmeritvi pojavi- šem celotnem sistemu, pri tem gojencev tamkajšnjih učnih za- Shakespearom preko prizorov z cl-svoiem količkaj poglobljenem de- ga nedavno sprejeli tudi^ zdrav- le določene težave, ki pa ne sme- pa ostala družbena ustanova z . Med najvidneiše usnehe delci ^ komedije sen kresne^ ^ , _:_st.vpni delavci, delno na ZG ban- -i/-* ninro Ha nr^iHf^mn tak-r* nHcJmrornrvst.in kolektiva in relot- J J P V pripravi so dramski večen - lu zelo vezani na podatke, ki jim stveni delavci, delno pa že ban- jo biti ovira, da preidemo tako odgovornostjo kolektiva in celot- y v minulem obdobju sodi- m^Sakesp^a^f G^godu m jih lahko nudijo samo sodobno kem drugi. v gospodarstvu, kakor v javnih ne družbe. urusivav mmuiemonaonju soai izbor starega egiDeanskega slovstva ' — Mi, prosvetni delavci — člani službah na enotno nagrajevanje urejene in strokovno vodene Novak Jože ■ v. . , . v., . izbor starega egipčanskega jo številni zbori učiteljev in pe- je že izšel. Vprašanje učenja mora reševati razredna skupnost Delo draž&emh čiiiitaljev v osnovni šoli Pred nami vsemi je glavna kar so si v načrtu naložili, teme- Torej ni dovolj objektivne kritič-fa‘oga: doseči čim boljši uspeh v Ijito izvršili. Pristavim, da je ko- nosti v njem? Ne! ^■zredu. Več bo naš otrok znal, lektiv večkrat bil pod vplivom '1 Zj Pria mu bo pot v življa- nekaterih starejših, teže vzgojlji- deloTaz^ed^lklfn^^tiTnmČa-m več bo lahk0 koristil vih fantov. Zato je bil učni uspeh dinske organizacije v razredu t7 l' slabši, vse ostale izvenšolske na- enostavno zaspi, če ni trdne raz- , v višjih razredih osnovne šole loge kolektiva pa dokaj dobro iz- rednikove roke Armiramo razredne skupnosti, vršene. . .... golimo njihove odbore. Poleg Letos je razred starostno ena- ■ ^nogi se hkrati vprašujejo, če le delujejo odbori RK' v kih diiaknv hoti HAjiriniinimn sploh treba na tej stopnji to-razredu Letos je razred starostno ena- .^anizacije. Da ne omenjamo še odbor razredne skupnosti in od- te en sestane/c z dobro pri peresnih krožkov j počitniške bor mladinske organizacije, če bi Pr^vVemr^1 predavanji, ki for-^2e itd. . ne posegla učiteljeva roka? Ver- mir^° svetovni nazor, Teže je poiskati primerno vse- jetno ne, čeprav so v odbore iz- *° ve^ usPe^- v raz" h’ Tln° dela vsem organizacijam v voljeni res najboljši dijaki. To je a2redu. Seveda naj bi to bila dokazal tudi Morenov sociogram. '2'hn'J ženstvena naloga razrednika. Ni preveč, ako trdim, da mora bicer r Kako je konkretno v 8. raz- razrednik tudi še v 8. razredu edu? Ze nekaj let sem razred- voditi delo teh organizacij, jih ... redu delujejo predmetni krožki resno, se uspeh mora izboljšati. pa prav vprašanje učenje mora reševati razredna skupnost Kaj ni dobro sklicati sestanek razreda in se odkrito pomeniti tu. Zato mi bodi dovoljeno idejno in vsebinsko usmerjati- ZlTtltTh Z TlTJZZTlla-Vtsati nekaj misli. Naj uvodo- Sicer prej ko slej zvodenijo in L^o? rit™ J L fo-m Majhna ** vodam, da so v mojem lan- ostanejo le na papirju. osmem razredu bili tudi sta- Zanimivo je, da se je v lan- red 'zvedeti tudTza tiste'učenčeve ^anov3,n',e. ^ut> lemu- 1 ^izacija. Zato so lanski vse, naj rešili to vprašanje m smo za jak tiho skloni glavo, oči mu jaimo ocenjevanje. Največkrat pa zalijejo solze, molk. Čisto odkri-se nismo vprašali, ali je učenec tosrčno! Sošolci pa niso vedeli, v «jt°pnn obvezne šole dovolj da je njegova pot v šolo dolga »M: _offnje«alec._ AH ^ne bi io kilometrov in da je njegov oče Obvestilo vas Tirna v občini Zagorje je praznik domovine proslavila najlepše. Odprta je bila nova šola, na katero so ljudje čakali dolgo časa. Šola ima razen učilnice, mlečne kuhinje in sanitarij še lepo stanovanje sa učitelja. Kljub temu, da manjka še vsaj ena učilnica in prostor za pionirski ali mla- vas in bo prav gotovo postala center kulturno-prosvetne dejavnosti KRITIČNE PRIPOMBE o šolski reformi ¥ obvezni šoli Zahtevajte ponudbo pri IZDAVACKOM PODUZECU »ZORA« odd. Učila i namještaja Zagreb, Prilaz J. N. A. 2. V mesecu novembru so bile družbene ureditve še važnejše, tisti, ki to stvar forsirajo, poslu-po osnovnih šolah ocenjevalne Koliko bo generacija, ki sedaj šajo tudi glas s terena, konference. Govoril seija z neka- raste, koristna za našo družbo, v Ker učenci vedo, da slaba terimi predavatelji teh šol in do- veliki meri za visi od šole. Šola ocena ni tako zlo, tudi v razredu slina se, Morda se problem ocenjeva- humani in na to opozarjati tudi nja veže z vsem ostalim delom v voditelje. razredu In psihološke ugotovitve če bo vsaka organizacija v zorel4—umsko^N^T i* d<^~i razredu vsai neka3krat letno ho- _____________ e esno. A e. tela kritično pregledati učne bil vtis, da so opadanje discipline nosi to težko breme odgovornosti pazijo manj, disciplina v razredu uspehe, smo prepričam, da uspeh in učnega uspeha problemi, s ka- otroci te starosti še ne mislijo popušča. Dogaja se, da učenci r 7 T~v 7T is /r 1 Dijak bo kot član terimi se srečujejo predavatelji ^zneif ko sf boLTor h med poukom igrajo šah, zbirajo, L en P nmunvp Tjpflhn ATmrn 'sfcupnostl lnJ,la™ ml.a' na vseh solah te vrste- »Otroci se P J; d ii L’ h b . filmske igralke itd. Tudi, če jih Vjje JJ! Ubi tiUV eiltltl mraza d^ske orgamzacije čutil da nje- uče manj, kot so se učili včasih,« “^^00 ozrl’naza^ na Tebe Predavatelj zaloti, ne najde za jj ‘ nroitorTi^ Z k°ntT°l™l°le trde starejši predavatelji. Glede ^ nekoč ru delal oa tudi n take prestopnike efektne kazni. s«rVT pri' Opoldne in popoldne, s tem J* f ^ x edel bo, na način, pod kakšnimi pogoji ^ j sistem šolanja 'na družbo ki Učenec ve, da mora hoditi v šolo Nntvo® so bile letošnje šolske pn- ni bilo gneče in so si lahko oeieriaii cta 9a kontrolira razred v celoti, lahkn mVnpp nanroHnio \t vičii sislem šolanja, na aruzoo, Ki kj^tsrs sst.šgsji esrsasuTftasa« sšs&fiSliS&v*:a7red- * * vs»k K S “S &£2£Kžm&&.iSS5 ^*wktiwss."5 ^ “ir ““*■ rxt,*38*2& jszsi ^ ^ ^ »». ^voria,&aa in pretresljiva v 5° s Z* sl!eP° mladino, na kateri wsporedom nastopali sko- _. Plesom pokazali naravni ples tt-™-l6 'wVa3oah snežink, iz globine svo-^Jjotranjosti so spremljali z m«t.ru-tih Je zapel p^i uspelo prireditev^e na te3 stopnji ni vseeno! Vemo, vilTrazreT iT tako 'lahkTučenec šole’ da učenci osem let presedi- pedago&ko^aiuibo p« 01^) LjuMjana da so pubertetniki, da iščejo last- zavpstnn »nr,inHr.a« vcalro loto 1° v šolskih kloPeh’ Pač Pa> da « x° !® z lepimi ni jaz in ie zato treba delo drvž- zavestno »prešprica« vsako leto USDešno končalo osemletno 11 se naPreJ sečnjo mea zaravo benih organizacij, če jih lahko £ tTVntfS; klanje, da si pridobe kompleks ti še naprej sedijo med zdravo Drago Vončina tako imenujemo, še tembolj ce- je to že precejšen del snovi, ki naj bi jo učenec obvladal in bi a 2rt°o nTmValTTrlS pnrldt^v maLTl roko"inZt^dmfel kor-tila v življenju ali pri ms,«« ™ križ. fuTtuVuTulo- SToSS mov Snih Sh zT učenca Te^T ali ^ do vzgojiteljev na cesti ^6^nwVSletn,i "P61" prav ve5Se mehanikl , s.° se zbrali^ v dvorani števati pedagoški optimizem. In dvema slabima ocenama: »Učenec nltl ne Sovorim. Predavatelji m- določenega znanja, ki je nujno potrebno vsakemu državljanu. Prav smešno se sliši stavek v nje »dobro« ali celo »prav dobro«. Disciplina popušča tudi na šolskem hodniku, da o odnosu tiste avtoritete, 5SS.1? ^ le^itvo delajo. ki Obstojajo v Zavodu in ki so' glf Izvajal" učenci"1 Origlrmlne zali točke so se zvrstile v poldrugournem družbe. Cv^ Mrair1^ druT^HTn traJaniu seveda so ^U nasTopajoči ^ ,Vv^ kter na zasluženo burno priznanje vseh na- ^^sušr&Fr ss&Jtss&aisr.^ k? 2 s-irr'b^‘,s- i^Jhove C|,sn'itku ‘°y živeti. Med slovesnostjo so sprejeli '!:<<“ve ^fVC™.tOV' In' 'eP° število delavske mladine v vrste Q nolt i® LMS - prejeli so Izkaznice - za- z živim življenjem nale učenca sem slišal: »Letos se ne Clli socialistične družbe je tudi, razrijh j0lah; danes s težavo kroti bom učil zoologije, ker je nasled- da se stalno dviga splošna kul- trinajstletnike, ki vedo, da jim nje leto ne bo, v šestem razredu turna raven naroda kot celote. njhče njg ne more. Drugi primer: bom ,prešpricar botaniko, v sed- Ue vem, če stoodstotno vodi k upokojenec, ki je honorarno po- RAZPIS 30 oblek. Kot tč ova^nlee io!