Domoljub V £1 ubil ani 24. aprila 1941 ^ * - *----— Celo 54 • Ste v. 17 Italijansko vofno poročilo Neki« t Italiji, 21. aprila. Stefani, s. Uradno »poročilo it. 319 glavnega Stana italijanskih vojnih pravi: Včeraj so naia čet« prisilil«, grške £et«, ki so se oporno branil« na ntrjenih postojankah na albanski meji, da so s« morale bojevati v umika. RasviU so se silni boji, med katerimi s« je slasti odlikoval četrti polk ber-saglierov. Vsi kraji ob jonski obali do starih meja so bili znova zasedeni. Naii letalski oddelki so v zaporednih valovih napadli sovražne položaje topništva, zbirališča čet in sovražna motorna sredstva. Mnogo teh sredstev je bilo uničenih in pokvarjenih. V kanalih Itak« in Krfa so bomb« sedele itevilne sovražne ladje. Pristaniške naprav« v oporišča Missolunghl in na kolodvora Kalamata so bile bombardirane. Italijanska Ia nemika letala so s močnim ofenzivnim napadom napadla La Valetto na MaltL Eno naših letal se ni vrnilo. Dragi letalski oddelki so večkrat bombardirali letalsko oporišč« Iraklion na Kreti in ladje, Id so bile zasidrane v salivo Suda. V Iraklionn so bil« naprave na letališča močno poškodovan«. V Sodi j« bil zažgan «n sovražni rnšilcc. Par-nik, ki so ga zadele velik« bombe, se je po-topiL Oddelki torpednih letal so večkrat napadli sovražno spremljavo ▼ vzhodnem Sredozemskem morja, in sic«r južno od otoka Gaado, la so torpedlrala ter potopila veliko petrolejsko ladjo s 15.000 tonami in pomožno križarko s 8000 tonamL Vsa naia letala so s« kljub sovražnim lovskim letalom la sovražnemu protiletalskemu topništvu vraila na svoj« oporišč«. V severni Afriki j« bil sovrrfnl poskos Izkrcanja v okolici Bardi« hitro zlomljen. Vse četa, Id so a« mogla iskrcati, so bU ezajete. Naša narodna in nemika letala so bombardirala T o b r o k ia so poškodovala pristaaiike naprav« in sasidran« ladje. Draga nemška letala so zadela angleške ladje v salivo S o 11 o m. Ena prevozna ladja je bila potopljena. V Soliamo so lovska letala sestrelila štiri angleška letala. Eno letalo »Blenheim« je bilo sestreljeno po protiletalskem topaištvo. V noči na 20. april je sovražnik izvedel letalske napade na nekatere kraje v Ckenajki. Ni bilo žrtev, niti škode. V Vshodni Afriki so bile sovražne kolone v odseku Tigrei pognane v nereden beg s silnim ognjem našega topništva. V odseka Galla Sidamo so bile sovražne čete, ki so se skašale približati našim postojankam, hitro napadene in odbite in so imele številne izgube. Eno angleško letalo |e zadelo protiletalsko topništvo in je moralo pristati med uaiimi črtami. Posadka je bila zajeta. Nemško vojno poročilo Berlin, 21. aprila. DNB. Nemško vojno poročilo se glasi: V Grčiji so nemške čete vdrle pri zasledovanju razbitega sovražnika čez Lar-risso daleč na jug. Druge sile so pri prodiranju čez gorovje Pindus proti zahodu zavzele 1500 m visoki prelaz Metzovon. V Albaniji so italijanske čete pri na-daljnem prodiranju dosegle več krajev na grški meji. Letalstvo je na grški vzhodni obali napadlo angleške prevozne ladje z dobrim uspehom. V pristanišču Volos je uničilo sovražno trgovsko ladjo s 7000 tonami. V Chalkisu sta dve veliki prevozni ladji dobili hude zadetke. Lovska letala so dne 19. aprila sestrelila 5 angleških bojnih letal in eno lovsko letalo brez lastnih izgub. V Sredozemskem prostoru so oddelki nemških bojnih letal potopili v sovražni spremljavi veliko prevozno ladjo s ■ polnim zadetkom bombe največje vrste. Nemška in italijanska bojna letala so v pre- . tekli noči napadla zopet La Valetto na Malti z dobrim učinkom. V severni Afriki so bili novi, s pomočjo oklepnih oddelkov izvršeni sovražni napadi na Sollum in iz Tobruka odbiti. Nemški lovci so tod sestrelili v letalskem boju štiri lovska letala vrste »Hurrican«. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Pred angleško vzhodno ob'alo je neka trgovska ladja s 3000 tonami dobila zadetek z bombo. Z njeno izgubo je treba računati. V severozahodni Škotski so letala v nizkem poletu z bombami napadla tovarniške naprave. Pri letalskem boju nad Ko-kavskim prelivom in nad ustjem Temze je sovražnik izgubil dve lovski letali vrste »Spitfire«, nad angleško jugozahodno obalo pa eno bojno letalo. Mornariško topništvo je obstrelje-talo pred Doverom sovražne trgovske ladje. Sovražnik je v pretekli noči vrgel s slabšimi .oddelki na več krajev severozahodne jn zahodne Nemčije bombe, ki so zadele samo G. E. Grazioli «rallevi Civilni Komisar zasedene Slovenile Sporočili smo ie, da je dne 17. t. ni. na slovenskem osemlja, zasedenem po italijanski vojski prevsel vso civilno «pravo Kr. Italijanski Civilni Komisar g. Emilio Grazioli, kl je- bil doslej de« ielni tajnik stranke v Trstu. G. Grazioli je bil na čel« fašistične organi« saeije tršaške dešele eelib pet let, kamor ga je bilo postavilo zaupanje Duceja. Preden je prišel v Trst, je bil v enaki službi v Tridenti!, polen tega pa je bil prej v rasnih visokih mestih tria-ške dešele. < G. Grazioli je fašist in organisiraa član fašistične straake Italije od prvega dne njenega «t* stanka. Kot tak «iiva popolno zaupanje Daeeja« Zato je tudi član fašistične korporacijske zbornice. Kot vojak se je ndelešil tudi svetovne Vojne, kjer je bil odlikovan. Zdaj vedi civilno opravo sasedene Slovenije. Pri tej priliki m« šelimo, da bi njegovo delovanje bilo deležno obilnih uspehov v prid njegove velike domovine in našega slovenskega prebi« valstva. stanovanjska poslopja, jih poškodovala in zahtevala nekaj žrtev med civilnim prebi« valstvom. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno napadalno letalo. V boju. severno od Zagreba se je odlikoval ritmojster Sachenbacher 13. npr., ko je s svojim oddelkom in s svojo izredno odločnostjo zajel sovražni divizijski štaji in tako privedel do vtfaje moštva te divizije, približno 12.000 Mož. Ljubljanski skof prewxv. g. dr. Rozman na obisku pri Kr. Civilnem Komisar, u «SH V nedeljo dopoldne se J« ljubljanski ikoi dr. Roiman v spremstvu prelata Nadraha, (tolnega proita ia generalnega vikarja, ter stolnega dekaaa dr. Klmovca podal aa sedei Civilnega Komisarijata, da vra« obisk Komisarja Federale Emilija Graziolija. Ob vboda sta fa sprejela polkovnik Piovani la posebni tajnik, U sta ga spremljala T pisarno Civilnega Komisarja. Ob stopnišču je bila postavljena častna četa Kraljevih Kara binerje v. Msgr. dr. Roiman ja sporočil Kr. Civilnemu Komisarju svoj pozdrav la pozdrav vso duhovščine aa slovenskem ozemlja, zasedenem od italijanskih čet, ter ma zagotovil popolno sodelovanje cerkvenih oblasti a Fašistično Italifo v korist ljudstva. Civilni Komisar se je zahvalil in se prisrčno razgovarjal s ikoiom, nakar sta govorila o raznih vprašanjih,. Id se tičejo Cerkve. Prevzvišeni je zapustil sedei Komisarijata, pozdravljen z istimi častmi kakor ob prihoda. Odredba * Poveljništvo pehotne divizije »Re< Mi, divizijski general poveljnik divizije »Be«, Grande Ulf. Benedetto Fiorensoli, ODREJAMO: ia se uvede na ozemlju Slovenije, zasedenem po italijanski vojski, začenši od 0 ore ine 18. aprila zakoniti italijanski (as. Vse are se morajo torej pomakniti ta eno aro ■»»"j. Ljubljana, 16. aprila 1941-XIX. Divizijski general, komandant B. FIORENZOLL Odredba POVELJNIŠTVO PEHOTNE DIVIZIJE »REc Mi, divizijski general poveljnik divizije *Be«, Grande UH. Benedetto Fiorenzo», ODREJAMO: da se počenši od 21. ure dne 17. t. m. pa do aove odredbe ustavi promet s zasebnimi avtomobili in motornimi vozili. N& prošnjo in v primerih dokazane potrebe se bodo izdajale posebne dovolilnice za 2' avtomobilski promet v uporabo zdravnikom in babicam in za motorna vozila v javni oskrbovalni službi. Prošnje je treba naslavljati na »Poveljništvo divizije >Rec (Comando della Divisione »Ree) preko tukajšnje banske uprave. Nadalje odrejamo, da morajo imetniki bencina v količinah nad 20 litrov javiti te količine poveljništvu divizije neposredno v dveh dneh po razglasitvi te odredbe. Ljubljana, 16. aprila 1941-XIX. Divizijski general, komandant B. FIORENZOLI. Pojasnilo Na ozemlju, ki spada pod poveljstvo pehotne dmzue >Rt< v Ljubljani, «e bodo odredbe razglasa poveljstva XI. armadnega zbora od 16. aprila 1941 izvajale takole: ad ločka 6) Poleg zdravnikov in babic, ki prejmejo uradno dovoljenje za gibanje med 21. in 5. uro dobe taka dovoljenja po izkazani potrebi tudi druge karabinj»rji)tr P" p0ve'i8,vu R" C C «kraljevi ad točka 7)) Ker so s to odredbo prizadeti širši sloji prebivalstva, ki hodijo dnevno iz kraja v kraj zaradi opravljanja službe, obiskovanja Sol, prevažanja in prenašanja iivil itd., sme prebivalstvo po-!