Hož f sivi sokHfL Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orcz^. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »In 6e dovolite,« je trmasto godrnjal komisar Balje, »bom sam nadaljeval preiskavo o zadnjih idogodkib. Tisto človeče ne bo nikdar prišlo stvari do dna —« »Ampak — minister piSe, da se ne smemo Vmešavati! Le pomagati mu smemo in ga podpirati —!« »Kaj 8e! Podpirali ga bomo, če bo pomoči potreboval. Medtem pa ne bom pustil, da bi mi tisti lepavi zlikovec 8 svojo leseno nogo ušel skozi prste samo zato, da ustrežem sivkastemu vtikIjivcu, ki si domišljuje, da mi bo zapovedoval v bojem lastnem okraju.« Gospod prokurator je dvignil glavo, zaniIDanje mu je bilo brati na obrazu. »Ste našli kako sled?« je vprašal. »Še več!« Vem, kdo je umoril Maxenca.« »Ah —! Dobili ste morilca —? Izvrstno, moj Itobri Lefftvre!« je vzkliknil prokurator, pa vsekakor ne preveč navdušen. »Nisem ga Se dobil. Pa kak je bil, to vem. Malo še potrpimo, pa ga bom imel v pesti. Seve, če sa tisti nebodigatreba ne bo vtaknil vmes!« »Kdo pa je morilec?« Kdo drugi, ko eden iz tiste roparske tolpe!« Ofislite —?« >Prav gotovo! Včeraj sem ves dan skrbno izpraševal priče, same ljudi, ki so morali tisto jutro po cesti med Lonraiem in Alenconom, — delavce in druge, ki hodijo po svojib opravkih v mesto ali veh na deželo. Dobro! Po dolgem popraševanju sem končno dognal, da se je umor zgodil med peto in polšesto uro zjutraj. Strela sicer nihče ni čul. Pa ljudje, ki so bili na poti pred peto uro, niso videli nič sumljivega, tista dva delavca, ki sta prva našla truplo ob cesti, tista pa pravita, da je prav tedaj udarilo v notredamskem zvoniku polšest.« »Dobro! In —?« »In nič manj ko tri priče pripovedujejo, da so videle nekega človeka, raztrgano obleko je nosil, gole noge so mu tičale v coklah in čudno oblikovano gornjo ustnico je imel, prav kakor zaJčji gobec. Malo pred peto nro zjutraj se je potikal po cesti, prav blizu kraja, kjer sc je zgodil umipr. Izognili so se mu, bali so se ga, da ni morebiti eden izmed tiste tolpe.« »In čemu bi naj bil umoril reveža, ki je o njem moral vedeti da nima denarja?« »To je prav tisto, kar hočemo dognati!« je vneto pravil komisar. »In bomo tudi dognali, brž ko dobimo v pest morilca in njegovo sodrgo. Poznam jaz tistega človeka, tistega, veste, z zajčjim gobcem! O, on je prav gotovo eden tistih roparjev! Mlad človek je, pri vojakih bi moral biti, pa je uskočil. Nepridiprav je, nobenega poštenega dela nima in po noči izgine, da nihče ne ve kam. Kako mu je ime in odkod se je priklatil, tega ne vem. Pa dobili ga bomo in z njim vred tudi druge, celo tolpo, in tudi tistega — tistega z leseno nogo!« »Mnogo uspeha!« je povedal prokurtor in pokašljal. »Tale večna nadloga v mojem okraju mi isega na živce, veste! Mimogrede —,« je pripomnil in iskal med ipapirji na mizi, »— ne menim se sicer mnogo za brezimna pisma, pa davi sem dobil eno, ki je le morebiti vredno, da se zanj zanimate.« Poiskal jo iz kupa zmečkan, zamazan list papirja, ga previdno razgenil, da bi si ne osnosnažil nežnih prstov, in ga pomolil policijskemu komisarju. Lefevre je zravna? panir in ga pregledal. Ze- lo zmečkan je bil, pisanje je bilo skoraj nečitljivo in vse zamazano, pa komisar je bil izkušen v takih listinah, posreCilo se mu je, da je polagoma čečkarijo razbral. »Ovadba seve!« je zasodil. »Lopovi so si najbrž v laseh, pa se hoče eden ali drugi maščevati. ,Ako pošlje gospod prokurator,' takole pravi plsmo, ,nocoj med deseto in dvanajsto uro policijo v gozd Cache-Renard in ako se bo policija držala poti, ki je spodaj opisana, se lahko polasti denarja in di _gih vrednosti, ki so bile uropane iz poštneg avoza pretečeno sredo, pa lahko dobi tudi v pest roparje in tudi tistega, ki je umoril slugo gospe Plčlan. Ko pridete z glavne ceste v gozd, se obrnite po prvi ježni poti na desno in se je držite vse dokler ne pridete do posekane jelke, ki leži črez drugo pot. Po tej poti dalje kakih tristo metrov, pa pridete do skupine petih mecesnov sredi brezja in hrastovja. Stopite s hrbtom k mecesnu, ki je od steze najbolj oddaljen, pa si dobro oglejte goščavo. Opazili bodete drugo pot, ki pelje naravnost v globino gozda. Idite po njej, pa pridete do malc jase. -, Na koncu jase so zdi grmovje tako gosto, da ni mogoče prodreti skoz njega. Prerinite se skoz grmovje in našli bodete polomljeno vajcvje in sledove stopinj. Pi-ed vami bo kup suhih vej, posušenega blata, ruša je položena črez. Pod to streho bodete našli, kar iščete'.