>^ir,if^ilte k5uel1 Pa Je nastop prizor, poln i« klfhil na Brzd simbolike In vznešenosti do soclall- ii Jf-a 2aP,rla konc tvtooi1 Jožicami: v osp^ “Sani sn«žne kraljice, i, Pm s, snežinkami in palčki. vvai^l lučjo rdečih reflektorjev so V tdžo ^ snežinke, palčki, metu-W Itar tnačloe, zajčki in čanovni- Pravi?? J® Prepletalo z uprizorje-OVjijijlco o volku in 7 kozicah ter E, blat °. Janku in Metki. Kako .e-].«o izvajati otroci isitmjko in znajo vživeti v s»b. mem pa nauk o človeku.« t®11111 tak sistem šolanja, ki tole- ujevai ; je prekinil službeno raz- Težko je učencem dopovedati, rira neznanje in dopušča napre- merjej ker ni več vzdržal. Tretji V Slovenskem šolskem muze- da se učijo zaradi sebe, da bodo dovanje v višji razred kljub ne- ^eli premestitev na gimnazijo ka- ju je razpisano mesto kustosa oni sami to znanje potrebovali v zadostnim ocenam iz dveh pred- morkoli v Sloveniji, samo da se razstavne zbirke. V poštev pride- življenju. Na tej starostni stopnji metov. S takim načinom podpi- reSi osemletke, jo diplomirani pedagogi z naj- ne moremo še računati na zavest- ramo lenuhe in špekulante med ki 8 1^—■'t|v VZIVCVI v srvvjo VllOgO, tJ' Jtftlrb^ Jltim poukom dokazala v Bo-iT^b^Pva, ki pri fizkulturl stal- 15 .to Panogo. bila t?® -^"'a preko 900 učencev, •* Prireditev ‘ izvajana trikrat: Naročnike obveščamo, da znaša naročnina za Prosvetnega delavca od 1. januarja 1961 dalje 400 din. Blagajnikom priporočamo, da nam naročnino nakazujejo v dveh obrokih po 200 din, in sicer 1. januarja in 1. junija. “'vxxwwxw * v, da d° učenec to znanje po- kakor bi bil potreben strožji si- treboval v življenju. Ce pa je si- Nisem se srečal prosvetnega stem ocenjevanja in efektivne in neznanje, celo popolno igno- gleda na napredovanje v višji 6 B ' ranco nekaterih učencev, potem razred kljub slabim ocenam. To- »uvo Kristan je nujno, da v učenčevem znanju rej je večina, ki se na licu mesta Opomba uredništva: Na gornje nastopajo praznine, ki imajo da- srečuje s temi problemi, ki ima kritične pripombe objavljamo že lekosežne posledice ne samo za neposreden stik z otroki, mišlje- tudi kot odgovor članek »Vpra- učenca samega, temveč za celotno nja, da ta stran šolske reforme le sanje učenja mora reševati raz- družbo, kar je s stališča naše ni čisto v redu in prav bi bilo, da redna skupnost«. 1VXXVXXXXXXXXXXVXXXXXVVXXXVXXVXXXVXVXXVXXXXXXVXVXXXXXXVXXXXV^ e ena anketa: O zaključnih izpitih in o... n ^ 1 • vN Iphinazjje v Mariboru smo vili. Na zahtevo Vam odgovore dročja, ki ga najbolj zanima. s»i0: anevi prejeli naslednje lahko pošljemo tudi v origina- Zaključni izpit je dobra pr . vj, lu... Gledali smo, da smo na- prava za študij na univerzi. °varjš ureclnjk! vedli najprej pozitivne, potem pa Matura je bila pretežka, z; ^KiPhe o- ' negativne odgovore. Prepričani ključni izpit pa je prelahek in mno^o' lil. ^ento." ■Iunija 19fi0’ ko smo smo, da bodo odgovori, ki zade- preveč enostranski. Potreben bo 7ahif ’ 4, Dričevi1 I- “irnnaz,'ie razde- vajo zaključne izpite, dobrodošli strožji kriterij, n °dha - .aia- srno. naše biv®e, te- višjim organom, ki sestavljajo na- Ni res, da bi bil zaključni iz- rn stbrii».J5',c.ce dijake anketirali, vodila za te izpite, saj je vendar izpitu naj bo v bodoče strožji, po- zaključni izpit. Tu bo gotovo po- Prosvetni delavec se peča z moč profesorjev pa večja. trebna še reforma. nehvaležnimi dijaki in je poleg O zaključnem izpitu mislim, da Mislim, da je z zaključnim iz- tega slabo plačan, je lahak, vendar bo dijak tu lah- pitom nivo naše šole silno padel. Ker vidim žalostno usodo na-ko pokazal več razgledanosti ka- Dokler je gimnazija splošno- gjh profesorjev, ki strašno gara-kor pa prej. izobraževalna šola, mora imeti j0; denarno pa v življenju komaj Zaključni izpit je vsekakor tudl J;emV PnJ?ere,n zakUučni iz- shajajo, lažji pa tudi boljši, ker ga dijak P To’ kar člover: pn taksnem Poklic prosvetni delavec za-opravlja samo s področja, ki ga Ypi , d, sUpkovne izobrazbe, hteva mnogo živcev in posebno zanima. Pri maturi pa je moral -1? malenkost, ki jo bo na univer- veselje do tega dela, kar pa jaz znati tudi tisto, ker ga ne zani- Z1 z. UV, 0^0 nadomestil. Matura nimam. ma. Tam se je tudi moral guliti pa Je dda Ud oreh. ž kar je potem takoj po- Zaključni izpiti so prelahki. Zaključni izpit je prelahka Naj obvelja matura po starem, stvar. Predlagam, naj dijaki v Ce ne, se bodo dijaki tudi v bo- bodoče naštudirajo gradivo in . Jake anketirali, vodila za te izpite, saj je vendar pit lažji kot stara matura, če ga med Ifetom Ž asti na en me- Tato v n gIf ,T° TT Uvi^iskoraJ vsako leto, ker prav, da povedo o izpitih, ki so nekdo hoče res dobro in sam d Dreri knnrTn letT rtoTTlnTfi ^ Tir , h •d 1 J • iCsl1’ da so takšne ankete ^sem nekaj novega" oni, kate- opraviti. Zato pa bo v bodoče tre- Vnevarnotofetudfk g doiočemm! nnno- ^ služijo ToTnapotek^^bT nm S° namenjeni’ 1x3 ’e dijaki sa_ ba Pri zaključnem izpitu več in h n v fšja6!0'- kar pTIe^ijak. ko st‘rič6SOie in ko 'ma že konč- vsak strah pred even- da .so takšne ankete lahko zelo ^ , ^a> kl ]° ^ee7 napra- Zaključni izpit se m 41 konsekvencami. Anketi- korlsUe- Y kolikor so odgovon Tla mo^Ta’ vsaTna tfstem nT ^ K CVtaJ7 abiturientov in jim odraz mišljenja dijakov. Jr^jT 3 P J? 10 vprašani Nnkai vnm v našem primeru v to ne ...... , . . ^ov^. teh je takšnto di bTdo dvomimo, objavljamo danes iz- raJakljueni izpit 3e zelo dobro >1 nv°« zan l-,akš.nib’ da bodo med desetih ndL-,™-« na dve razrešil usmerjanje v poklice in nm so namenjeni, to je dijaki mi. V naši družbeni ureditvi ne smeli preko tega ...« Toliko iz pisma, ki smo ga strože spraševati da se ne bi do- „ i- i« , jaK1 P,:.LL ue Zaključni izpit se mi ne do- siroze spraševan, aa se ne ni ao- ogulijo, medtem ko jim očetje pi- Dade ker se ie dovajalo h« so gajale malverzacije. šeio domače naloee za zak-iinčne 2 e’-K r s,e J® dodajal0 da so Učenia ie bilo nri zakliučnem • r, a°mace naloge za zaključne domače naloge delali dijakom iVn is TaniVo? nH ST UP^^Ptošna izobrazba dijakov drugi, Mi, ki smo jo sami napra- vili. Ker je delo z mladino nehvaležno. Ker se mi prosvetni delavci smilijo. Je prenaporen, težak poklic. Zahteva mnogo človečnosti in požrtvovalnosti. Zato ne, ker dijaki profesorje podcenjujejo in zafrkavajo. Pri tem poklicu poznam vse senčne strani, pri drugih mi pa to ni znano. jciiiii Dijaki so 'preveč leni in na- pa smo zato nazadnje celo ga^Yi ?n se ne bi hotela mučiti - - - -- z njimi. Nikakor ne bi želel, da bi dijaki počenjali z menoj to, kar smo mi s profesorji, in jim tega zanimali širšo javnost na I. gimnaziji. nas na j ^ J teh J na i- gimnazi.ji. ^ ;:, 0^§ovorov smo izbrali V ^ od a ° med desetih vprašanji. mi zdi pre- slabše izdelali, lahek. Dijaki bodo v bodoče mo- * rali pokazati gotovo več svojega Bralce bo zanimalo, kaj so znanja. abiturienti gimnazije odgovorili , . - Letošnji zaključni izpit je bila na vprašanje: zakaj si nisi izbral P°s®bno ne zavidam, rešitev za slabe dijake, ki imajo poklica prosvetni delavec? Nekaj ,r me ,ne ves.ed’ da se j®* za starše visokokvalificirane de- odgovorov na to vprašanje: zi a 'n niučila z dijaki, ki se ved- lavce ali uradnike. Mis]im> da je biti dober pro_ man3 in š® manj ub<^ Na zaključnem izpitu bodo fesor eden najtežjih poklicev ’ vo-,u i„ui, * _ _ - . . . kandidata morali izpraševati več sploh. Zahteva mnogo živcev, po- „cnYh»k t^o n thr •>6h= •«ti . —---- ------- - zadnjem razredu več ponavljajo kot samo to, kar obsega njegova trpljenja, pravičnosti. Razumeti TiL L, OJ1’ Ker -16 od“ mLS imo’ daJe to slednJ1- celotno snov iz vseh važnih pred- morda ozka tema. vsakega dijaka, gotovo ni lahko ‘ Sno7nala' sem'nuhioci-m« So stoiStdl bralcem. Sdgo- Matura je bila trpinčenje živ- metov, kar je letos zaradi uvedbe Stara matura se mi zdi mno- delo. klica 1 Puhlost tega po- ^ u. to iih l dobesedno takšni, cev. Zaključni izpit pa dijaki zaključnega izpita odpadlo. go boljša, ker je dijak po njej Toliko slabih stvari slišim in Ker ne maram 30 let zabijati g pripravil dijake na delo. .. . Zaključni izpit naj ostane, pač ^.'»Ul ijK—s>v'vx.rov smo izurau Na vprašanje: kaj misliš o za- pa naj se postroži kriterij zago-Vuv”1 ^^sssrjss& hoiiv"oiebM's?h kl se ekonomsko zelo v Ljubljani pa 14,3 “/o. VKonru je Ugotovili smo, da se večji del 540/. ima 1= do in honorarnih ur Samost ' 3 hitro razvi^^' Znano Pa da 3 do 4 leta 14.1% anketiranih učiteljev hrani doma. Samo 12,6% ^ 9% oa celo 20 do 24 P o-, 'j v -4. •• se 1® naša država uvrstila med učiteljev v Mariboru na 57% Jtd jih pravi, da se hranilo v gostilni teJen’,, Pa cei® 2U do /4 Povsem drugačna situacija pa t.