°v.a'' «kraja v kraj na podlagi dosedanjih kakršnihkoli legitimacij in identitetnih kari, iz katerih je razviden poklic njihovih imelnikov. Oni, ki takih äffas* nis°imeii•nai 81 ,ih oskrbi'° Ph Iz pisarne Kr. Civilnega Komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje v Ljubljani. Naredba KR. CIVILNI KOMISARIAT ZA ZA8ED©n SLOVENSKO OZBMLJE. Kr. Civilni Komisar ia zasedeno al»n> •ko ozemlje, zvezni tajnik Emilio Grazioli, odreja: 8 1. Lira je v zakonito določenem tm, merju napram dinarju (sto din je trideae) lir) na slovenskem ozemlju, zasedenem p« italijanski oboroženi sili, zakonito plačil« sredstvo'. g 2. Vsa držuvna civilna oblastva t« vse pravne in lizične osebe so poleg dinarji pravno veljavno dolžne prejemati tudi lin v poravnavo svojih terjatev. g 3. Kdor bi se prekršil zoper (o odred-bo, bo kaznovan po obstoječih zakonih. Ljubljana, dne 20. aprila 1941/XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno sloveosiu , ozemlje E. Grazioli s. r. Pojasnilo Prejeli smo od merodajne strani pojasnilo, ki se tiče vseh onih moških, ki so slutili v jugoslovanski vojski in se vrnili domov. Pojasnilo se kratko glasi: Točke fi. razglasa poveljstva XI. armii nega sbora od 16. aprila 1941, XIX E. F., p kateri se morajo vsi moški ki se kakor k«l zapustili jugoslovansko vojako službo in n vrnili domov, staviti na razpolaga najbliiji okupacijski vojaki oblasti, ni razumeti tak«, da se morajo prizadeti dejansko prijaviti. 0 tem, ali, kako in kdaj se morajo prizadeti dejansko prijaviti ali predstaviti, iside prir* časno poseben poziv.,, Iz pisarne koqiande -pehotne diviifr >Rec v Ljubljani. Teča i d narja napram liri od 16. aprila dalje do nadljne odredbe 1 din 2 din 3 din 4 din 6 din 6 din 7 din 5 din t din 10 din 11 din 12 din 13 din 14 din 16 din 1« din 17 din 18 din 19 din 20 din 21 din «2 din 23 din 24 din 25 din 26 din 27 din 28 din 29 din 30 din 31 din 32 din 83 din 84 din 35 din 3« din 37 din 38 din 39 din 40 clln 41 din 42 din 43 din 44 din 45 din 4(1 din 4 7 din 48 din 49 din 50 din Nemška lir lir lir lir lir Ur lir Ur lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = Ur = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir = lir marka 0.30 o.eo 0.90 1.20 1.60 1.80 2.10 2.40 2.70 I — 3.30 3.60 8.90 4.20 4.60 4.80 6.1« 6.40 £.70 6.80 6.60 (.90 7.20 7.50 7.80 8 10 8.40 8.70 ».— 9.30 9.60 9.90 10.20 10.50 10.80 11.10 11.40 11.70 12 — 12.30 12.60 12.90 IS.20 13.50 13.80 14.10 14.40 14.70 15 — velja 61 din 61 din 63 din 64 din 66 din 66 din 67 din 68 din 69 din «0 din SI din 62 din 63 din <4 din 65 din 66 din : 67 din 68 din 6» din 70 din : 71 din 72 din 73 din : 7* din : 76 din : 76 din i 77 din : 78 din : 79 din : 80 din lir 16.30 lir 16 co Ur 16.90 lir 16 20 lir 16.60 lir 16.80 Ur 17.10 Ur 17.40 lir 17.7» lir 16 — lir 18.SO lir 18.60 lir 18.90 lir t« 20 lir 19.60 lir 19 80 lir 20.10 lir 10.40 Ur 20.70 lir 21 — lir 21 8* lir 21.60 lir »1 90 lir 21 20 lir 22 50 lir 22.80 lir 23 10 lir 2S.40 lir 23.70 lir 24.— 81 din = lir 24.30 83 din = lir 24.60 = lir 24 90 lir 86.20 83 din 84 din 85 din 86 din 87 din 88 din 89 din 80 din 91 din 92 din 93 din 94 din 96 din 96 din 97 din lir 26.1.0 lir 36.80 lir 26.10 lir 26.40 lir 26.70 lir 27 — lir 27.30 lir 27.60 lir 27.90 lir 28.20 nr 28.80 lir 28.80 lir 29.10 din =; lir 29.40 99 din = lir 29 70 100 din = l"r 80.— okrog 20 dinarjev. Kako so Italijani zasedli Dalmacijo Posebni dopisnik agencije Stefani porota ii Dalmacije: Zasedba Dubrovnika in Mostarja je bila veličasten epilog pohoda italijanskih čet ob dalmatinski obali, pohoda, ki je r veliki meri vplival na kapitulacijo Jugoslavije. Samo v pelili dneh so naie čete prehodile okoli 700 km sovražnega oiemlja. To je resničen rekord, ie upoštevamo silno in krčevito upiranje sovrai-nikovo, pogoste prekinitve in slabe ceste. Kratke etape in trenutne ustavitve niso mogle tavreti silovitega annosa našega napredovanja, ki je končno prineslo italijansko tastava na «bale Dalmacije. Naša ofeuziva je isnenadila «ovratnika, ki se je moral »radi prodiranj« italijanskih čet od več strani omejiti le na defluirò. Ko pa je sovražnik spoznal našo taktiko, se je skušal npreti, toda naše ofeniivno napredovanje ga je hitro «stavilo. Italijansko napredovanje v Jugoslaviji lahko v kratkem povzamemo takole: Dne 12. aprila so italijanske čete prekoračile mejo in napredovale v dveh kolonah. Prva je šla ob obali, draga pa v notranjosti skoti Delnice in Ogulin. Obe koloni sta se nato idru- iili v Otočcu ter skupno prodirali proti Kninu. Istočasno so italijanske čete, obkoljene v Za-drski garniziji, prekoračile mejo ter zasedle Bcnkovac in šle proti Kninu ter odbijale mešano srbsko redno in četniško vojsko. V Kninu so porušile srbske čete most ter nas skušale ustaviti, oziroma zadržati, toda naše čete so si kmalu uredile prehod. Čete, ki so prišle ii Julijskih Alp, so »viele severozahodne kraje. Naše napredovanje je šlo hitro naprej proti Mostarju in Trebinja. Drugi oddelki so »sedli Metkovič ter šli proti Dubrovniku in ga sase-dli. Popoldne dne 17. aprila so se združili naši oddelki v Dubrovniku s četami, ki so prišle ii Albanije, sasedle Cetinje ter se pojavile na Jadranski obali. Hitro italijansko napredovanje ter nepričakovani in nenadni zmagovalni pohodi zavezniške nemške vojske so povsročili hiter raipad jugoslovanske armade, sestavljene ii treh različnih narodov. Proti krčevitem« upiranju srbskih vojakov, zapeljanih od proti, italijanske propagande, je savsetje Dalmacije dokas drznosti ter telesne in moralne žilavosti italijanskih vojakov. Vda;a srbske vojske Radio Roma: O predaji srbske vojske dne 17. aprila v Belgrad«, so se isvedele naslednje podrobnosti: Z nemške strani je bil navsoč nemški general von Weichs, s italijanske pa vojaški odposlanec polkovnik Benfatti. Z jugoslovanske strani sta bila opolnomotena Cincar Markorič in general Jankovit. Oba sta sporočila, da polaga jugoslovanska vojska orožje bres pogojev. Zapisnik o premirja je bil podpisan od 21. ter j« bilo določen», da se bodo sovražnosti končale 18. aprila ob 12. Zasedba pa se bo nadaljevala. Potopljen angleški rušilee Večja skupina sovražnih križark in rušil-eev je v noči na 17. april napadla nek italijanski konvoj, ki je peljal rasni material v Severno Afriko. V bitki, ki se je vnela, je bil potopljen angleški rušilee »Mohawkc, drugi angleški rušilci pa so bili verjetno tudi poškodovani. Od naših ruBilcev, ki so ščitili konvoj, je bil eden potopljen, dva pa poškodovana. Dva parnika sta bila potopljena, druga dva pa poškodovana. Večina ladijskih posadk je bila rešena. (Stefani). Balkan je razočaral DNB prinaša ii Berlina: V britanskem Časopisju prihaja do izrasa vedno vetje razočaranje nad porazom na Balkanu. Anglija na tem področju nima vet dosti izgledov. »Daily Mail« poroča na primer, da so poročila, ki prihajajo r. bojišč v Severni Afriki, mučna. »Daily Expresse piše, da je velika Britanija zašla na področju Sredozemlja v neprijeten položaj. Edina možnost rešitve ia angleško vojsko na Balkanu je samo nagel beg i Balkana. — Londonski dopisnik lista ABC, Calmo pa ugotavlja v svojem poročilu mei drugim, da angleško Časopisje «elo poino prihaja do spoznanja, da je preveč poveličeval» britanske zmage v Severni Afriki. Odločen odpor v Abesiniji Stefani : »Münchner Neueste Nachrichten« podčrtava