« »Mislitc, da bi se izplačalo —?« je vprašal gospod St. Trop.ze, ko je komisar končal. »Gotovo da bi se! Vsekakor — škodovati nam ne more!« »Pa dovolj moštva bi morali vzeti s seboj!« »Prepustitc zadevo meni, kajno, gospod prokurator! Skrbel bom, da jih bo dovolj in da bodo tudi dobro oboroženi.« »Kaj pa bo — hm — s tistim tajnim dotcktivom?« Lefevre je zaklel. »S tistim — revčkom?« To je bilo vse, kar je povedal, pa to je povedal z nepopisnim preziranjem. »Ga bodete obvestili o zadevi?« »Kaj neki mislite —!?« »Mislim da ga morate!« »In če mi da naročila —?« »Ga morate ubogati, sevcda! Ste qo i'?«" z^ Videli?« »Da. Dal mc je poklicati k sebi na ouuiovanje.« vKai Je pahotel?« »Tisti kos papirja, ki smo ga našli pri umorjencu.« »Ste mu ga dali?« »Seveda!« je jezno zagodel komisar. »Saj ga moramo ubogati!« »In nato ste odšli?« ; »Da.« »Kaj pa je delal, ko ste prišli k njemu?« »Knjigo jc bral.« »Knjigo —?« se je hripavo nasmejal gospod Tropeze. »Kako knjigo?« »Slučajno sem videl naslov, čeprav se ne razumcm mnogo na knjige in se tudi ne zanimam zanje.« »In naslov — kak jc bil?« »Corinne,« jc povedal komisar. Očividno je bilo to prokuratorjevo vprašanje zadnje, kar jih je mislil za topot nasloviti na svojega komisarja, kajti kakor bi odrezal ni besedicc več zinil, molčc je obsedcl v naslonjaču in zrl naravnost ven skozi okno. Njegov fini aristokratični obraz jc bil bled ko marmor in se jc ostrb očrtaval na rdcčem bavšunu blazinic. Zamišljen jc bil, ali pa do skrajnosti utrujen. Gospod Lofčvre vkljub svojcmu poklicu ni snal brati jobrazov in ni vedel, kaj je pravzaprav gospodu iefu. Tikanje stensko ure v baročni omari in cvrCanje mokrih polen v pečl je edino motilo nemi molk, kl je legel na sobo. Le skozi zaprto okno fib zaduSeno pribajali glasovi mestne ulice. Nehote ja gospod Lefevro sledil z očmi pogledu prokuratorjevemu. Pogledal je skozi okno. Deževen, mračen oktobcrski dan je bil, ljucljs So hiteli mimo, zaviti v plašče, kaka kočija je priyčzil aodkod in spet oddrdrala. Tedaj se je izluščila iz zameglene ulice nizka, ^Buhljata postava 51oveka, oblečenega v sivo. Z ¦iiaglimi koraki je mož izginil nekje za oglom. Komisar je zaduSil robato kletvico in se obrHil k Sefu. In ves se j« zavzel nad spremembo, ki jo je ppazil na njem. Gospod cegarski prokurator ni več leno slo¦jpiel v naslonjafiu, — daleč naprej na okno je bil iiagnjen in roke so mu krčevito oklepale ročaje jSedeža. Tudi on je očividno opazil moža v sivi ^ibleki, kajti njegove široko odprte oči so sledile njegovi suhi postavi. In na njcgovem obrazu je stalo toliko sovrašfva in divje jcze, da se je kotijiisar nai-avnost prcstrašil. Pa le za trenutek je trajala ta sprememba in komisarju se je zdelo da je sanjal, ko se je za hip pozneje gospod prokurator obrnil k njemu in ni kazal niti sledu več o nenadni razburjenosti. Hladeji, vljuden je bil kakor običajno, kadar je govoril s svojimi ljudmi. »No dobro, gospod Lefevrel« je dcjal. »Ros na vem, kaj bi vam naj še nasvetoval. Popolnoma se strinjam z vami, če mislite, da ne smemo preveč zaupati tistemu — vsiljivemu človeku. Bojim se, da vas bo nadlegoval in se vmešaval v vaše zadeve, morebiti prav v trenutku, ko bodete nocoj pripravljali pohod na skrivališče roparske tolpe. Morebiti se vam prav radi njegove vsiljivosti izmuznejo —! Kar bi blla seve velika škoda, ker ste prav sedaj tako previdno in spretno zadrgnili svojo mrežo nad tolpo.« Na te besede je gospod Lefevre vstal, si z zelo odločno kretnjo popravil pas na rejenem trebuhu, si zavihal brke in si poravnal gube na površniku ter se sploh na vso moč potrudil, da bl pokazal svojo neuklonjenost in odločnost. »Bcsedice ne povem temu pritlikavcu o našem polioduf« je rekel s trmastim poudarkoni. »To je — hočem reči — razen če mi gospod prokurator zapovestc. da moram —.«