-otp n=ihitrniSi ucl5sriev, v manooru pa ^ta. j, ^ v e°ftiini, honorarnih ur. Če vse te odgovo- nastane v umirjenem času, ko fp-n,— pi-p-p-p-j-pB-Jra7..A'-, z-i-p Z gornjim je v zvezi sledeče ^ al1 menzi, tabela re £eštejemo, dobimo 28,7% uči- družbeno dogajanje prihaja v ^^i ^ pk^nmii rf,?mi' mm vprašanje: Ah bi se kot učitelj nmn tudi pove da se v gostilnah, teljev, ki so .pretirano obremenje- svoj normalni tek. Materialni »-J • , , . , ‘ " preselili drugam, čeprav bi imeli - ■' cijah ali menzah hranijo nj s honorarnimi urami. Lahko si faktor postaja vedno bolj stimu- 1® drug;,e slabse materiatae P°^? Predvsem samci vdovci m razve- misljmo, kako neugoden mora lativna oblika volivania na člo- , ,Ke 12 t ga neskladja rastejo zanci. Zelo veliko učiteljev doma biti živlienski standard tistega vekovo delovanje in odločanje, ra tht^dmlba^n^i^anaSK0RAJ POLOVICA UČITE- sami kuhajo (45,5%). Zanimivo bi učitelja, ki’ uči na teden okoli ra biti družba zainteresirana, da LJEV ŽELI DRUGAM bilo ugotoviti sorsko in vso dru- 40 urJ Sem pa niso prištete ure top im materinskim čutom do otrok' go obremenjenost tistih anketira- za pripravo. Učitelj, ki je tako fLS^,!Juhai?' obremenjen s honorarno zaposlit- P<’StablFm^erial,,e itlmUf: vsake^druaenSitične Akcije Odgovori na to vprašanje so ri^li Pk ^ dnjlU .pr04kti7d: nfčnih d°e^tevanv ta^nimen smo sl^feU p^Utt/43,5% teljerje^e^edn^lbr^rSoaS Vij°’ I?e razpolagaZ> nobenim ali sti človekovega dela in s tem tudi nr,,„Hoa se 1ih *gu i2 razimnih Urokov tr . . (l ‘ pa z izredno majhnimi količina- Njena usta so onemela, njen glas P? odločujoči faktorii nri vedno hi- anketlramm učiteljem postavili pa se jan zeu^iz^razucnin vzrokov ratov. V tem pogledu so znatne ^ bo še dole« zvenel v Trtti, k* --- J Ji/ nekaj vprašanj, ki ’ '* ‘ * ^ _ 8„_, &|r|g§ g Etos HS”sss rSs°oSSv/S 'tit- ~sriJ3?is« Obvestilo položaja. Njihovo materialno Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev je na pobude, ki jih preko Prosvetnega delavca ali neposredno prejema od članov, sklenil, da naj se izvede pregled in , družbenem položaju, mi prostega časa. Prosti čas pa je 130 dolgo zvenel v srcih otrok, jih Je učila in T-----’- —*—1-i jo nemi in oh zadnji poti. Mi, njeni koi najboijšUv soder.s sitih socialistični] bil dobrobit naš vi, najsvetlejši in najvrednejši in cim nt za v G.vmio ’ - . . . ivjur, iiijciii .tvuucrsu, euiiiLr u.uxia — najbo^ših socieraivk, eno najbolj Eden izmed faktorjev, vzročajo lokalnim organom dolo- Probleme življenjske ravni * in' smoter, svoje lastneJželjeln stre1?! cene kadrovske in materialne prosvetnega delavca nismo obrav- Nato smo učitelje vprašali, če J,® VxSSvpy.“11® d?S- ki težave. _ navali celostno, kajti v sklop te so preživeli lanske počitnice izven vtem pa svojim dragim malčko^ .ro'^0™4! uročno vpliva na življenjsko ra- y ankeij smo ugotavljali tudi problematike ne srradajo čarno kraja, kjer stalno živijo, im kje Njeno poklicna delo so izpoipoSiji x * ...... “ *“ ‘ ■ • J-’—Jf-J“ •JJ’* J* *—>ala iz siVv veniji,Pki so iz znanih razlogov po ven posameznika, je oddaljenost m tl .e’ za^a“1 se učltf.lp žellJ° stanovanjske razmere, marveč tu- so bili. ^ Sramne diplomi na učiteljišču, višji pedago- njegovega kraja bivanja do de- Pi^hti v drug kraj, kljub temu, di zdravstvena in socialna zaščita, Razmeroma visoko število uči- u^kfdSine, ki fe nr4wS? os*?; faku.1.teti »u neki lovnega mesta. V slučaju, če je “• ™ drugje imeli slabše mate- število kulturnih institucij in teljev (31,1%) je preživelo počit- ia brez očeta. ’Se skoraj otrok s«! gosfav-m določeno toajšovau dau“o ta oddaljenost zelo velika in če ^možnost njihovega posečanj'a, na- niče doma. Glede na to da imajo Je zaposlitve,a tako da so slaba komunikacijska sred- učiteljev se želi preseliti drugam čin izrabe prostega časa, servisi prosvetni delavci izmed vseh po- vanj ^družine. FaSSično na^Se jj nes ne šteje v de- stva, izgubi posameznik večji del zaradi družinskih razmer (10,7 0/o) stanovanjske skupnosti itd. V vsa klicnih skupin najdaljše počitnice je našlo pripravljeno. Postala je Zato poziva republiški odbor vse SV0JeSa prostega časa na vožnji, in zaradi stanovanja (6,8%). 118 ta vprašanja se nismo spuščali, oziroma najdaljši dopust, bi upra- ^aV^apl?e^.arti?£nskeg?rb^iaPf ^ njegov naslov Posledice velike oddaljenosti so učiteljev je pripravljeno na delno ker jih z'anketo tudi ni možno vičeno pričakovali, da bodo vsi omajn,oPin trdno vero v svetiejšo,!! dobo brez redne se jim ta čas danes lovno dobo, v celoti, zajeti. Postavili smo le vsaj majhen del počitnic preživeli lep*« bodočnost svojega naroda. •ih odgovori izven doma. Materialni faktor je Oblikoval ' vobvti, vt-v-ji v*w . ^ , - ' ' ' ObailU V ailJOne O-IV U J-fl 1UO W 1LU. V V&fl iWVUpj.il llclJAiaiJ OC pUAld KlllllC J'- iiaaavc * v^aucu.a jc .. ..SSSSJ^SS ias?fc“SSSX£‘«MJ “ VKaSa"i*. ” ^S50Ma,i’ »»]<>“«« srajsuss^rauTS (Ljubljana, Čufarjeva 3) pošljejo na- dvojne: znižanje svoje življenjske ravni, 8led“jprUmektkfn ime, 1- izguba prostega časa in ^a”10p^ab^ d°blb h0.1!®« stanova- nekaj vprašanj, katerk. -- --j- ODUlcoval 11K CioveKa, « aa. a. rojstni datum in kraj, 2. fizična in psihična utruje- n:,e' pozornost zbujajo tudi odgo- so pomemben indikator za ugo- edem izmed zelo važnih razlogov, čedalje bolj preveval čut odgovorA “Sr; rrzrr ssb?*”"—— sis? BrSBB d¥.~. ... v«, ... 5 koieMMti, vlakom, avtobu- ^ „.,L L .. 8 HONORARNIMI URAMI «k«'jJ; Hj-gg* gJSgifS T* (| učiteljišču, Višji pe- zijo s kolesom, vlakom, avtobu- S=rri ,pribit - 7 dagoški šoli, fakulteti ali neki drugi SOm troleibusom ali na hodiio aara ^ v zadovoljivem in ustrez- dobimo 44% učiteljev, pri katerih nadomeščala mater, pretežni de: tudi’ peš. Razmeroma visok pro- S vesti je tudi naziv šole)," cent anketiranih učiteljev se vozi žlvfv"svoiem^rirmv?^'^^^!« P,r"" Je ™°izno d®mo negativno vplival materialni fak- kot3 učiteljica^eiia in vzgajala3^, - - ■ • - • -......ugj_ rivi v^svojem domu. je zelo vaz- sklepati iz njegove delovne obre- tor. Predvsem tukaj bi bila za- ke; svojo naporno, a hvaležno 1 mesecih j slen na nekem 'drugem' področju~_na1 gotovo zelo težak. ie na razueme pokuc- prldno dela.la in se močno uVK,. ............... 23 P083111620’15.3 zadovoljiva le- z:ato smo anketirane učite1je ne skupine. Posebno vazna bi bila vila,. Povsod, kjer je učila in 6. datum in kraj prve nastavitve s kolesom (7,4 %). Položaj teh UČi- ss~" igša«~»r» MrgČTčZ&U navede, kdaj in kje je bil zaposlen, vendar le, če se mu ta zaposlitev po sedaj veljavnih predpisih šteje v de- POSCbno lovno dobo. Pripominjamo, da tiste tovarišice , . . , • • . - i . , —--- ------ ------ ------------ J- VTOV-MUJUf V Uk. IX Cl MA MAAd VJiHl. I-MVOMU, IVJCi j C UtllČJ Ul ' p iviea posameznimi okraji ai šitev stanove ni sikih prostorov vprašali koliko so zaposleni v primerjava s tistimi poklicnimi Vanda, bo ostal med ijudi™.