v svojem poročilu, da boji v Abesiniji vkljub temu, da je bila Addis Abeba sasedena, še niso končani. Vojvoda Aosta se upira na postojankah, ki se zde izgubljene in tako uveljavlja neomajno pravico Italije na to osemlje. Italija lahko celo prenese popolno izgubo Abesinije, kajti evropsko in sredosemsko bojišče sta glavna odseka te vojne. Dnevnik tudi poudarja, da se Italijani v Abesiniji upirajo s vso silovitostjo in da odbijajo sovrai-nika s protinapadi. Nova uprava na zasedenem ozemlju Spodn!e Štajerske Voditelj Nemčije kancler Hitler je poveril upravo nad sasedenimi področji Spodnje Štajerske, Koroške in »sedenega dela Kranjske šefoma eivilne uprave, ki sta podrejena nepo- sredno njemu samemu. S tem so ti kraji prišU pod vojaško upravo. Upravo nad Spodnjo SI* jersko je previe! dr. Überreiter, nad Kor«šk» in zasedeno Kranjsko pa namestnik pokrajin* skega voditelja za Koroško, Kutschera. Vsem: Izkazujte zasedbeni oblasti dostojanstveno dolino čast in spoštovanje! Boj v morju Nevaren dogodek je doživel 29-letni poe tapljač Fassi, ki je opravljal svoje delo v pr^i stanišču Savona. Spustili so ga v globino lSzf in stopal je po skalnem morskem dnu, kar g* velika jegulja nenadoma zagrabi z zobmi z* roko. Žival se je zagrizla v roko z vso močjo, ostala pa je s trupom v svoji kotlini, tako da j<) potapljač z bodalom ni mogel do živega. Noi stul je hud boj med človekom in ribo in šel» (x> daljšem času je Fassiju uspelo, da je jof guljo potegnil iz votline ter jo z bodalom usmn til. Nato so ga potegnili na površino. Roko j» imel tako hudo oiklano, da je moral v bolnišnic» Italijanski telegr»fisti pri svojem težavnem posla. ' Kmečka strokovna izobrazba Ce hočemo govoriti o kmečki stanovski in strokovni izobrazbi, si moramo biti predvsem na jasnem o pomenu besed: stan, stroka, izobrazba. Beseda stan označuje človekovo pripadnost k določeni skupini človečke družbe oeiroma narodove celole. Imamo naravne sianove, socialne ali družabne stanove in poklicne stanove. Po naravnih stanovih delimo ljudi v može, žene, tante, dekleta, otroke. Pa še pravimo da fant in dekle »vstopita v zakonski stan, in naša narodna pese mpravi: »...samski stan je res vesel, dokler živi pošteno...; no, tudi vdovske-g a stanu ne smemo poaabiti omeniti. Družabni stanovi delijo človeško družbo na razne skupine * oeirom na «ličnost pridobivanja sredstev za preživljanje. Tako so družabni stanovi: a) Delavski stan; k temu stanu prištevamo vse ljudi, ki si služijo vsakdanji kruh s tem, da za plačo, na podstavi kakršnegakoli delovnega razmerja, komu drugemu dajejo svojo telesno ali duševno moč v najem. b) Podjetniki so oni, ki so lastniki premoženja, bodisi zemlje bodisi raznih naprav (zgradb, tovarn, rudnikov, železnic) ali ustanov (trgovskih .denarnih), — katerega upravljajo sami ler z njim ob svojem delu in delu najetih delavcev pridobivajo sredstva za svoje življenje. Poklicni stanovi so nastali v človeški družbi zaradi delitve dela. Ta delitev se še vedno vrši in zato še vedno nastajajo novi poklici, ki jih včeraj še ni bilo. Kljub svoji raznolikosti se dajo vsi poklici uvrstili v nekoliko skupin, v poklicne stanove. Najvažnejši poklicni stanovi so: a) Kmečki slan obdeluje zemljo in prideluje hrano zase in za vse ostale sianove; b) rudarski stan pTidobiva sirovine iz zemlje; c) obrtniki: predelujejo sirovine in kmetijske proizvode ter iz njih izdelujejo hrano in potrebščine za človeštvo. Ce se to delo vrši v velikem obsegu, nastane iz obrti industrija; i) trgovci skrbijo za izmenjavo blaga med stanovi in narodi; d) izobraženci ali duševni delavci (intelektualci) bodisi pridobivajo duhovne vrednote (znanstveniki, umetniki), ali jih posredujejo drugim ljudem (šolniki), ali pa poslujejo v državnih ter ostalih javnih in zasebnih uradih in ustanovah (uradniki). V vsakem poklicnem stanu, to je v vsaki skupini poklicev jc več različnih strok. Kmetijske stroke so n. pr.: poljedelstvo, živinoreja; obrtne stroke: mizarslvo, čevljarstvo itd. Stroke delimo lahko še na posamezne panoge in rečemo n. pr.: svinjereja je panoga živinoreje, ki je ena izmed strok, s katerimi se peča kmečki stan. Kdor se posebno temeljito spozna v kakšni stroki, je strokovnjak, če pa se izpopolni še posebej v kaki panogi te stroke, poslane specialist. Mnogokrat se pečajo ljudje z več različnimi strokami in izvršujejo več različnih poklicev. V takem slučaju dotičnika vedno prištevamo onem ustanu, iz katerega si v pretežni meri pridobiva sredstva za življenje in vsakdanji kruh. ^Po kraju in načinu življenja delimo ljudi še v meščane in podeželane ali vaščane. Zato govorimo o razliki med mestno kulturo in vaško kulturo itd. Se o pomenu besede izobrazba se moramo pogovoriti Besedo izobrazba največkrat napačno pojmujemo. Navadno mislimo, da je človek, ki je izšolan (študiran) in na zunaj oli-kan (civiliziran) že izobražen. Pa ni tako! Bistven pogoj prave izobrazbe je tudi notranja omika (kulturnost) človeka. Se tako visoka stopnja učenosti brez zadostne srčne omike (kulture), ne napravi iz ljudi izobražencev, temveč — zveri. Zdaj, ko poznamo pomen posameznih besed v naslovu našega razmišljanja, bomo lahko rekli: »Kmečki stan je poklicni stan, obsegajoč vse ljudi, ki si služijo vsakdanji kruh v pretežni meri z udejstvovanjem v katerih koli kmetijskih strokah.« Navadno so kmetje vaščani, po socialnih stanovih so kmetje bodisi podjetniki (kmetje-goepodarji) bodisi delavci (poßli, viniČarji, dninarji), in pripadajo vsem naravnim stanovom. Kmečkemu slanu torej pripadajo vsi kmečki posestniki z vsemi družinskimi člani, ki pomagajo obdelovati zemljo, z vsemi poeli in kmečkimi poljskimi delavci ter vsi podeželski mali obrtniki, ki se pečajo poleg kmetijstva še z obrtjo, ki je kmečkim ljudem namenjena (kolarji sodarji, tesarji itd.), ker bi od same zemlje ne mogli živeti, v vsem ostalem pa živijo kmečko življenje in spadajo v območje kmečke, vaške kulture. Članov kmečkega stanu ne druži samo enak način prizadevanja za vsakdanji kruh, temveč tudi, ali še bolj, isti način življenja in pa globoko v duši ukoreninjena ljubezen do kmečkega doma in zemlje, ki je ne smatra kot trgovsko blago, temveč kot trajno in ne-do'.akljivo vrednoto. Kmečki stan je temelj vsakega naroda in usoda celega naroda je vedno odvisna od usode kmečkega stanu. »Kadar gre kmelu dobro, gre vsem dobro!« pravi pregovor. Kmečki stan je jedro naroda; kmečka kultura (bogastvo duhovnih vrednot) je obenem že tudi narodna kultura. Kajti edino kmečko življenje in kmečka kultura je ona zakladnica, iz kalere zajemajo bodisi upodabljajoče umetnosti, bodisi leposlovje in glasba vsakega naroda svojski, narodni značaj. Življenje meščana njegovo dejanje in nehanje in njegova kultura pa je mednarodna, kakor je mednarodna prav posebno še meščanska civilizacija. Če je torej kmečki stan v narodu nekaj posebnega, če se kmečka kultura bistveno razlikuje od splošne meščanske kulture in civilizacije, je jasno, da potrebuje kmečki stan poleg splošne izobrazbe še posebno izobrazbo, ki kmečke ljudi, predvsem kmečko mladino, usposablja za pravilno razumevanje in vrednotenje pomena in nalog kmečkega stanu in kmečke kulture. Pa ne samo to. Kmečki stan potrebuje poleg splošne in stanovske tudi posebno kmečko-strokovno izobrazbo, kajti dandfmes terja kmetovanje od človeka ogromnega znanja in vsestranske duševne gibčnosti. Pri podpovprečni velikosti in rodovitnosti naših kmetij bodo mogli v boju za obstanek vzdr- Poklon mrUim na itaf. pokopališču Dne 17. aprila popoldne sta se poveljnjfc divizije »Re« «n «ivilni komisar skupno i ge. neralnim konzulom in spremstvom poklonil« na grobovih italijanskih častnikov in vojak«, ki so umrli v ujetništva med svetovno vojn»' Na pokopališča je bil bataljon s godbo, p« predpisanih časteh je general poveljnik pol«, šil lovorov vene« v imenu divizije »Re« j„ svesni civilni komisar g. Grazioli je poloiil drug venee v imena stranke, medtem ko j« godba igrala himno »Piave«. Slavaesti je pri. sostvovalo tudi večje zastopstvo lastnikov. 