553Spominski zapisi V babičinih čevljih Rozalija Cvek je ena mojih identitet. Brez dvoma me je njena vloga vsaj malo oblikovala. Ko sem stala v kotičku za urejanje pred začetkom učnih ur, sem gledala svojo podobo v ogledalu in se vživljala v vlogo stroge, ponosne, samoza- vestne učiteljice. To je bila posebna vrsta terapije. Na začetku se mi je zdelo, da je moj obraz preveč prijazen, da ne zmorem tako strogega pogleda, kot sem ga videla pri predhodnicah. Po nekaj mesecih je mož rekel, da se čisto vidi, da sem vadila. Tudi v realnem življenju naj bi postala bolj ostra. Mojo sicer precej svobodno pojavo so zamenjale brezhibna figa, srajca, krilo in šminka. Čevlje pa mi je podarila stara mama Pepca. Vedno mi je bilo toplo pri srcu, ko sem jih obuvala. Spomnim se še, kako jih je zdaj že pokojna mama obuvala za k maši. Še palico v roke in sem pripravljena. »Dober dan, učenci, sedite. No, vaše učiteljice za lepopis danes ni, radi tega vas bodem poučevala jaz. Moje ime je Rozalija, pišem pa se Cvek, vi pa me bodete klicali zgolj in samo gospodična učiteljica.« Lepopisje je moj predmet, tudi zares, ljubim lepo zapisano besedo. Učenci so mirno, nekoliko prestrašeno sedeli v klopeh in poskušali odgovarja- "Za domačo nalogo desetkrat napišite vsako črko. Levaki pa kar stokrat!" (SŠM, fototeka, foto: Marjan Javoršek). 554 Šolska kronika • 3 • 2020 ti na moja vprašanja. V celih stavkih, se razume. Namesto gospodična učiteljica me je uče- nec poklical kar gospoditeljica, marsikdo se je ustavil pri gos. Če pa me je kdo poklical gospa, sem se hudo razjezila. Izvedela sem, da je rastlina, ki se začne s črko E tudi evanščica, žival na M pa mama. Posebej z zani- manjem sem poslušala imena učencev, ki se jih je v moji učil- nici zvrstilo cel kup. Spomnim se male Alice, Ahaca, Reke in Rona. Včasih sem težko zadrže- vala smeh, sploh pri izzivalnih odgovorih kakšnih starejših učencev. »Gospodična učitelji- ca, mi lahko date vašo telefonsko številko?« O pripetljajih v učilnici sem vsak popoldan pripovedo- vala prijateljicam, iz srca sem se nasmejala. Z veseljem in ponosom se spominjam let uči- teljevanja na Plečnikovem trgu. Dobila sem neprecenljive izku- šnje iz vodenja, javnega nastopanja in prijetnega podpirajočega kolektiva. Za vse to sem zelo hvaležna. Bernardka Rupnik, gospodična učiteljica Rozalija Cvek (učna ura Lepopis) "A se mi že kaj pozna? Zgledam že bolj stroga?" ( foto: Bernardka Rupnik).