^, icfono pomembnih razlik. V osnova za njegovo živllenlsko šoli in izven šole. Odeovori n> to oV,.cinami ih »o v nr«i*wvinH pton«. najlepH spomin na učitslV posebno pomemonin razu«, v osnova za njegovo življenjsko šoli in izven šole. Odgovori na to skupinami, ki so v proizvodnji. ^ kraju zaposlitve jih največ sta- aktivnost. Kako more biti pdsa- vprašanje nam ne osvetljujejo sa- saj je znano, da imajo podjetja di tovarišica, ma« in sertra pfedvsff, m np v Mflrihnjni (RZFiOZ) in n n i- ; __________________________________ _ yj_ j_________* , • ... __a t 1 ^ naj lepši spomin i1’ a Priim n nčl+ftlUr in tovariši1,n,kimso bili1 v^starPjugo- nu-’e v ^ar*boru (83,5%) in naj- meznik razpoložen na svojem de- mo življenjsko raven našega uči- udobne počitniške domove, ki so tistim, ki so k/i potrebni njenejj, __-1. . _ _ e>. v-m n ri -t tr lR~? n C~r~ \ T T c /-vi /-s 4 i V» 1 _________j c v._ _ . a _, • w , , . .. . ’ +-r->.v,H v. e. In Hninc* .a iavSoRtiP°fJ»fict niiI?^TLPa!iMiSne,x?e" ™ J« seveda mišljena daljša raz- delu z mladim človekom nujno in koncentracijsko najbolj zahtev- ženskami. Tako je 38,4% moških rtri#’’vrzSirkT Jo7to“‘te»o“na*i^i 29 zakona o pokojninskem zavarot^l da'-ia- v® kolesom se jih največ potrebni. Neurejene stanovanjske na dela, zato mora visoka hono- preživelo počitnice doma in samo sVti. v spominu nas vseh bo os* ( n.(u_v zvezi_ Z 2M. členom zakona o .v v razmere prosvetnih delavcev ima- rarna obremenitev negativno vpli- 29,2 % žensk. Pri svojih starših je v^ojitefh« md niti vokalnega ia otroških dispozicij. Na -- Sloveni ji je našla ta me-Ntih °^an odmev, predvsem v N toT1.’ kier ie imela avtorica Mum- aiev, in zdaj tudi že v iDni delajo po tej metodi. Knjižne zbirke Cankarjeve založbe za leto 1961 Ljubitelje dobre slovenske knjige, zlasti pa vse dosedanje naročnike vabimo, da si ogledajo program naših Knjižnih zbirk za leto 1961. SVETOVNI ROMAN Italo Svevo: ŽENO COSINI A. I. Kuprin: JAMA George Eliot: MLIN NA FLOSSI Grimmelshausen: SIMPLICIUS SIMPLICISSIMUS SODOBNI ROMAN Premčand: GOD AN Enzo Bettiza: TRŽAŠKA PRIKAZEN Louis Guilloux: ČRNA KRI James Gould Cozzens: V OBLASTI LJUBEZNI BIOS Prokopij: BLIŠČ IN BEDA BIZANCA Hermann Schreiber: SIMFONIJA CEST Pierre Brisson: MOLIERE Avro Manhattan: VATIKAN IN XX. STOLETJE Nova ljudska knjižnica- Jordan Leov: POBRATIMA Saint Loup: GORA NI HOTELA Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI Paul Hermann: MED NOČJO IN JUTROM Frank J. Hardy: MOČ BREZ SLAVE Mika Waltari: TURMS NESMRTNI ^njige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v meseč-jd obrokih, njih cena pa je nižja, kot bo kasneje v k”«amah. Vabimo vas, da se nemudoma priglasite v skaf- na*ib naročnikov, kajti tudi v letu 1961 bomo ti-W-i kr!jige v omejenih nakladah. Vsa podrobna po-gar l *n Prospekte dobite v založbi in v vseh knji- CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA. Kopitarjeva ul. 2 p. p. 201 — IV. Brego Ulaga — Marjan Jelocmk: SMUČANJE Knjigo ne moremo smatrati kot popolen pripomoček za pouk, temveč jo moramo dopolniti še s pesmarico; sama knjiga potrebuje za uspešno poučevanje po njej še razlago in seminarsko obravnavo. V takem smislu so bili tudi izvedeni tečaji tov. Elly' Bašičeve v Mariboru. Brez take dopolnilne orientacije glasbenega pedagoga utegne postati poučevanje nepopolno. Kakšen odmev v javnosti je dosegla ta metoda, najbolje priča to, da bo v Beogradu v letošnjih semestralnih počitnicah posvetovanje glasbenih pedagogov Jugoslavije, na katerem bo ena centralnih točk prav obravnava te metode. Avtorica bo svojim nasprotnikom, ki so precej številni, s prikazom konkretne učne ure dokončno odgovorila, oni pa bodo na znanstven način ugotovili vrednost njene že tako popularne metode. Dosedanja dvoletna praksa je pokazala, da so otroci bolj živo prizadeti pri glasbenem pouku, metoda, katero imenuje avtorica funkcionalna, pa jim daje možnost ustvarjanja, saj vključuje tudi danes uveljavljajoč se Orffov instrumentarij. Avtorica pripravlja nadaljevanje, in sicer učbenik za 6., 7. in 8. razred osnovnih šol. V uvodu, katerega je napisal dr. Rudi Supek, je rečeno, da je metoda E. B. napisana pod geslom: Ne za izjemnega otroka, ampak za vsakega otroka. Že samo to nam pove in jamči, da bo vsak glasbeni pedagog našel v njej dosti koristnega. P. L V drugi polovici lanskega leta sta znana avtorja strokovne telesno-vzgojne literature tovariša Drago Ulaga In Marjan Jeločnik ponovno obogatila naš knjižni trg s knjigo Smučanje. S polno odgovornosti In ljubezni do našega narodnega športa — smučanja sta opravila delo, ki bo omogočilo mlademu rodu in starejšim, da se seznanijo z vsem, kar je potrebno vedeti o sodobnem smučanju. Omenil sem mlado in staro. Mislim. da ne bo odveč naslednje: napotek mlajšim: vadbo na snegu izpopolnjujmo s sodobno knjigo! Napotek starejšim: Obogatimo svoje izkušnje s sodobnimi napotki! V obeh primerih nam bo omenjeno delo v res veliko pomoč. Avtorja sta v prijetni bralni obliki opisala vse, kar naj vemo o smučanju. Marsikaj novega nam povesta v uvodnem poglavju o značilnostih sodobnega krmarjenja, še več pa v odstavkih o plužni in paralelni tehniki. Kako poteka naša smučarska šola - osnovna in nadaljevalna, nam opisujejo nadaljnja poglavja. Razlaga vseh elementov osnovne in nadaljevalne šole smučanja je brezhibna in razumljiva^ To pa ni vse. Le redke so knjige/M razleže poleg elementa še vse tisto,'Var je potrebno prav pri učenju smučanja, in naj ne bo prepuščeno prosti, čestokrat napačni izbiri. Zato nam avtorja poleg oiiisa vsakega elementa posebej navajata vaje In naloge, svetu- jeta, na kakšnem svetu naj bo vadba, nam dajeta metodične napotke in nas opozarjata na najbolj pogoste napake učencev. V tem so jim bile prav gotovo v pomoč dolgoletne izkušnje. V poglavju o smučarskih skokih razjasnita vse, kar je potrebno vedeti ne le skakalcu, temveč tudi opazovalcu. V nadaljnjih poglavjih opisujeta organizacijo smučarskih tečajev, uvedeta nas v metodiko poučevanja smučanja in v priprave za zimo. Tudi zadnja poglavja nam povedo vse o preprečevanju nesreč na smučeh, o opremi in razvoju smučarskega športa. Oprema knjige je okusna in našim možnostim primerna. Nazorne in tehnično odlično izdelane risbe je prispeval naš ' znani smučarski učitelj Boris Kobal. Knjigo pa je opremil Marjan Sežun. Čestitamo pisateljema in sodelavcem na odlično opravljenem delu! Res, da je opisana knjiga skromna v primeri z najnovejšo, razkošno izdajo Knaursove smučarske knjige (Knaurs Ski-Buch - Freund-Campiotti), ali v primeri z uradnim avstrijskim smučarskim načrtom, zato pa v strokovno tehničnem oziru prav v ničemer ne zaostaja za omenjenima knjigama, temveč ju v svojem vsebinskem bogastvu celo presega. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije. Kupiti pa jo je možno v vseh večjih knjigarnah. K. M. literaturi za področje obvezne telesne vzgoje. Za uvajanje smernic reforme in navodil I. kongresa za telesno vzgojo pa je bil priročnik nujno potreben. Vrsta sodelavcev je dala za poedina področja kvalitetne prispevke. Knjigi bi lahko dali naslov »učbenik« v skrajšani obliki, ki ga lahko koristi vsakdo, ki se poklicno ali amatersko udejstvuje pri telesni vzgoji mladine. Zlasti Pa je »priročnik« izrednega pomena za učitelje razrednega in predmetnega pouka na osnovni šoli, saj v kratkih izvlečkih nakazuje jasne smernice z določenim ciljem za različna področja telesne vzgoje. Tudi šolanemu strokovnjaku bo priročnik dobrodošel in mu bo vzpodbudnih za stalno izpopolnjevanje. V knjigi se obravnavajo nove smeri reforme in uvaja sodobnejša telesna vzgoja. Zelo jasno se postavlja vsa odgovornost šole za zdrav razvoj šoloobvezne mladine. V priročniku so važna poglavja za upravitelja šole, za šolski odbor, šolsko skupnost in za starše. Razredni učitelj in tudi predmetni učitelj bosta v knjigi našla svojega svetovalca in pobudnika. Obširne naloge, ki jih priročnik obravnava, morajo nujno uvesti novega duha v naše osnovne šole, vendar moram poudariti, da bo veliko nalog možno rešiti z dobrimi organizacijskimi prijemi in s pomočjo same mladine. Razumljivo je, da je knjiga urejena perspektivno, sicer bi bila že ob izdaji zastarela. Telesna vzgoja v bodoče ne sme biti nekaj, kar je predpisano brez globljega obravnavanja zdravega razvoja otrok in tozadevnih potreb družbe. Uresničenje reforme na področju telesne vzgoje pa je odvisno od visoke zavesti vsega vzgojnega osebja in celotne družbe. Priročnik nakazuje nove metode dela na različnih področjih te-lesnovzgojne dejavnosti na šoli in daje široke pobude. Opredeljuje, kaj naj se obravnava pri redni uri telesne vzgoje in kaj v drugih oblikah. Poudarjeno je široko vsklajevanje z ostalim poukom, zlasti v prvih štirih razredih. V priročniku je točno pojasnjeno, kako naj vzgojitelj. ravna z mladino, da bo imel pri delu čimveč uspeha. Priročnik poljudno obravnava vse podrobnosti, ki jih mora učitelj poznati in uporabljati pri učno-vzgojnem procesu. Napotki, ki jih knjiga obdelava, so sicer znani, vendar ne moremo mimo tega, da so obravnavani s sodobnih vidikov in* potreb. Knjiga nakazuje, kakšna naj bi bila idealna telesna vzgoja na osnovni šoli — pod idealnimi pogoji. Če teh pogojev še nimamo na šoli, se kljub temu ne smemo držati starih tradicij mimo navodil in smernic, temveč se moramo taki telesni vzgoji vsaj približati. Priročnik bo marsikomu zvest tovariš pri sestavljanju podrobnega načrta za delo in ga bo sistematično pripeljal do pravilnega dela z mladino. Gradivo ni tako obširno, kot bi ga marsikdo želel. Ker pa je knjiga že dovolj obširna, verjetno ne bi dosegla pravega smotra, če bi bila še obširnejša. Morda se bo sčasoma pokazala potreba, da se bo k priročniku dodalo še razne priloge, ki jih bo nakazal teren. Franc Borko Novo kulturno srediSče na Poljskem. V slovitem letoviškem mestu ob baltiški obali, v Sopotu, bodo priredili vsako poletje vrsto najrazličnejših kulturnih festivalov. Predvideno je, da bodo sodelovali poljski In tuji ugledni umetniki, prirejene bodo slikarske in kiparske razstave. »So-potsko poletje« bo trajalo od Junija do septembra. Za letošnje leto so planirali tudi mednarodno razstavo grafike ter festival lahke glasbe. Alberto Moravda pred sodiščem. Italijanski pisatelj Alberto Moravla se bo moral zagovarjati pred sodiščem v Milanu. Po pisateljevi noveli »Neumni dan« je režiser Bolognini posnel film, ki prikazuje različne avanture, ki jih doživi brezposelni v enem dnevu. Sodišče očita pisatelju in režiserju, da sta širila »obsceno delo«. Letos izide izbor Groharjevih reprodukcij. Med letošnjimi likovnimi publikacijami bo posebno razveseljiva, knjiga Groharjevih reprodukcij s spremno besedo. Grohar bo tako prvi med našimi impresionisti, ki ga bomo lahko videli v barvnih In — žal — tudi v črno-belih reprodukcijah. DVE KNJIGI O LIKOVNI VZGOJI Na knjižnem trgu sta se pojavili 2 srbohrvatski knjigi o likovni vzgoji: Branko Ružič: Djeca ertaju in dr. Pavle Vaslč: Uvod u likovne umetnosti. Prva je metoda likovne vzgoje za prve štiri razrede osnovne šole, druga pa je učbenik na Akademiji za uporabne umetnosti, a pisan tako poljudno, da ga bo s pridom prebral tudi laik. Branko Ružič je kot član Centra za otroško risbo in profesor na učiteljišču globoko zainteresiran za likovno vzgojo otrok. Današnje risanje na šolah ni zgolj prerisovanje, kot je bilo nekdaj. Sodobni učitelj risanja je vse-bolj tenkočuten, otroku dopušča njegov lastni izraz. Seznanja ga z likovnimi problemi, nauči ga slikarskih tehnik, svetuje mu, a ne vsiljuje mu svojega likovnega izraza, izdelek mora biti čisto otrokov, neposreden, doživet kot tiste otroške risbe, po plotovih. Tako se n. pr. pri slikanju razreda. telovadcev, stopnic otrok sreča s problemi prostora; tehnika lepljenke ali mozaika ga odvrne od pretiranega naturalizma. Ružič nas podrobno pouči o vseh teh problemih, tehnikah In pedagoških prijemih. Vodilne misli v njegovi knjigi so: pristni otrokov izraz, otrokova ustvarjalnost, borba proti shemam, občutenje lepote, postopen napredek pri risanju od prvega do četrtega razreda. Pri Izboru slikarskih tem se je Ružič najbolj oziral na teme, ki so primerne za zagrebškega otroka, a naš učitelj bo z malo iznajdljivosti našel v svojem okolju podobne in prav tako učinkovite teme. Dr. Pavle Vasič Je izdal svoja predavanja na Akademiji za uporabne umetnosti v Beogradu. Ce smo odkriti, bomo priznali, da kaj pogosto znamo govoriti o likovnih stvaritvah samo na osnovi primerjanja med sliko ali skulpturo in prirodo. S tem delamo krivico onim umetnikom, ki ne ustvarjajo po realističnem načelu. Vasič je v svojih predavanjih analiziral likovne elemente. Kompozicija, forma, valer, temno-svetlo, barve, ekspresija so prav tako važne kvalitete likovnega dela, kot je posnemanje prirode. Takele sodbe najdemo v njegovi knjigi: »Iz črnske skulpture brez-dvomno izvira moč, ki prvenstveno počiva na instinktivnem občutenju kontrasta mas, a ne na posnemanju prirode.« (Str. 62.) Trezna je Vasičeva ocena abstraktne umetnosti. Prizna, da ima le-ta že davno državljansko pravico in spada že v zgodovino likovne umetnosti, a zaveda se, da je v figurativni umetnosti humanizem katerega se abstraktna umetnost a prior! odreka. Knjiga ima čisto praktičen namen, vsakemu poglavju so prideja-ne vaje za učence Akademije uporabnih umetnosti. Pri laikih morda ne bo docela dosegla svojega namena, vendar pa nam odpira oči za razumevanje likovne problematike in sodobne umetnosti. p. 2AGAR IZŠLO BO DOMAČE BRANJE Učenci si ne širijo in poglabljajo svoj spoznanj o naravi in družbi, ne vzgajajo zgolj v šoli, ampak tudi v okolju, v katerem žive. Pri tem jim veliko pomaga tudi domače branje. Z njim je treba zaposliti učence, brž ko so premagali prve težave v branju, torej že v drugem polletju prvega razreda osnovne šole. Z domačim branjem si učenec ne širi samo obzorja svojega miselnega in čustvenega sveta, ampak si prav v zvezi s tem bogati svoj besedni zaklad in dopolnjuje način ustnega in pismenega izražanja Zato je domače branje učencev treba tesno povezovati s poukom materinščine v šoli in ga tudi pravilno organizirati. Prvo, kar je potrebno, je to, da založimo naše šolarske knjižnice s takimi slovstvenimi deli, ki ustrezajo stopnji učencev in njihovi zrelosti. Svet za šolstvo LRS je hkrati z izdajo novega učnega načrta za osnovne šole priporočil seznam literarnih del, ki naj bi jih brali učenci v posameznih razredih. Ker dostikrat teh del ni v prodaji in tudi ne v zadostnem številu v šolskih knjižnicah, prepušča nadalj njo izbiro domačega branja v presojo učiteljem samim. Seveda pa je taka prosta izbira zopet odvisna od kvalitete in kvantitete šolske knjižnice. Podatki, ki so zbrani glede tega, kažejo, da naše šolske knjižnice niso povsod take, kakor bi naj bile. Zaradi vsega tega se je MK odločila, da bo kakor za srednje šole izdala zbirko slovstvenih del, ki naj bi služila v šolah kot domače branje. Prvi zvezek, ki ga izdaja, obsega sko-ro vse, kar je v. učnem načrtu predvideno kot domače branje v prvem razredu. Prihodnji zvezki bodo sledili. Prav bi bilo, da si vsaka posamezna šola oskrbi toliko izvodov domačega branja, da bo mogla zadostiti potrebam glede na število učencev v posameznih razredih. Le tako bo mogoče pravilno organizirati domače branje na šolah in s tem seveda tudi doseči zaželeni clj. ALI STE ŽE NAROČNIK ŽEPNE KNJIGE ŠKOLJKA 1961 V ŠKOLJKI, popularni zbirki Mladinske knjige, izide dvanajst izbranih knjig na leto. To so najcenejše knjige na slovenskem trgu., Vsaka knjiga stane 200 dinarjev. Zato mora ŠKOLJKA v vsako slovensko družino! IZ PROGRAMA 1961: A. J. CRONIN: ŠPANSKI VRTNAR Roman o sebičnosti, odpovedi