1 . i žati kmetje le, če bodo oboroženi z nadpovprečno strokovno usposobljenostjo in marljj. vostjo. Bodočnost in usoda kmečkega stanu ia ljudi ni odvisna samo od izobraženosti, delavnosti in organiziranosti kmečkih ljudi samih, temveč še od mnogih, mnogih drugih okolnoeti. Zato pe moremo reči, da bodo za naš kmečki staii nastopili zlati časi že samo zalo, če bodo naši kmečki ljudje stanovsko zavedni in strokovno izobraženi ter vzgojeni v delavnosti iir v smislu za organizirano delo. Tudi pridelek na polju ni odvisen samo od semena, ki se položi v aemflo, in ©d tega, kako kmet njivo obdela, temveč tudi od letine kakršno Bog da. Tudi pšenico iz najliolj. šega semena, posejano na najskrbneje obdelano njivo, lahko toča pobijel In vendar noben pameten kmet ne bo zaradi tega opustil skrbi, da si pridobi in po-seje najboljše seme, in da zemljo kar najskrbneje obdela, ker ve, da v tem slučaju lahko pričakuje dober pridelek, če bodo vremenske razmere ugodne; — če pa pusti zemljo nepopnojeno in slabo obdelano, če seje slabo, snetjavo in zapleveljeno sente, — je gotovo, da bo tudi ob najboljši letini ratei na njegovi njivi le plevel in osait. Ravno tako je z usodo kmečkega stanu: Če bomo sami vse storili kar Je v naših močeh, da kmečki stan ohranimo in mu prilio-rimo boljšo bodočnost, sinemo npati, da'boljše čase nekoč tudi doživiuto če bo Bog našemu, narodu prizanesel v bodoče z nesrečami, proti katerim smo brez moči. Je več kot gotovo da nihče kmečkega stanu rešiti ao more, brez kmečke pripravljenosti in brez kmečkega sodelovanja! Zato, kmečki ljudje: Kjer koti in kadar koli je prilika, nabirajte si stanovsko in strokovno izobrazbo, zbirajte so k skupnemu delu v svojih strokovnih organizacijah prav posebno skrb pa polagajte na to, da bo kmečka mladina, — seme kmečkega stanu, — vzgojena v ljubezni in spoštovanju do kmečkega poklica, do kmečkega dela in kmečkega življenja, da bo kmečko zavedna, ponosna na svoj stan, da bo imela razumevanje za kmečko skupnost in.požrtvovalnost. To je vse, kar moremo in kar smo dolžni v skrbi za ohranitev in boljšo bodočnost našega kmečkega stanu storiti mi sami. V kolikor pa usoda in bodočnost kmečkega stanu ni odvisna od nas in od naših moči, storimo tako, kakor poskrbimo za žitno seme, ko ga položimo v skrbno obdelano zemljo: prosimo Boga, naj naše delo in našo setev blagoslovi ter naj da semenu, ki ga se-jemo v potu svojega obraza, vzrasti in obroditi s toteren sadi Jidj /č noitegä. Prvi stiki med Italijo in slovenskim Jugom Eden izmed najstarejših pisanih virov, kjer se prvič omenjajo odnosi med južnimi Slovani ter med Italijani, je svetovno znana italijanska pesnitev »La Divina Commedia«, »Božanstvena komedija«, delo slavnega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta velika pesnitev je razdeljena na tri dele: pekel, vice in nebesa. V tretjem delu, kjer poje slavni pesnik med drugim o božji pravičnosti, graja tudi krivične in nepoštene evropske vladarje. Med njimi omenja tedanjega srbskega kralja Stefana Uroša II. Milutina, ki je vladal v Srbiji od 1. 1276 do 1. 1321. kot eden izmed naslednikov Stefana Nemanje in prvega srbskega kralja Stefana Prvovenča-nega. 0 tem kralju pravi Dante Alighieri, da ga bo zadela božja pravičnost zato, ker je ponarejal benečanski «rebrni denar. Benečani »o 1. 1282 z zakonom prepovedali razpe- čavanje srbskega ponarejenega denarja. Toda kljub temu se je ta denar širil naprej po severni in srednji Italiji. L. 1305 je bila v Bolognl velika razprava proti nekaterim tujcem, ki so bili osumljeni, da so razpečali za 100000 lir ponarejenega srbskega denarja ter tako povzročili v Italiji veliko gospodarsko škodo. Čeprav to dejstvo nekdanjega srbskega kralja nikakor ni častno ter zlasti neskladno s kraljevim dostojanstvom, moremo vendar sklepati iz njega, da so že v takratnih časih stiki med Balkanom in med Apeninskim polotokom bili precej tesni. Šele potem, ko so Turki zasedli večji del Balkanskega polotoka ter se za dolga stoletja vgnezdili v Bosni in Hercegovini, so se zveze med balkanskimi državami in med Italijo pretrgale. Osebne vesti o Umberto Urbani. Civilni komisar za ozemlje, ki ga je zasedla italijanska armada, g. Emilio Grazioli je med drugimi sodelavci, ki jih je pozval, naj mu pri njegovem delu v Ljubljani pomagajo, poklical iz tržaškega vseučilišča tudi prof. Untberta Urbanija. G. prof. Umberto Urbahl, ki je naši javnosti že dolga leta poznan po svojem kulturnem delu in zlasti po odličnih zaslugah, ki si jih je pridobil pri snovanju medsebojnih kulturnih zvez med italijanskim in slovenskim narodom je te dii že prispel v Ljubljano. Domate novice d Zadnja nedelje In panedeljek je Italija praznovala praznik ustanovitve rimskega mesta, kar je v Italiji največji državni praznik, ki ga slovesno praznujejo. Tudi v Ljubljani so v nedeljo z vseh javnih poslopij in ludi v za. sobnih hiš zaplapolale italijanske zastave: ze-leno-belo-rdeče tribarvnice s savojskim grbom na sredi na belem polju. Ker pa je v nedeljo nemški narod praznoval Hitlerjev rojstn idan, so člani nemške narodne skupnosti v Ljubljani iz svojih hiš, stanovanj in organizacij izobesili tudi hitlerjevske zastave s kljukastim križem. Te zastave so rdeče, v sredini je okroglo belo polje, v sredi tega polja pa črni kljukasti kril Nekatere ljubljanske trgovske hiše so izobesile po dve hitlerjevski zastavi, razni trgovci nemškega mišljenja pa ao svoje izložbe okrasili z znamenji svojega prepričanja. Zlasti lepo in okusno je s kljukastimi križi okrasil svojo izložbo znani zlatar in draguljar g. Eberle. Ponekod je visela le zastava s kljukastim križem, po večini pa so te zastave visele skupaj z italijansko trikoloro. d Novi papirni denar po 10, 20 in 50 din sakanito plačilno sredstva. Dogodilo se je, da so stranke odklonile sprejem papirnega denar-J« po 10, 20 in 80 din, ki ga Je Narodna banka v poslednjem Sašu dala v promet. Z ozirom na to razglašata ban in Narodni svet za Slo- venijo, da je novi papirni denar po 10, 20 in 50 din izdala Narodna banka in ga je smatrati kot zakonito plačilno sredstvo. Tako vsi državni in drugi uradi, kakor tudi zasebniki ga morajo sprejemati kot zakonito plačilno eredstvo. d Italijanska igralska družina v Ljubljani. V velikem sodobnem avtobusu se je iz Italije v sredo, 16. aprila popoldne pripeljala igralska družina, ki naj bi italijanskim vojakom, nastanjenim v Ljubljani, krajšala čas in jih tudi drugače zabavala. 2e v sredo zvečer so za vojake odigrali prvo predstavo, naslednji dan popoldne pa drugo. Gledališče je bilo obakrat do zadnjega kotička zasedeno. Na sporedu so bile seveda le zabavne točke, ki so ustvarile veselo razpoloženje v vojakih in med ostalimi gledalci, ki se jih Je tudi nekaj nabralo. Igralska družina je za svoje izvajanje žela burno odobravanje in vojaki so ji bili res od srca hvaležni, da so se mogli spet enkrat pošteno zabavati. Uadar kupite sredstvo proti bolečinam, pra* hladu ali h ri pi in zahtevat» Aspirin pazite, da je vsak zavitek, Cr» vsaka posamezna Aspirin-tableta označena z„Bayer'-jevim križem. d Triaški »Piccalo« piše: »Z živahnim veseljem in prijaznostjo so ljudske množice na slovenskem ozemlju sprejele gospóda Emilija Graziolija kot komisarja za ozemlje v Slove« niji. Tozadevno pač ni bilo mogoče izbrati bolj« še osebe. On je mož na mestu. Gospod komi* sar Emilio Grazioli je to svoje mesto po svo* jem dosedanjem zaslužnem in obsežnem delo1 vanju zasedel kot najsposobnejši mož za tako delovanje. Tako je ni stvari, ki je on ne bi pobliže poznal glede na razmere in šege slovenskega ljudstva in ozemlja. d T Sloveniji Je korektno stališče italijanskih čet vzbudilo nenadno občutje, da je ixx dočnost dežele povezana na usodo Italije * ozračju spoštovanja krajevnih običajev in zaupanja s strani Slovencev. d Sluibo prometnih redarjev na važnej« ših križiščih po Ljubljani so 16. aprila pro. vzeli Italijanski vojaki-policisti. To zlasti "za« radi tega, da se ves vojaški prevoz usmerja le skozi manj obljudene ceste in po najkrajši poti; drugič po tudi Caradi tega, ker ve&ia naših stražnikov ne zna italijanskega jezika Četa italijanskih orožnikov izkazuj^ škofe dr. Rožmanu čast. * ' '* - ' .■^^uftwr-gr .. «WiM«ki ieiki t,.k bred. leI ,eU IuJijuiki >be Maglierie pri aapada aa serraiae pottajaake. Premik aa je iUlija..kH, «.tariiiraae,. Italijaaski tanki, pri 'Ubi sa napad. BfiMMmra^l BE^^SbM^ : •• Mj Kr '11 S ■ • K ' *'.-x ^Ml kK V ' eihii RWvlf " M ' - ^ ^ m P -Jf"' y r ' m ■ < • ."wéHLl ffrotl mHEjHBk^^'^?-^ '''''[al Kemiki alpinei prediraj* | lalnatem gorovja »mike letalske ki«letališfu. V italijanski vojni pekarni. Parada italijanska vojske pred Daeejeai • takosvanim rimskim korakom. Preres italijanskega tanka v trenutku, ko napada. in bim E/lfi dati pojavil v italijanski. Ott*'*» poUi/d» »lai» oprarijsj» i* »«tao »UažaikL d Kitui'lH» UMtf«! gMimije r Lpblpai ipooéa dijakosn. tI zjabeü da« 23. aprila, t«*Bv««i poa/if/e. Daa. kdaj »* t* tu k i» »/ni g.a»-ji z*W fAii. i» r« fiticjj dai » di^vnikJi- d Ofctara ut !;«Mja«»ki radirki >► kiU I» dai p«?r*rlj»-*a ia )e ti-i obì Vr-ei i» p»fc«j&a «ddaja. V if«4» )e radio Lf»i>-J^jf.a Hi» odiaci od 13 do 13 45 in od Viti) do 20 jó. T itaiifaasi^« ia »k/ren«*« ro-ta f*>r<«5iia W priüia tj-is ita!ij»a*ko in t^yw-nilr» rfprodarira&o X» È^-laj t*> rad* LjttVijaaa odaj»! i« z««raj ^J'.wj^s'rffi 'ABL Da j» hitro zamrla, j«? za*!u?a ilalipiuf^ orlarti. d Ka feti)» to tarali iL 2iTÌj»Eje pò trgovinah »■«■ fpktiao u*Uijuje, le La trgoviae a čT-vlji j* praznikih §il*,n naval ku- pujočtga občinstva. Trgovci morajo »posdati » »-.oje Wcalf 1« poaameznike r skupinah, dru-(fi raorajo čakati zunaj. da pridejo na rräo. Trforei so po* tarili pooeboo rtraie, ki p»zijo. da kdo ne izmakae kakega para. Policiji je bila včeraj prijavljena tatvina dveh parov éevljev. V neko prodajalno v Prešernovi ulici iti prišli včeraj dve prav elegeaat-m napravljeni dam iin začeli izbi "*: čevlje. L'eodoo priliko ita izrabili, da ita ukradli dva para čevljev. Splošno moramo omeniti, da io »e čevlji podražili. Najnižje cene nizkim čevljem to nad 400 din, visokim celo do W) dinarjev. d Dve, tri i ljakljaa»kega trga. V preteklem tednu je bilo na trgu na izbiro veé kočar jajc z Dol^njüke. Jajca »o biia po 8 do 9 kosov 10 din. Z enovprežriimi vozovi so gorenjski k rr j »rt j*; in tudi drugi iz okolice pripeljali na fcv. Petra nasip do 15 voz semenskega krompirja. Ljudje so ga kupovali od 5 kg naprej. Krunpir je bil na tem trgu Z30 do 2-50 din kilogram — po kakovosti. Mestna aprovizaeija jo-gledal v oči. »Scipio, ali si Rimljan im Tiberijev vojak?« Še enkrat so bile kocke zoper mene. Clavo sem pripognil in se vrnil k četi. Gledal me je, ko sem odhajal. To sem vedel, da je Licimiju samemu vsa tale reč bila kaj malo všeč; in da bi ugovora od nikogar drugega ne bil prenesel kakor od mene. Vedel «ira tudi tole ta, prav ta dan sem srečal dva večja, kakor sem jaz. Enega, katerega sem bil zaničeval in ki je imel biti križan; drugega pa nekoga, ki sem ga bil sovražil, ki je bil prav zdaj v ječi. 5. poglavje. Na Kalvarijo smo šli mi trije: Rufus, Kvin-tus in jaz. Varus in Kajus sta morala paziti, da so sužnji prinesli tri križe iz skladišča v pretorij. Pri srcu nam je bilo težko in govorili smo le malo. Rufus je začel peti neko grško popevko, pa je kmalu zopet umolknil. Kvintus — kakor je bila njegova navada — ni nič ie-kel, vendar sem pa vedel, da mil je naloga, ki je pred nami ležala, kaj malo dišala. Dospeli sino na mesto in merili razdaljo, da razpostavimo tramove. Skopali smo tri jame, komolec in pol dolge in kakih pet komolcev vsaksebi. Tla so bila trda, ker je čas bil suh. Rufus se je z lopato udaril na nogo in klel, kakor ga doslej še nisem slišal. Mislil sem na Proba v ječi in iz vsega srca želel, da bi bil jaz na njegovem mestu. Saj sem vedel, da bosta Hermas in moja žena Suzana vse slišala, morebiti prideta celo na Kalvarijo. »Kaj ti je, Rufus?« sem ga vprašal, »Vedno se oziraš, in če nam kdo pride blizu, prenehaš, in strah je v tvojih očeh.« »Ali si pozabil, Scipio, kdo je rešil mojo ženo, ko so jo Judje hoteli kämenjati? Bojim se, da pride gledat konec. Od tistega dne je hodila za njim, kadar koli ie bil blizu Jeruzalema. Želel bi, da bi bil daleč od tod.« Skoraj sem bil že pozabil, kako je lo Jezus De boro rešil Judov. Saj nihče Rufa ni slišal o tej reči govoriti, pa si o tem vpričo njega 6W. 17. PO DOMOVINI Novi grobovi n Umrli m: v Skofji Loki mesar in po-iesiaik Mateji Hafaer. t Kropi Toeč*.« Erien. — V Ljubljani so odšli v rečnoal: Joiefa Tiriti. oroéaifki naredaik r p. Jože Pela*. leL uradnik » p. Tomai Kop*?, in Heleoca Končan roj. Goričar. Naj počivajo t mirai f Ivan Hr bar Doe 19. aprila 1941 je nenadoma r Ljubljani preminil sk« ensii politik in velik rodoljub. Lek» > septembru bi óréfckai Sü iei. Pokojni ima a napredek Ljubljane velike zasluge. Za svoje zasluge Je bil imenovan u čast. nega doktorja slovenskega vseučilišča. Zaslužnemu možu večen spomin! ha t*? ■ct tu'fn a litem kvbti«. tre'.'-ofiere barre, srednje t^Lm«bi i Me Ju* aa čelu, pr»n imcu go1*-« ork« beio črto in ir iL 334. — Jole M o d i r, Ižanska ceafa 275. Ljubljana a laia kaaja praata s Hrv. 123. ki je * zad-d .h nog in bolj trd. a iui m kobile prime t št. 11, 3, 122. Ena je močna is .ma beio kso iu gUri e Koaj iL 235 tt dobi pri g. K jrmjuou — O.veno iL 21. p St Janž aa Dcäenjskem. Preti nagradi naj te odda. oziroma «poroči. kje *e nahaja moj konj. ki sem ca oddal 7+ rojarke reibe. Konj je črn. dve feti star. ima ie prvi zob. tis prednji desni nogi ima zaprto podker «L 21». Ilorar Jan«, Temenica k. 5. pri iL Vidu pri Stični £-r»i rrk. Na cveto« nedeljo asm je zaspal« ▼ Gospoda po déijii. ležki bolezni liei« na Set-Bič-ar. gospod ia j a t župBuču. Bila je izvrstna g*.i«pod;aja. Odlikoval« se je po izredni razum-•oati .i preudarnosti. Bila je pa tudi plem»-n:-te*a trea. globoko Tema. naklonjena revnim, rael« ta vse dobro. Vedao TeteU ia drnžabna je želela pri srojih S6 leak da bi j: Bog ohranil žirljenje. A zpodiJo »e ie drugače. V globoki žalosti se klanjamo toIji božji. Ja->ar pad LjiUjsN, Dobòt »e te nista sraka Prek Tone iz Besaire št. 1. ki je tluül pr: kraljevi pandi t Belgrado, in 1'rbiiic KareJ iz Javora ŠL 1. ki je služil t »aeborački« čeri t Baojaìukl Ce kdo kaj té o teb dveh. naj blagovoli sporočiti na dota ali žtipnemu uradu javor, p. Dobrna je. Gradec. župnija doslej Polhar Tndi naia zaznamuje en« žrter sedanje rojae. One 10. aprila ie padel kot vojak Koprirec Pa rei. cer-koraik na Koreni, oče treh nepreskrbljenih otrok Pokopan je bi! 14. aprila t Polhovem Gradcu. Naii očetje, bratje __in sinovi ie »i«o vsi doma. Bog daj. da bi te tsì zdravi vrnili. Pokojnemu pa večni mir in pokoj! Javor pod Ljabljaao. Z oziram na dopi« T zadnjem »Domoljubu« naj bo namesto Tone"» Prek« — Tooe Žagar. — Karel Urbioc se je že vrtni 50400 tea angleškega trgeriaskega bre-dtrja Je bilo potopljenega v prvi polovici aprila, poroča Stefani iz Berlina. Se nelcai kratkih U sah» je t vredna ti is grike kraljev*, zakladnice je pripeljalo ooi dan letalo « egiptsko Alekaandrijo, prinaša Stefani, Ameriške r«jne Udje spremljaj« angl«. ške prerose, poroča Rad k» Borna iz Amerik«. Paraš aa Balkana je poraz Združenih držav, javlja iz Washingtooa Radio Rota». 