in ljubezni R. BROOKS: BLIŠČ IN BEDA H0LLYW00DA (PRODUCENT) D. RADENKOVIC: NEMČIJA, NEONACIZEM IN HITLERJEV »»POLITIČNI TESTAMENT« J. LONDON: KRIŠTOF DIMAČ SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA Uredil in pripravil Ferdo Godina F. S. FITZGERALD: VELIKI GATSBV D. P. WILSON: / MOJIH ŠEST KAZNJENCEV (Izide v dvojnem zvezku) H. BOLL: • KRUH PRVIH LET A. TOLSTOJ: AELITA G. DE POURTALES: CHOPIN ALI PESNIK G. HOWE: ODLOČITEV PRED ZORO Se danes izpolnite naročilnico: -----------------O drežitel- Mladinska knjiga. Ljubljana, Tavčarjeva 2 pošt. pred. 36/1 Naročam dvanajst knjig žepne knjige ŠKOLJKA 1961 po 200 din. Skupno vsoto 2400 din bom plačal v dvanajstih mesečnih obrokih na Vaš tekoči račun ano-70 1-67 Moj razločno napisan naslov: Zadnja pošta: Podpis naročnika: NAS/ J U B t L A N 1 l Drago Vončina Pred nekaj tedni je preteklo 60 let, kar se je rodu Šolski svetovalec ljubljanskega okraja Drago Vončina. Kdo bi si to mislil, saj ga je čas kaj malo spremenil. Rodit', se je na Gorah nad Idrijo v prijaznem domu na strmem pobočju, od koder je dan za dnem pešačil po rovtarskih grapah :n klancih v idrijsko realko, ki nam je dala več odličnih mož. Menda mu je bilo že takrat odločeno, da v svojem življenju ne bo prenehal pešačiti po naših cestah, poteh in kolovozih. Nekaj časa je študiral na filozofski fakulteta v Ljubljani filologijo, slavistilco in germanistiko. Toda srce ga je vleklo k mladini v osnovno šolo. Postal je učitelj, mož, ki je na vsem, česar se je lotil, pustil trdne sledove svojega neumornega dela- Služboval je v Loškem potoku, Papežih, v Mirni peči, 10 let pa je bii upravitelj na Osnovni šoli Dolenja vas pri Ribnici. Leta 1938 je postal šolski nadzornik v Črnomlju in nadzornik za kmetijsko nadaljevalne šole v Črnomelj skem in kočevskem okraju. Ob izbruhu vojne se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju ter leta 1943 vstopil v NOV, kjer je bil inštruktor v oficirski šoli in šef ekonomata. Aprila 1944 ga je SNOS pozval v civilno sčužtoo in postavil za okrožnega šolskega nadzornika za osvobojeno belokranjsko ozemlje. Z njemu lastno vnemo se je lotil vzgoje mladega pedagoškega osebja. Vodil- je dva pedagoška tečaja. Svojim gojencem ni dajal samo duševne hrane iz svojega bogatega znanja In budil v njih vroče ljubezni do domovine, ampak jim je v svojem nahrbtniku prinašai; tudi hrano in obleko, kolikor je mogel dobiti v tistem težkem, a slavnem času. Po osvoboditvi je bil 1 leto okrožni šolski nadzornik v Novem mestu, kjer je organiziral in vodil pedagoške in iderjno-politične tečaje za učiteljstvo. Od leta 1946 je okrajni šolski svetovalec za ljubljanski okraj itn ima svoje torišče dela najrajši v jugozahodnem predelu. To so suhi kronološki podatki. Toda koliilko je v njih skritega neutrudnega dela, kdliko je v njih skrite tople ljubezni do mladine in njenih učiteljev, kolikokrat in kolikim je vse pomagal in še vedno ' pomaga v njihovih mnogoterih težavah. Vedno dobre volje in poln humorja prinaša učiteljstvu vedrino in jim budi samozavest. Z zgledno požrtvovalnostjo je sodeloval pri sestavljanju učnih programov, pri čemer se je uveljavil kot dober pedagog in metodik. S posebno vnemo se je vrgel na zbiranje domoznanskega gradiva in je rešil pozabe marsikatere zgodovinske podatke naše preteklosti, učiteljstvu pa je omogočil, da je lahko temeljito spoznavalo svoj šolski okoliš Tako je že pred vojno izdal za Belo Krajino obširno gradivo za domoznanski pouk, ki še danes kuži učitefjstvu kot priročnik. Poleg te- ga je napisal dva »Priročnika za šolske upravitelje«. Je pa tudi stalni dopisnik v naših časopisih, zlasti pa v Prosvetnem delavcu. Naša oblast je pravilno oceni,a njegovo delo in mu diodelila naslov svetnika. Zdaj nam pravi, da namerava v mirni pokoj. Kje pa! Dobro vemo, da nam bo še in še vzorni svetovalec, da bo še in še njegovo pero napisalo marsikatero tehtno misel. Številni tovariši, znanci in prijatelji mu čestitamo k jubileju in mu želimo še mnogo, mnogo srečnih, zdravih in plodovitih let! Valerija Trpin Sončni mrk 15. februarja in šola Narava bo naklonila Jugoslaviji dne 15. februarja 1961 posebno lep prizor: Popom sončni mrk v oko.i dvesto kilometrov širokem pasu od zahoda proti vzhodu, katerega sredina bo šla pod Sp.itom, mimo Mostarja, Sjenice in Niša ter dalje čez Bolgarijo, Romunijo' in Sovjetsko zvezo. Južni in severni del j države, torej tudi Slovenija, pa bodo imeli delni sončni mrk. V Sloveniji bo pokrito malone vse Sonce, okoli m‘it, proti Jugu več, proti severu nekoliko manj. Splitsko okolico, verjetno največ Brač, ki je od naših meteorologov priporočen kot najugodnejši kraj za opazovanje, ker ima v sredini februarja razmeroma ugodno vreme, bo gotovo obiskalo s svojimi instrumenti mnogo tujih zvezdoslovcev. Sončni mrk je še vedno važen dogodek za spoznavanje vrhnjih plasti Sonca, pa tudi zaradi korone, plinaste okolice Sonca, katere obseg še vedno ni dokončno poznan. Zanimivo je, da niti najboljši instrumenti in fotografije pri določevanju obsega korone ne morejo nadomestiti oči, ker segajo nekateri prameni korone komaj zaznavni za deset in več sončnih premerov daleč v njegovo okolico. Delni sončni mrk pa je tudi velik pojav, posebno s tako močno fazo, ko bo od Sonca viden samo kot srp ozek ded. Tema bo cb največji zatemnitvi taka, da bo treba v učilnicah prižgati luč, seveda še posebno, če bo oblačno. Pa nikar ne prižigajmo luči ob tako velikem naravnem dogodku, ampak zapustimo učilnice in poj dimo z učenci in dijaki primerno opremljeni na prosto. Poudarjam, da, je tudi tako ve.dka delna zatemnitev, kakor bo pri nas v Sloveniji, precej redek dogodek, da ne omenim rx>-polnega mrka, ki ga vsak kraj na Zemlji doživi le vsakih nekaj sto '-et, po voungu, znamenitem raziskoval-, cu Sonca, komaj vsakih 360 let. Ob času največje pomračitve v Sloveniji bodo verjetno vidne v krajih, ki imajo čistejše ozračje, torej posebno v više ležečih naseljih in bolj daleč od mest, svetlejše zvezde in planeti. Delni mrk se bo začel takoj po sončnem vzhodu in je treba poiskati mesto, od koder vidimo vzhodni del obzornlce. Natančne čase boste našli v zvezdoznamski prilogi poljudnoznanstvenega časopisa Proteus, na katerega je gotovo vsaka šola (upajmo) naročena. Sola naj pravočasno, že tedne prej, pozove učence in dijake, da se primerno pripravijo. Pri zadnjem sončnem mrku, ki pa je bdi neprimerno manjši, je bilo nekoliko obolenj na očeh, ker so gledali ljudje mrk s prostimi očmi ali skozi nezadostno okajene šipice. Povejte učencem in dijakom, naj store takole: Vzamejo naj dve enako veliki šipici, bolje večje kot majhne Posebno stare fotografske plošče so dobre. Pripravijo naj tudi enako velik okvirček iz zelo debelega papirja, ali bolje iz tanke lepenke. Širina okvirja naj bo okoli 1 cm. Eno šipico naj dobro okade nad svečo. Dobro naj pazijo, da ne bo nobene vrzeli ali luknjice, skozi katero bi moglo Sonce z vso močjo posijati v oko! Ce je ploščica zadosti okajena, se najbolje prepričamo, da jo, preden jo zalepimo, preizkusimo. Sonce mora bitj vidno kot svetla, a ne bleščeča ploščica, nebo okoli njega pa popolnoma črno! Pri tem moramo paziti, da ne odrgnemo zelo občutljive plasti saj! Nato previdno položimo papirnati okvirček na ploščico in zopet pazimo, da tudi ob straneh ne ranimo sajaste obloge. Oboje pokrijemo z dirugo šipico in vse oblepimo z lepilnim trakom. Ne stiskati zalepljene šipice, ker se upogibata in bi mogli raniti sajasto oblogo, da bi pro-puščala neoslabljene sončne žarke! Iz lesenega križa za podlogo in pokončne palice naj sd vsakdo naredi stojalo, katerega vrh naj zažaga in v vrzel vtakne v višini oči okajeno šipico, tako bo nad eno uto zanimivi prizor prehoda Lune preko sončne ploskve lahko nemoteno opazoval, ne da b' bilo treba rabiti roke. ker februar je rad še mrzel! Vsi daljnogledi, gledališki, lovski turistični in