100.000 hamh so vrgla nemški letali , »oči na 18. april nad London; to je bil največji napad, kar jih pozna zgodovina, po. roča DNB iz Berlina. Veliko agorfeaje vlada v merodajnik krogih nad švicarskim tiskom, ki je uvw| odkrilo stališče proti državam osi, ugotavlji Stefani V italijanskih krogih odloča» saaikaj«, da bi »e abesinski podkralj d'Aosta pogajal i Angleži za skleoitev premirja, razglaša St»-fan i. Wotfwrt'.' Pomagajte rojakom pri imkanju konj im raznih vozil! JagasUvaaski psslaaik w madia rs ki Bi-dimpešti je s svojim otobjem odpotoval t Rusijo, poroča Stefani Časopisje angleške delavska straak* ja začelo močno napadati vlado, ker prikriva resnico o poloéaju, poroča Stefani ia Sum. Palaia j okoli afriškega Sodoma jo n Angleže zelo resen, javlja Radio Roma. VINA ta težko delo je močno riaol flebile ira oaflaija v Haara! t LlaUJaal »ihče goioriti ni upal Zares smo bili v r;!ikib stiska k. »Vojak je samo služabnik«. je dejal Kristus, »te reči pač nsorajo biti Rim zapoveduje. Seveda je pa pri trojih nalogah trd gospodar, lale Jezus bi mu ne bil nič hudega storil Njegovo kraljevlro ai tega treia«. Presenečeni smo »e obrnili proti njemu. Redkokeedi in tole popi j!« In za vino, ki mi ga je dal. tem bil hvaležen. Nato me je vlekel stran in mi šepetal: »Scipio, ti boš umoril telo tega Nazarečan«, toda samo telo. Zakaj nihče, ne ti. ne jaz, niti ve* Rim ali Judeja ga ne more umoriti V njem namreč vidim nekaj reč kakor človeka«. le čudne besede sem pretčhtoral. med tem ko sem opazoval zbirajočo se množico. Take ljudske gneče še nikdar niti na griču križanja nisem gledal. Tu to bili prevzemi in ponižni, slabi >0 pošteni, posmehljiri in »očiitni. Odlič-njaki visokih stanov, oblečeni r škrlat in praž-nje platno na svojih slonokoščenih in zlatih vo/eh. Ljudje rseh jezikor in deželi »o bili tam. Ljudje raznih poklicer. iirinski poganjati. rodar, trgovec, duhovnik, ropar, morilec, glasna klepetulja, dostojna ženska, širokooka deklica, pocestnica; Tse se je zbralo, da bo priča muke in smrti teh mož. Saj je bilo vselej veliko jeruzalemske drhali, toda da bi videli umirati tega Galilejca, se je zdelo, da je rse mesto, ves svet rcn na góro pridrl. Vendar sem pa v tej množici Ukal samo dra obraza — Suzano in llerma. In nikoli ni sla žena s sinom mimo blizn mene, da bi me ne bito streslo. Z veliko mnko smo gnečo za-držeTali. Semtertja so nas poklicali, da smo pripravili pot kakemu dostojanstveniku, ki se je želel skoz gnečo preriti; toda vse, kar sem delal sem delal kakor človek, ki se mu sanja. truma ljudi te nam je bližala med imenom m ropanjem »Glejte!« je dejal eden. križemgled. postrani bulječ malopridnež. »Ali ras stari Jakob m pripeljal naravnost na pravi kraj? Maremu Jakobu lahko zaupate, da vam kraj, kjer bo kri, zvoha milj« odtod « Zarežal se je in pokazal svoje škrbaste rumene zobe. »Kje pa je?« je zakričal eden iz rneče. »Kje je Nazarečan'« »Že gre in veliko jih gre z njim. Gredo pa zelo počasi. Za seboj smo jih pustili v dolini pod Ezekijerim ribnikom. Takole je hodil«, ii naložil si je palico na hrbet ia te pod njo opotekal kekor da je pijaa od obilnega vina. Ti. ki so bili z njim. so se redno bolj reselo kro-botali io se z njim rred rogali »Vendar smo jih pustili za teboj in hiteli naprej«, je dejal, »stari Jakob mora severla bili spredaj. Tri dvajseiorice in še deset let žnim r Jeruzalemu, in nobeno križanje mi ni ušlo; nobeno pa ni bilo tako kakor tole«. In mei si je roke in »e /nor« zakroboial. »Glejte!» je zavpil eden. »glejte!« so u-kričali vsi. Oči smo obrnili proti mestu. Velik krik M j« vzdignil iz množice. Skoz mestna vrata so šli. Licioij je jezdil spredaj. Kaka dvajseiorira posadke pa je sledila. Lahko smo vkleli mečev, šlemov in oklepov. Krik iz neskončne množice je naznanjat hli/anje strahotnega sprevoda. Glasnejši kakor hrum srditih Valov j« postajal hrup razburjene sodrge, ki je šla pred Galilejcem in ga sledila. »Proč z njim'« so kričali. »Križaj ga!« »Poglej no, Jakob«, je dejal eden, »ta, nosi križ, ni Galilejec«. »Ni«, jih je reklo več drugih, »to ni on«. Pogledal sem preko glav množici, in sro« se mi je razveselilo. Roparja z njiju bremenom sem opazil, toda ta, ki je nosil drugi križ, ni bil tisti ki ga je bil Pilat izročil Judoin-Morebiti so le rajši izbrali Baraba. »Norci«, je zinil Jakob, »ne bodo ras oropali, bratje moji. Glejte ga zadaj, za križem. Bržkone so tistega le temnopoltega prisilili. ga nese namesto njega. In to so dobro naredi]1' saj je bil čisto zdelan; tem dlje bo na križu zdržal. Bratje moji ne bodo vas goljufali«. Kmetje, obdelajte vsako ped zemlje! Mali oglasnik Semenski krompir priznan onelda In Jubel ter veö merjaičkov od 80 do 100 ks ima naprodaj Kmetska gospodarska zadruga r |t. Vidu pri Btlčn). Vol $ št 279 Je bil najden. Dobi ae v vani Loka »t. 62. p. Mengt». Konja Urne barve, z močno grivo, ki Ima na kopitu vžgano it. 863 T, iščem. Kdor ml ga privede nazaj ali ml «poroči, kje se nahaja, bo dobil 600 din nagrade. Opeka Ivan, župnik, Sinartln v Tuhinju. Mizarskega vajenca sprejmem. — Povslč Anton, Slape S», D. M. v Polju. Iščem konja prama z opremo, vl-■ok 162 cm, z žigom 41, i. vod, star 1 let, na slavi ima liso. — Kdor kaj ve o njem, naj Javi svoj naslov proti nacradl Janezu JeraJu, Smlednik It. 1, Gorenjsko. Iščem kobilo fukea, z opremo, visoka 183 cm, z žigom it. <6, oddana v 8. vod vozarnkega eskadrona v Bltnjem. - Kdor Jo prižene ali polzve, kje se nahaja, mu izplačam 600 din nagrade. Janez Cebaick, Mote iL 81, p. Smlednik. Služkinjo za domača ln poljska dela sprejmem. Mesečna plača 160 din. Nastop službe takoj. Angelca Kunstelj — trgovina tn gostilna, Ježlca. Pogrešam 2 konja prvi fuks a belo liso na glavi In belo liso nad levim kolkom; drugI Je trn, 17 let star, bolj kratkega telesa, nosi glavo zelo pokonci. — 2upnliče Trebel no pri Mokronogu. 1000 din nagrade dam tistemu, ki ml Izroči, oziroma ml izsledi moji dve kobili; ena Je prama u malo lieo na glavi, urezana Pod levim sprednjim kolenom. Ima it. «62, «tara Je 10 let; druga Je mokra fuksa, zadnje noge Ima malo bele, z veliko liso na Slavi, stara Je 7 let, Ima it. 661----žabjek Alojz, Zg. Hruilca 1» Pri Ljubljani. Služkinja vajena vseh kmečkih del, • 16 letno službo, liče premestitve v bližino Mengia. Nastop s 1. majem. Naslov Javite upravi »Domoljuba« pod it. 6240. 630 din nagrade dam onemu, ki ml sporoči, kje se nahaja kobila tuksa, z dolgo belo liso na glavi, na levi strani nad lakot-nlco ima malo belo liso, sprednjo desno nogo na žili malo kreše, vžgana it. na kopitu 195. stara je 6 let, oddana Je bila v Vlrma-ie prt SkofJI Loki v 7. vod. Iičem tudi voz tn komat s it. 196. — Ivan Bogataj, Stara Vrhnika 10, Vrhnika. Iščem kobilo llmljo, bele barve ter močnega vratu, ite-vllka žiga 1678. Kdor bi vedel zanjo, naj mi sporoči proti primerni nagradi. Franc Gnjez-da, Ihan 13, p. Domžale. Hlapca in dekle sprejmem takoj. Klan-čar-Jenko, mlin, Cerklje pri Kranju. Iščem konja ilnsta Zdenka* kepttnl-žlg it. 401, ki je bil pri I. planinski bateriji, ki je o (ista iz Zabnlce ln bila raz-puščena okrog Trebnjega. Kdor bi kaj vedel o konju, naj Bpo-ročl proti dobri nagradi na naslov : Cu-zak Ivan, p. Dobrunje pri Ljubljani. 500 din nagrade dobi, kdor najde voz-parlzar, kt ga je na cvetno nedeljo odpeljal podnarednlk trup-ne komore Slmončlč s Stožle proti Dolenjski. Kolesa ilroka 8 cm. Bizjak, Stožlce 18. po-ita Ježlca pri Ljublj. Iščem kobilo »Rotschlinmel« it. >9. Dam dobro nagrado. Burkelca Pavel, Zalog it. 4, D. M. v Polju. iščem konja »Fuksa« z žigom 8241. Sporoči se naj na naslov : Zalaznlk Jože, PodBmreka 22, pošta Dobrova pri Ljubljani. Vola montafonca, 3 leta starega, voj. žig 62 — lijem. Kdor bi kje videl vola, prosim, naj: sporoči lastniku Francu Vrblncu, Javor 1, pod Ljubljano. Iščem 2 konja prvi črn, visok 160 cm, it. 8782 ; drugI rumen bram s belo zvezdo, visok 166 cm, St. 626 do 636. Dam lepo nagrado. — Ivan Kobal, Zg. Kaielj 28, p. D.M. v Polju. Semena domače črne detelje, banaške lucerne, gra-bore ln trave nudi v najboljši kakovosti tvrdka Fran POGAČNIK, Ljubljana, Tyr-ieva cesta 38 (Javna Skladišča). Iščem konja 7 let starega prama, na desno oko slepega. Odda se naj Francu Anžlču, Škofljica 12, pri LJubljani. 2 konja iščem prvi Je rjav s prav majhno liso na glavi, zadnja noga na kopitu bela, it. 400 ln kobilo fukso, ■ rjavo grivo In belo liso na glavi, it. 232. Kdor ml konja vrne, dobi primerno nagrado. Cerne Jos. Alojz, Sadlnja-vas 1, Dobrunje. Iščem kobilo srednje postave, fuks, z. ozko belo Uqo na glavi, vse Stiri noge nad kopitom bele, žig it. 721. Kdor mi jo vrne, dobi 1000 din nagrade. Pogačnik Valentina, Dol pri Ljublj. Iščem konja rdečega, na nogi žig it. 696, na glavi z malo liso, desno oko ribje, velika griva in kosat rep. Kdor ga ima, naj sporoči proti dobri nagradi Kočarju, Zalog 9, D. M. v Polju. Poizvedba Iščem kobilo, visoko, težko, svetlo pramo z liso, 8 ' noge bele, žig it. 110. Najditelj dobi lepo nagrado. Sporočila na naslov Hočevar Janez, Zapoge 14, pošta Smlednik, Gorenjsko. Iščem konja ilmla, z rjavkasto glavo, slvkastlh nog, rep črn, na koncu belkast, precej težak. Videli so ga v St. Rupertu na Dolenjskem. Na nogi Ima it. 369. Kdor ml ga pripelje ali sporoči, kje se nahaja, ko prevzamem konja, dobi 1000 din nagrade. Sporoči naj ee na Matevža Trllerja, Vešter, p. Skofja Loka. Iščem kobile pramasto, staro 10 let, močnih prsi, rep čez koleno pristrižen, zelo Siva ln urna, vpre-žena v voz z lojtraml. Kdor ml sporoči, dobi nagrado, ftublc Marjana, Godešlč 63, Skofja Loka. 500 din nagrade dobi, kdor sporoči, kje se nahaja voz b sodom za gnojnico s približno 600 1, z novim razpršllnlkom. Oboje Je skoraj novo ter last gospodarskega odseka v Stari Loki. Nahajal se je ob cesti v okolici Trebnjega na Dolenjskem. H po loči naj na Gašperja Langerholc — Trnje, p. Skofja Loka. Po prevzemu se Izplača zgoraj omenjene nagrado. Iščem 2 konja srednjevellk »fuks« n liso na (lavi, žig 14, it. 4 Je vtisnjena narobe; drugi "konj "je pram, silit na' Ime »Miško«, žig 690. Komur je kaj znano, naj sporoči proti nagradi na: Studen Ignac — Obrije », pošta Moste, LJubljana. . . . Konja fuksa Imam v oskrbi ; žig it. 62. Naslov v upravi »Domoljuba« 6286. Iščem konja z vso opremo. Je težek visok fuksl z visokimi kopiti, z dolgo belo liso široko čez nos, zadnje noge bele do kolen, na prednji nogi št. 60. Kdor ml ga pripelje ali obvesti, kje se nahaja, dobi 600 din nagrade. Cebošek Fr., Podreča it. 30, p. Smlednik. Proti visoki nagradi! Kdo ve, kje se nahaja temnordeč konj z veliko grivo, majhno glavo, na glavi ima belo liso. Zadnjo levo nogo Ima v venclu belo. Je močnega vratu ln Širokega križa, z vžigom na kopitu it. 667. Sporočila proalm na naslov: Hribar — Bizovik št. 88, poèta Dobrunje. Dobra nagrada! Iičem kobilo Fukso, silil na Ime »Volga«. Boji se prijema za vrat. Na kopitu št. 69. Iščem tudi vso opremo z vozom. Sporočiti na : Jamnlk Janez — Pungart 9, Skofja Loka, ali občini Zminec, p. Skofja Loka. 500 din nagrade ddbl, kdor pov« za konja Fuksa s it. «2, z nizkim prednjim kopitom, ■ vso opremo tn vozom, prevzet od komande voz. eskadrona ». vod. Sporočiti Starmanu Jožetu, Pungart it. 7, Skofja Loka. Kdo kaj ve za žrebca rjave barve, na desni prednji nogi Ima vžgano šter vllko 971. Oddal sem ga v voj. edlntco v Celju. Kdor bi kaj vedel o njem, naj mt sporoči proti primerni nagradi na naslov : Sever Matija, Spodnje Pece, p. St. Vtd pri Stični. iščem 2 konja prvi rdeč bram, drugI temni bram. Prvi Ima na kopitu it. 68 tn črno liso nn križu na levi strani. DrugI je brez itevllke z veliko liso na glavi ln belo zadnjo nogo. Za dobro nagrado jamči Andrej Florjančlč, Pungart 6, Skofja Loka, ali občina Zminec — Skofja Loka. 500 din dam onemu, kt ml najde konja, oddanega 1. četi v Logu pri Vrhniki. Četa je bila razpušče-na v Trebnjem. Konj »Miško« je fuks z belo črto čez čelo lrf z belimi lisami nad kopiti. Vel. 166/176/192. Ivan Rode, Ihan št. 7, pošta Domžale. Iščem kobilo fukso, belkaste grive, z liso na glavi, na kopitu žig 262, 6 let stara, odpuščena okrog Ribnice. Kdor bi jo Imel ali vedel zanjo, naj sporoči proti nagradi 600 din Martinu Kozjeku, Zbllje, pri Smledniku. Iščemo 3 kobile prva je temna fuksa, stara 8 let, na nogi žig 1/382 ; druga kobila slrka, stara 4 leta, na nogi žl* 02G8; tretja kobila Je temna prama, na nosu Ima majhno liso, stara Je 4 leta, žig na nogi 0270. Oddane so bile na vežbe v Celje 39. pešpolku. Kdor bi Jih imel, ali bi vedel povedati, kje se nahajajo ln kje bo bile raz-puščene, Je vljudno naproien, naj sporoči proti povrnitvi stro-ikov In nagradi občinskemu uradu v St. Vidu pri Stični, Dolenjsko. Iščem kobili jahalno, svetlo pramo ■ malo belo ltso na glavi, Ima dolga illesa, tanke noge, ozek križ, visoka 1.66 m, z žigom na levi prednji nogi 2999, stara 6 let, grivo ima česano na desno stran, silil na Ime »Cika«. Komur Je kaj znano, naj sporoči proti primerni nagradi na : Pečar Ivan, Ježa 12, p. Ježlca. 1000 din dam za vsakega konja onemu, ki ml sporoči, kje se nahajata : kobila ilmla it. 1331, konj ilmel št. 1332. Anton De Glerla — Dolenji Logatec. Kobilo temnordeče barve, zadnja leva noga pod vencljem bela. Ista S noga Je .malo pokvarjena, visoko 168 cm, staro 8 let, it. 7» T — Iičem. Komur je kaj znano o njej, prosim, da ml proti nagradi 400 din sporoči na naslov : Skublc Ignacij, Oslica 8, p. Muljava. Voz lahek, za enovprežnO žival, Iščem. Opremljen je z lahkimi lestvami ter ima prenovljeno sprednje kolo, na zadnjem delu Ima prikovano zavoro. Namesto' itesele ltna '■ matico. Na sorl pod vozom je napisan naslov. Komur je kaj znano, prosim da sporoči proti nai-radl na naslov : Franc Orehek, Brdo 20, Ihan, pošta Domžale. Mostno tehtnico od 200 do 400 kg kupim. — Franc Orehek, Brdo 20, Ihan,. poŠta Domžale. Iščem konja katerega sem oddal 4. aprila pri Sv. Duhu, 17. vod, barve je črne, Ime mu je Murko, star 18 let. velikost 166/166, it. 11. koš.at rep, odrezan pod kolenom, na glavi prav majhne, komaj vidne lise. Na levem zadnjem kopitu na zunanji prednji strani se mu pozna ris, ker se mu je lansko leto krona ognojlla. Grivo Ima od vožnje oguljeno. Oddal sem ga brez voza ln komata. Tistemu, ki ml konja najde ali sporoči, kje se nahaja, dam 600 dinarjev nagrade. Sitar Filip, Misače 6, poita Podnart. Ukradena je bili T u/J od 1> nm 11. IV. t. I. mlada kobila Cm« barve. Ima nekaj belih dlačic po ilvotu. Ima •Ivo (lavo ln ostrite-no crivo, rep pometan * belo timo, postav« srednje. povit«-«» Ilvo!«, ter druclč zob«, d ruti te nl»o doratčeni. Kdor dobi kobilo ln to sporoči obi Dolsko pri LJubljani. doM i»« din nagrade. ličen 2 kinja oba oddana v 1«. art. polk. Bila «ta «vetlo-rjav« barve « belima lisama, visoka 1(0 cm. Konj «Bafko. v «. bateriji. tic »t. «71, «ur * let, na de«no oko «lep. »rlvo pristriženo In rep do kolena. Kobila »Lisa« v vodu ca vezo. tic iL 4501, lt let stara, s nabreklim vimenom, prednja kopita nizka, zadnja leva noga visoko bela. Kdor kaj ve o njih ali ml Jih vrne. dobi sa vsakega 500 din. - Iv. Dovi. Slape *, D. M. v Polju. Kinja in kobili rjave barve, črne grive, z belo liso na čelu. z vso opremo ln vozom, Mčem. Žigosano vse « lt. ISt. Kdor kaj ve za nje, naj «poroči proti dobri nagradi : DeOman, Sa vi je 1«, p. Ježi ca. Učeni konja fuku • pristriženo grivo, z belo Ilio na glavi do nosnic, na desni «tra-nl krita bela lisa, tlg na kopitu «t <01. — Prosim obvestila proti nagradi. Zaje, Zg. Za-dobrova »t. I, p. Dev. Mar. v Polju. Iščem 2 konja prvi pramast, visok, na levi nogi žig 1J1, na desnem stegnu po-tolčen ; drugI kobila fuksa, lisasta, pollp-nena na levi nogi, žig 41, oba « komatom. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči proti dobri nagradi Joitu Petru, Naklo 17, Gorenjsko. Hlapta «prejme Uran. 8p. Ga-meljne it. 20, p. Bt Vid nad Ljubljano. 500 din nagrade dobi. kdor ml »poro«, kj« «• nahaja ali ml vrne vox, srednje težak, s lojtraml. Stanga skoraj nova le»»-nova. na «ori tablica 15 x I» ein a napisom. In dva komata, težka, hrbtni Jerm*o (ruk-rwn» Urok. okovje (iajbe) precej veliko. Edinic*. «a katero j« bilo rekvlrirano. «• Je razila v Vlinjl gori. Dimnik P.. Jari« it (, p. Moste-LJublJana. Konja, voz in komat iščem. Konj ima tlg it 101. kobila tlg 115* SporočltelJ dobi vetjo nagrado. Opekarna Sitar. Z«. Slika, Ljubljana. Hlapca 40—(I let stareca — sprejmem na majhno kmetijo. Ivana Skrlep, Brod I. p. St Vid nad LJubljano. Iščemo konja (prama) žig «t. 242, mera 156-177. Dam tO« din nagrade, kdor ml ga privede ali naznani, kje Je. Franc Narobe, Golo brdo 22, p. Medvode Iščem kobilo fukso s dolgo Uso na glavi, zadnja desna noga visoko bela, «tara 4 leta, i žigom na kopitu it. <47. 