vojaški naj služijo 15. februarju za opazovanje mrka. Užitek bo silno povečan! Postavite jih na kakršnokoli močno stojalo, ker je daljnogled dalj časa zelo neprijetno in utrudljivo držati v- roki, posebno v mrazu! Se dvoje je treba: objektive daljnogleda, ki so večji od 2 cm premera, prekrijemo s papirnimi kolobarji, da ne zberejo preveč toplotnih žarkov, ki bi škodovali okularju. Gledamo pa tudi skozi dobro okajene, kakor prej pripravljene oka- jene šipice, ki jih držimo pred daljnogledom. Pogled skozi daljnogled na Sonce brez temnih Sipic more uničiti oko! Za šoilo pa Je priporočljiva naslednja metoda, s katero je mogoče doseči, da sliko Sonca več učencev in dijakov hkrati opazuje; pritrdi lovski ali vojaški daljnogled na primemo, morda fotografsko stojalo, s premakljivo glavo, da daljnogled lahko obračaš za Soncem. Polovico daljnogleda zastri, da bo delovala samo druga polovica. Iz lepenke ali kartona naredi zaslon, ki ga pritrdiš na objektiv daljnogleda, tako, da bo za daljnogledom senca, V to senco postavi bel zaslon iz papirja ali kartona in nanj, ki naj bo meter ali dva od daljnogleda, naperi proti Soncu obrnjeni daljnogled. Na zaslonu za daljnogledom se bo pojavila slika Sonca. S primernim obračanjem dalnogledo-vega Okularja bo postala slika tako ostra, da bodo vidne tudi pege na Soncu, potek pomračenja Sonca na bo lahko in udobno opazovati. Soba naj bo primemo zatemnjena, da VK dajo sončni žarki le na daijnogiev Sliko Sonca projiciramo lahko tv di na bel strop sobe, če nekoliko df cimetrov za daljnogledom prestreže mo sliko Sonca na ogledalce. Na tak1 na-staili Veliki podobi 'Sonca lahKJ istočasno ves razred opazuje pote* pomračenja. Okna morajo biti koliko1 mogoče zagrnjena, soba pa naj ne W zakurjena. Opazovanje pomračenja Sonca 1* velik dogodek, ker nas poveže z do-gajanji v vesoljstvu. Tokrat, ko V faza pomračenja res ne dosti h12*1' kot popo'na, bo vredno isrtočastl* meriti temperaturo tik pred začetke« pomračenja in ob času največje f*' temnitve. Padec temperature bo po sobno jasno pokazal, kako odvisna J1 naša narava od najvažnejšega vid toplote. Sonca. — Način opazovan)* Sonca s pomočjo opisanega proicir8' nja služi lahko tudi pozneje za op3' zovanje sončnih peg in rotacije SČP' ca, če jih opazujemo vsaj dva, tr dni zaporedoma. Pavel Kunav«1 Pravni nasveti Kdor pozna učiteljico Valerijo Trpin, ne more verjeti, da je na svoji življen&ki poti prav te dni, na dan novega leta proslavljala svojo TO-letraico. Rojena je v Solkanu napredni .obrtniški družini 1. I. 1891. Čeprav je oče s težavo preživljal šestčlansko družino, je svojim otrokom omogočil šolanje. Tako sta si dve sestri izbrali učiteljski poklic. Valerija je študirala na goričkem akim učiteljem. Tako je ostala Valerija kot nešteto primorskih učiteljev celih petindvajset let brez službe. V tem času se je poročila Tik pred drugo svetovno vojno so italijanski fašisti požgali njeno domačijo. Zdaj živi v Zagradu pri Braniku, kjer so tudi njeni otroci dorasli in šli v svet. Bila je dobra mati; družina Je bila vselej napredna. Edihi sim Je tudi že več let v učiteljskih vrstah, ena hčerka pa na odgovornem mestu v Ljubljani. Goreča ljubezen do mladine, poklica ji je po osvoboditvi vlila novih moči. Kljub petinpetdesetemu letu starosti se je 1945 zaposlila na osnovni šoli Branik pri Gorici. Sedaj poučuje že polnih petnajst et na tej šoli, Še vedno je uravnovešena, mladostno nasmejana in čila, a še posebej sfe odlikuje, da je vedno pripravljena pomagati, bodisi pri šolskem ali izvenšolskem delu. kar je nam mlajšim učiteljem zg.ed in ponos. Z veseljem opravlja delo mladinskega poverjenika za tisk. Več let je kronistka šole, ker dobro pozna domači kraj. Ob njenem 70. življenjskem Jubileju ji toplo čestitamo vsi, ki jo poznamo kot skromno in pridno učiteljico, z željo, da bi preživela še mnogo zdravih let. F. I.: Vprašanje: V lanskem šolskem ,e-tu ste biU za nekaj mesecev začasno dodeljeni na delo v drug kraj. Občina Vam ni priznala nikakih dnevnic, čeprav bi to po Vašem mnenju morala, in vprašujete, kaj Vam je storiti, da bo občina svoje obveznosti izpolnila. Odgovor: O vprašanju pravice do dnevnic v primerih, ko so učiteiji med šolskim letom začasno poslani na službovanje v drug kraj, smo že večkrat pisali. Ponavljamo, da imajo pravico do dnevnic učitelji v primerih, ko so med šolskim letom začasno poslani na delo v drug kraj l® tedaj, če je ta kraj več kakor 10 km oddaljen od kraja matične zaposlitve. Ce je torej kraj, kamor ste bili začasno posiani na delo, oddaljen več kakor 10 km od kraja Vaše matične zaposlitve, Vam pripada za prvih 30 dni prebivanja v drugem kraju cela dnevnica, za nadaljnje prebivanje pa 75 ‘It dnevnice. Ce pa traja dodelitev na delo v drug kraj več kot 3 mesece, ima uslužbenec po 3 mesecih prebivanja v drugem kraju pravico do nadomestila za ločeno življenje. Ce so prej navedeni pogoji podani, Vam občina dnevnice mora izplačati, v nasprotnem primeru imate pravico dnevnice iztožiti pred sodiščem. S. M.: Vprašanje: Poleg redne učne Obveznosti poučujete tedensko še 5 nadur, ki se posebej honorirajo. Zaradi sindikalnega občnega zbora Vaše po- učiteljišču, kjer je že 1911. leta opravila diplomski izpit. Naslednjega leta je v domačem kraju Solkanu dobila službo kot suplentka. Toda, glej, žal samo za petinštirideset dni — in pričelo se je romanje iz šote na šolo. V pičlih štiridesetih mesecih je morala menjati devetkrat službeno mesto kot suplentka na naslednjih šolah: Solkan, Brje nad Vipavo, Dorenberk, Kojsko, Miren, zopet Kojsko, Ajdovščina, ponovno Dorenberk in Lokve pri Cepovanu. Takratna avstrijska prosvetna oblast je razpošiljala mlade učiteje pripravnike po potrebi, kajti učna mesta so bila za tedanje razmere precej dobro zasedena. V tem nenehnem neprijetnem potovanju in želji po ustaljeni zaposlitvi je prišla prva svetovna vojna, ki je povzročila še več težav in gorja vsem, zlasti pa Primorskim — obmejnim Slovencem, ki so morali kar čez noč zapustiti svoje domove. Tudi Valerijo je doletela ta nesrečna pot v begunstvo ter jo pripeljala v taborišče Wa;gn'a pri Lipnici, kjer je bilo skoraj tri tisoč Stovencev. Tu je našla tolažbo v svojem poklicu, v ljubezni do otrok, ki jih je pričela poučevati v s'o-venskem jeziku in naprednem duhu. Po razpadu Avstro-ogrske je poučevala leto dni v Kamnici pri Mariboru. Domači kraj — zahodni kotiček slovenske zemlje jo je vedno vabil tako. da se je vrnila 1920 domov na Primorsko. Toda razočaranje! Italijanski fašizem se je že v začetku zavedal, da slovenske mledine ne sme prepustiti sioven- PROSVETNI DELAVEC Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - List izhaja štiri-najstdevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham -Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva: 33-722, interno 381 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-284 -Poštni predal: 355-VII. - letna naročnina 300 din - Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska CZP »ljudska pravica« Na podlagi 9. točke odloka l2rvršnega sveta LS LRS (Ur. list LRS, št. 13-79/60), 3. člena pravilnika o izrednem študiju na Višji gospodinjski šoli (Uradni list LRS, št. 33-201/60) in pritrditve sekretariata Sveta za šolstvo LRS, št. 0301-2756/1-60 objavljamo razpis za izredni študij na Višji gospodinjski šoli v Grobljah pri Domžalah Na izredni študij se lahko vpišejo: 1. državljani, ki so z zaključnim izpitom končali učiteljišče, gimnazijo, vzgojiteljsko šolo, šolo za umetno obrt ali eno naslednjih strokovnih šol: ekonomsko, tehnično, medicinsko ali kmetijsko šolo, dalje državljani, ki so končali triletno gospodinjsko ali gostinsko šolo, če so predhodno opravili osemletno osnovno šolo ali njej enako šolo. 2. državljani, ki nimajo predpisane izobrazbe, če imajo 4 leta uspešnega praktičnega dela in če opravijo sprejemni izpit, ki obsega pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika ter ustni izpit iz kemije in biologije. Program za sprejemni izpit lahko dobe kandidati v pisarni VGŠ osebno ali po pošti. Prednost pri vpisu imajo učitelji, ki, že najmanj tri leta poučujejo gospodinjstvo. Tisti izredni slušatelji, ki že nad pet let poučujejo predmet gospodinjstvo, pa se lahko prijavijo k diplomskemu izpitu ne glede na predpisano dobo trajanja študija. Višja gospodinjska šola bo sprejemala prijave za vpis izrednih slušateljev in učiteljev do konca januarja 1961 na naslov: Višja gospodinjska šola, Domžale. V prijavi, kolkovanl s 50 din državne takse, naj kandidati navedejo kratek življenjepis. Prijavi za vpis naj prilože: 1. spričevalo o zaključeni izobrazbi; 2. mnenje šole, zavoda ali podjetja, kjer se je kandidat šolal ali bil zaposlen (o kandidatovih sposobnostih za bodoči vzgojiteljski poklic oz. mnenje o njegovem dosedanjem delu); 3. potrdilo o trajanju zaposlitve (za kandidate brez predpisane izobrazbe). Vsi kandidati za izredni študij, ki bodo poslali prijave do 31. januarja 1961, bodo v dneh od 5. do 10. februarja 1961 povabljeni na sestanek na VGŠ, kjer bodo prejeli navodila za študij. Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah družnlce pa so odpadle 3 ure pouka redne učne obveznosti. Vaš ObLO se je postavili na stališče, da se v takih primerih odštejejo 3 honorarne nadure kot nadomestilo za ure redne učne obveznosti. Vprašujete, če Je stališče ObLO pravilno? Odgovor: Ce imate občne zbore Vaše sindikalne podružnice ob dnevih, ko bi se sicer moral vršiti pouk, se ne da šteti te dni za plačane dela proste dneve in zato ob takih dnevih tudi svoje učne obveznosti niste izpolnili. Vaša tedenska učna obveznost znaša gotovo število učnih ur in če teh učnih ur v enem tednu niste dosegli, Vam ni mogoče priznati nadur, preden tedenska učna obveznost ni dosežena in izvršena. Ne zastopamo pa tega stališča v primerih po zakonu določenih državnih praznikov^ ki so plačani dela prosti dnevi. Vprašanje; Poučujete v kraju, kjeir imate pravico do brezplačnega stanovanja. Ko ste v letu 1957 v tem kraju iskali družinsko stanovanje, ga niste mogli dobiti, vsled česar ste se naselili v sosednjem kraju, kjer Vam občina plačuje stanovanje. Sele letos Vam je občina dala v kraju Vašega službovanja na razpolago stanovanje, ki pa je dražje kakor stanovanje, v katerem se nahajate zdaj, in je to sedaj ponudeno stanovanje slabše. Občinski tajnik Vas je pozval, da se v ponudeno stanovanje vselite. Vprašujete, če ima občina pravico zahtevati od Vas, da se v ponudeno stanovanje vselite in če Vas k temu lahko prisili? Odgovor: Po določilih Zakona o javnih uslužbencih imajo učitelji, ki poučujejo v vaseh, pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva. Normalno je, da imajo učiteiji to pravico v kraju službovanja, občina pa ima pravico določati, v katero stanovanje se učitelj vseli. Zaradi tega smo mnenja, da je občina upravičena od Vas zahtevati, da se preselite v stanovanje, ki Vam je v kraju službovanja na razpolago. Ce pa med Vami in občino pride do sporazuma, da kljub temu ostanete v sedanjem stanovanju, bo tud; prav. Zahtevati pa tega od občine ne morete, pa čeprav je Vaše dosedanje stanovanje cenejše kakor ono, v katerega bi se morali vseliti. R V.: Vprašanje: Lansko leto site bili premeščeni na novo službeno mesto v drug kraj, prav tako Vaša žena. Ker nista dobila družinskega, stanovanja sta živela celo leto ločeno in sta se šele letošnjo jesen preselila v kraj novega službovanja. Občina Vama noče povrniti selitvenih stroškov, češ da je izšel zakon, s katerim je ta boniteta ukinjena. Poudarjate, da je v razpisu službenega mesta, na katero ste prišli, bilo povedano, da je na razpolago družinsko stanovanje. Radi bi vedeli, če je stališče občine pravilno. Odgovor: Pravico do povračila selitvenih stroškov ima uslužbenec, ki je bi) premeščen na novo službeno mesto po službeni dolžnosti. Ker pa ste bili na novo službeno mesto sprejeti po natečaju, bi Vam pripadala pravica do povračila selitvenih stroškov le tedaj, če je v natečaju bilo navedeno, da gre tistim, ki bodo po natečaju sprejeti v službo iz drugih krajev, to povračilo. Takšni so predpisi v Uredbi o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 9/1960). Ce torej v natečaju ni bilo navedeno, da prosilcu gre tudi povračilo selitvenih stroškov, potem do tega povračila nimate pravice. D. V.: Vprašanje: V našem glasilu ste čitali, da pripada stanarina tudi tistim prosvetnim delavcem, ki imajo lastno stanovanje oz. lastno hišo. Vi Pa ste predmetna učiteljica in stanujete pri svoji materi, ki je tudi učiteljica. Občina Vam noče plačevati stanarine, ker stanujete pač pri materi, vprašujete, če Je to stališče Vaše občin* pravilno? Odgovor: Ker je Vaša mati učiteljica prav tako kakor Vi, predpostavljamo. da Ji občina to stanova-rie plačuje, ali pa ji ga daje brezplačno na razpolago. Ce Vaši materi občina stanovanje plačuje, ga ne more plačevati tudi še Vam, ker je stanovanje že plačano. Ce pa bi stano-novala Vaša mati v lastnem stanovanju, t. j. v svoji lastni hiši, bi Vam pripadala pravica do nadomestila za stanovanje, vendar samo za tisti del, ki ga Vi zasedate oz. v onem znesku, ki bi ga Vi morali plačevati če ne bi stanovali pri svoji materi/ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča naslednje aktualne priročnike! ULAGA-JELOCNIK: SMUČANJE BINTER: OB JADRANSKEM MORJU JZ PRAKSE NOVIH ŠESTIH RAZREDOV Dr. SCHMIDT: UVOD V PEDAGOŠKO METODOLOGIJO 600 din 300 din 250 din 360 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite \ naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana — Mestni trg 26 Prešernova družba 1961: za 600 din 7 knjig, srečka in slika 1. Prešernov koledar za leto 1962 2. Potrč I.: »Srečanje« — roman 3. Traven B.: »Upor obešencev« — roman, I. del 4. Traven B.: »Upor obešencev« — roman, II. del 5. Dr. Snuderl M.: »Naš državljan« 6. Spolar I.: »Za krmilom« 7. Dr. Polenec A.: »Živalski svet« (Srečanja z vodni n** živalmi) Vseh 7 knjig bo prejel vsak, ki se bo vpisal najkasneje do 5. aprila 1961 in vplačal vsaj do 5. junija vso članarino-Razen 7 knjig bo prejel vsak član brezplačno barvno repfO' dukcijo umetniške slike, druge pa lahko naroči po 150 din-Izšle bodo: 1. Grohar Ivan: Mecesni 2. Mihelič Fr.: Partizanska kolona 3. Vesel Fer.: Družina 4. Pavlovec Fr.: Pokrajina Ob vplačilu prvega obroka prejme vsak član brc*' plačno srečko za veliko nagradno žrebanje, pri katerem izžrebani dobitki v vrednosti nad 1,000.000 din. Glavni dob*' tek bo avtomobil CITROEN — SPAČEK tovarne TOMOS v Kopru. / Za 2500 din 10 romanov! V letu 1961 bo izdala »LJUDSKA KNJIGA« deset nai' zanimivejših romanov klasične in sodobne umetnosti: 1. Robles E.: Temu pravimo zora 2. Waliace E.: Bledoličnik 3. Ivanov Vs.: Oklepni vlak 4. Merimee Pr.: Colomba 5. Santa E.: Umiranje na zemlji 6. Maugham W. S.: Nekdaj in sedaj 7. Mishina J.: Kipenje morja 8. Gordon R.: Kapitanovo omizje 9. Pavese C.: Tovariš 10. Mrožek SL: Pomlad na Poljskem Letna naročnina za vseh 10 knjig je 2500 din za broS*' rane in 3500 din za vezane v polplatno. Ob izidu vsake kn)*' ge bo izžrebanih med stalne naročnike »Ljudske knjige-nagrad v vrednosti 20.000 din. Obročno odplačevanje omog'/' ča vsakemu ljubitelju lepih in zanimivih knjig naročilo **“ celotno zbirko. Za 1000 din 12 zvezkov revije »OBZORNIK« »OBZORNIK« je zelo priljubljen ljudski magažšn ® pestro vsebino, bogato ilustriran ima 8 strani slikovne v bakrotisku, vsebuje zgodbe in novele znanih svetov**** pisateljev, članke iz vseh področij: zgodovina, zemljepis, b ravoslovje, znanost, tehnika, praktična navodila za vsako-* njo rabo, sodobna vprašanja v svetu itd. »OBZORNIK« je mesečnik, letna naročnina 1000 d*0’ posamezna številka 100 din. Vsa naročila sprejemajo poverjeniki in Prešerno^ družba, Ljubljana, Erjavčeva 14 a, p. p. 41-1.