500 din plaCam tistemu, ki ml zanesljivo «poroči nahajališče moje kobil*. Korošec Izidor, občina Kralnja, p. Luko-vlca pri Domžalah. Kobilo »Lutko« temnordeče barve, a malo liso na čelu In nosu. Mera: 152-170, 10 let stara, brei figa. Kadar Je lačna, drži prednjo nogo «ključeno. Spredaj na čelu Ima malo grive, po levi «tran! vratu Ima lepo grivo. Kopita lepa ln močna. Kdor ve zanjo, naj sporoči proti nagradi Lovru Urbancu, Mala va« 12, o. Ježlca pri Ljubljani. Fige in brlnji ca tganjekuho ima na calogl tvrdka . Ivan Jelačln, LJubljana — Aikerčeva eeita 1 — telefon >«-07. Iščem kobili črna ilmla. na pred' nji nogi označena na kopitu « it 101. Kdor mi pove. kje M nahaja. dobi 560 dinarjev nagrade. — Jakob Širok, posestnik. Polhov gradeč. Iščem kobil« bramo, rdečo, a malo liso na glavi, c žigom na nogi it. «0. Kobila je redovna. Ima na levi strani vratu IL 121. Sporočiti Jenku Andreju. Pungart 11. Skofja Loka. Dobi dobro nagrado. Istem kinja brama, it. K. visok KO cm, zadnja noe* malo prisiljen«. Kdor kaj ve o nJem. j« napreden. da «porod na naslov : Kersnik Ana, Left« It. IS, p. Brezja. Dobi ve£Jo nagrado. Kmečko dekle pridno In pošteno rabim v pomoč gospodinji ln za vrtna dela. Mravlje — Večna pot it it, LJubljana. Iščem kobilo fukso z belkasto grivo, s liso na glavi, tlg na kopitu It. 201. Dam dobro nagrado. Cerar Leopoldina — Stanetlče. p. SL Vid nad Ljubljano. Iščem konja črnega, x belo liso na rebri h. Ima it. 241; deano oko Ima bolno. Kdor bi konja Imel ali pa vedel, kje «e nahaja, naj «poroči proti nagradi Francetu Kunstlju, Stotlce, posta Ježlca p. LJubtJ. Svojega konja fuksa, z belo Uso na glavi, prednja noga bela do kolena, mladega, ličem. Oddan je bil k trupnl komori v Stražliče. Konj ima it. 255. Vodnik Frane, Studor It. 6, Gorenja va« nad Skofjo Loko. Voz na peresih brek, zelene barve, fe precej rabljen, na levi strani Ima tablico a mojim Imenom, ličem. Kdor ml sporoči, kje se nahaja, mu dam nagrado. JeSe Janez, Medno it. 20. p. St. Vid nad Ljubljano. Iščem kinja prvi Je temnorde«. nullo tolarjasL • let star, it. Iti in a žigom KJ : drugI J* črn. ( let star. it 1*4. Kdor ml sporoči ali ju prlpelj«, dobi nagrado. Knlflo Jote. Medno. 3t Vid nad LJubljano. Konja fuku rjavega, a veliko belo Uso na glavi, «rednje «taroatl. « IL I na kopitu. imam v oskrbi. Naslov v upravi «Domoljuba. pod iL 6211. Iščem 2 konja črno kobilo, na kopitu It 214 ln konja fuksa c majhno liso na glavi. « It 212. — Dam 1000 din nagrade. Per-vlniek Marija, občina Kralnja, p. Lukovle* (Domžale). Iščem kobilo IL 1237. Kdor ml jo vrne, dobi lepo nagrado. — Ferdo Pavlid. LJubljana, Trtaika e. It. 101. Proti nagradi naj ml občina ali posamezniki javijo, če s« tam nahajajo dve moji kobili fukal z žigom It. 81. Ena s Uso, druga x svezdo na (lavi. x opremo, ln voc a žigom it. II. oddano pri Sv. Duhu pri Skotil Loki. 20. vod. Jäger Anton. Dobrunje IL 11. Iščem vola črnega, c belo liso na glavi, it. na rogu 14. Jamnlk Jernej, Gradile* I, p. Ig pri Ljublj. Iščem konja voc ln komat, rded pram, I let star, zadnji nogi beli, na glavi Ima belo ll«o, na kopitu Ima tlg It. II*. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporo« na naslov : Stular Ivan, StrahlnJ, p. Naklo. — Dobi nagrado 1000 din. Kobila v bojni komori, «e Je Izgubila v Kadahovl vasi. Je «rednje tet*, prama, zadnjo levo nogo nad kopitom Ima belo, It. 1*. Kdor ml pove, kje Je, dobi primerno nagrado. Sodja Jote, čebelar, Dobrova 21 prt LJubljani. 10M din nagrade dam za vsakega konja onemu, ki ml «poroči. kje «e nahaja, odnosno ki ml pripelje: kobilo prima, C belo ll«o. levo oko ribje, «taro 10 let vitina 1«0 lbO, It. 24; llmla. «tarega 15 let na desni prednji nogi zace-Uena brazgotina, visok 170 160, IL 25; fuksa, temnega, c belo liso na glavi, starega I let. vlaok lit, 1*0. « it. 1*2; prama c belo liso na «Ivka-«tl glavi, starega 14 let visok 157/1*2. a It. 1*4. Kansky, Krekov trg 7, Ljubljana. Iščem 14 konj C Itevllkaml od 2S*I do iL itit. kl «o bill oddani v Dravljata v II. topniikl polk. rac-puičen v Mokrem polju pri St. Jerneju na Dol. Stroike povrnem In nagradim. Alojzij Ru«, Log 20, p. Brezovica pri Ljubljani. Iščem dva konja oba « podolgovato U«o na glavi In po eno zadnjo nogo belo. — Pram c vtgano itevll-ko 2261, fuks x vtgano itevllko 1200 ln Ima na prednjih nogah sklenjene podkve. Kdor ml konja pripelje ali o njih sporoči, dobi primerno nagrado. — Kuiar Jote, Ljubljana, Jenkova 14. Lepo nagrado dam tistemu, ki Ima ali la-«ledl kobilo, temno pra-mo, ter vox in opremo, vse pod it. 111, ki J* bila odpuičena v Mirni. Lenč* A., Kleče II, p. Ježlca. Nagrado dobi kdor ml sporoči, kje bi dobil kobilo fukso. v glavi bela lisa, zadnja desna noga nad kopitom bela, tlg 1541. Eržen Janex, občina Kamna gorica. Dobre čevlje vsakovrstnih oblik dobite prt Jernej JeraJ, Zapoge, p. Smlednik. 1500 din nagrade dam onemu, ki ml preskrbi konja, rdečega, visok Je 166 cm, tlg 260*. • Matija Sellikar, Dra-gomer 10, p. Brezovica Konja in kobilo ličem. Konj .Muko, x tlgom 205, i «tar; kobila «Flora., 4 leta «tara, x malo liso na čelu. rde««, tlg 62. visoka cca ito. Sporočiti proti dobri nagr«dl Brodniku Iv„ Medno 22. p. 8l Vid nad Ljubljano. Iščem 4 (štiri) konji konj rdeč, velik, spredaj Ima cele podkv«y n* kopitu Ima it. (|| konj rjav fuk*. neroden pod noge. Ima It 61 : oba razpuičena v Mokronogu ; konj rd«d iimel, «tar I let pri 4. art. bateriji, it. 116, razpuste,n v bližini Vlinje gor* ; konj pram, na enem oCeaa ima bele trepalnic* zaatrlžen na vratu na IL 770. brea Itevllk« na nogi, racpuSčen pri VUnji gori. Kdor pripelje konje na dom ali sporoči, kje «o, dobi za vsakega 1000 dia nagrad*. - Ivan Gart-roža, gostilna, Sp. Za-dobrova 6, p. D. Mar. v Polju. Vila bele barve ■ vozom ln opremo l»e* Jereb Anton, Menge! 11. - Vol Ima IL 117, pri vozu Je zadnje kolo novo. — Najditelj dobi nagrad* Konja (prama) ■ tlgom 137, x b*l* liso na čelu In * desno belo nogo llčom.-Javite proti dobri nagradi Jakobu Kregar» ju. VižmarJ* 1, polt* St. Vid nad Ljubljano. Iščemo dva konja ki «ta bila oddana lfc topn. polku v Ljubljani. Is vojainic* «t* bila odpeljana v Koseze v opekarno. Fuk* Valček Je svetel x belo Uso na glavi ln a belo grivo ter malo belim repom. Na nogi Ima Itevllko 1211. — Fuks Je svetel s mal* liso na čelu, precej velik. Zadnji nogi od spodaj beli. Na no(t Ima It. lili. — Kdor najde konje, naj polije naslov, kjer «e nahajata ali naj Ju pripelje Janezu Koca-mernlku, zid. mojstra v Stranski vasi II, * Dobrova pri Ljubljani. Dobi naerado I Kmetje, obdelajte vsako ped zemlje! *""m®IJ!l!K 88 dia " «a inoiem- «tvo 60 din. - DopUe ln ipfte «prejema ■ redni! t »o > Domoljub»!, naročnino, inaerale io reklamacije pa oprava »Domoljobac — Oglati te lararnoavajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva o oprave: 40-04. _ ItdajatelJ: dr. Gre-aorij P e è j a k - Uredolks Jote Keill.k. -Za Jugoslovansko tiskarno: Joie K ram ari è. Sipe iz sladkorja V filmskih slikah se pogostoma pojavljajo prizori z razbitimi okentkimi Sipami. Cesto je potrebno, da plane junak »kozi zaprto lipo, da ti reSi tvobodo. Če bi ila za resnične tipe, bi bila ttvar seveda huda. V prvih časih filma ae je dogajalo, da se je ta ali oni igralec na ta način hudo ranil. Sedaj te nevarnosti ni več, kajti danes izdelujejo takine Sipe za filmske posnetke iz — sladkorja. Sipe iz sladkorja to «teklenim Sipam zelo podobne. lADLIN-labelCnlk za izdelavo umetne domaČe pijače Vas stane ia 50 litrov zavitek din 80'—, po poäti din 42'—, 2 zavitka po poäti din 78-—. 3 zavitki po poitl din 110.—. Prodaja Drogerija Emona Ivan Kane - L|cM|cca - Nebotlčmfls V vsako hišo Domoljuba!