26
Pust
Spiaal Tone Tonejevič)
fjtjtei' smo ravno v predpustnem časa, vam bode mo-SgPJ reMti prav všeč, ako povem, kako smo nekdaj holmski otroci napravljali kurivo za »pusta«.
Precej let se je že navilo na časovno kolo, ko se-dimo nekega predpustnega dne vsi domafii pri gorkej peči. Zunaj je mraz, da škriplje, zakaj anega je za dober čevelj. Oče pripovedujejo to in to, in naposled še pri-stavijo, da bo drugi teden praznik neBvetega Pusta in da bo treba skrbeti za ogenj. Mene to zbode in brž skočim od peči. Obujem čevlje. da grem k sosedovemu Jančku, kaj on misli. V tem trenotku pa ae sramežljivo priplazi skozi hišna vrata sosedova Micika, Jančkova sestrica. Gre nnravnost proti meni in tiho pove na uho, naj grem malo ven. Hitro se odtegnem skozi duri v vežo, kjer že čaka Janček s sekirico pod suknjo. Takoj sva zgovorjena. Brž grum zopet v hišo in očeta proaim dovoljenja. O6e mi ljubeče prikimajo in mi dajo močno vrvico, da bom ložje vlačil pusta, a sekirice mi ne puste vzeti.
»Tudi dobra vrvica sama«, pravim in z Jančkom odrineva od hiše do hiše za tovariši. Kmalu nas je deset junakov skupaj. Nckaj jih ima aekire, drugi samo vrvice. Predno pa gremo na delo, se začne posvetovanje. Pred-sednik je Kovačev Mihec, ker je največji, najmočnejši in iiajstareJBi od vseh.
»Kaj ne«. tako prične Mihec, »pusta naredimo zopet na mali Peči, kakor ]ani?»
»Da, gor pojdimo!« pritrdimo vsi.
Mala Peč jo hribec takoj za našo vasico. Tu je prost svet. Po letu sme vsakdo tukaj pasti in nobene meje ni. Poraščen je z grmovjem in brinjem, najboljšim kurivom za paatirski ogenj. Saj veste, da pastirja bolj ¦veseli, čim vežji in bolj praskctajoft je ogenj.
Torej na malo Peč gremo. Pot je vedno po kačje se vijoč navzgor in dobre pol ure se porabi do vrhunca. Danes smo pa prišli še malo preje. Takoj dobimo v snegu lansko pogorišfie. Brž nekoliko posnažimo na okoli,   in  delo   se prične. Kako vsi pridno delamo! 0,
27
doma ne bi nihče tako pomagal, ako bi tudi oče z leskovko stali za njim. Glej, dva že sekata brinje prav pri tleh. Ako včasih kdo v kak kamen kresne, to ne de veliko. Drugi stojimo zraven in čakamo na delo. Brž je za jeden vlak nasekanega. Zdaj naloži Bitenčev Jožek veje drugo na drugo, Bkozi manjše potegne vrvico, še jedenkrat poveže butaro in — juiiu, prvi vlak gre proti določenemu mestu. Temelj pustu je položen.
Skoro do ve&ra spravljamo in znašamo razno kurivo. Precej velik kupeo je že. Žal, da nam je ne-Breča preveč nagajala. Le čujte!
Kovačev Mihec seka prav pridno precej debelo brinjevo vejo. Z jedno nogo stoji na veji. Ko pa odseka brinje, omahne in lop — ravno v sredo bodefiega brinje-veg^a grma se zavali. Guden glas se izvije iz njegovih preij in komaj prikobaca iz sitnih oklopov. V rokah mu tiči več iglic in na obrazu se mu pokaže ved rdečih kapljic. ReviSek se je zelo obodel. In preje tako veseli in gostobesedni Mihec — joka.
»Domov pojdimo!« pravi 8 hrbtom proti nam obrnen.
»Potrpi maio!« prestreže ga Janček. »Jaz grem še na onole smreko, da nasekam nekaj smrečevja.«
Smreka je bila do tal kosmata. Kmalu je Janček precej od tal. Sek, sek. sck, začne kljevati po veji in — resk! pade gosta veja na tla. Tako odseka štiri veje. Pri peti pa Jančku spodleti in štrbunk — leži na tleh z obrazom v snegu, kakor je dolg in širok. Ves snežen se spravi po koncu, solze m\i kapajo po mokrem licu. Tiho pobere sekirico in se spusti navzdol v vas. Neka-teri se mu smejejo, drugi ga porailujemo. A pravega veselja ni več. Vsem torej vstreže Kovačev Mihec, ki je mej tem posušil solze, ko pravi:
»Tovariši, za danes naj bo dovolj.' Do pustnega večera je še cel teden, in ie vsak dan toliko navlačimo, kakor danes, bo pust velik kot kaka koda.«
»Dobro, dobro«, pritrdimo vsi in drug za drugim sledimo Jančku.
Taka se nara je torej godila prvi dan. Drugi dan gre nas le osem in tako vsak dan manj. Ni torej čudno,
28
ako pust ni bil velik. Zadnji dan pa nas je zopet polno število. Raznih vej, brinja, hojevja je velik kup. Še malo suhe smrekove hoste naberemo po mejah. Le-to zama&i potem Kovačev Mihec v pusta. Nato še pose-kamo precej veliko smrečico in jo postavimo v sredo. Pust je gotov,
Pri sv. Primožu zazvoni poldan. Solnce je visoko. In z željo, da bi šlo kmalu za goro, gremo južinat.
Še pri lepem dnevu pridemo zopet vsi s suhimi metlami oboroženi k pustu. Ne čakamo. da bi nož po-grnila svoj črni plašč na zemljo, ampak takoj po »Zdrava-Mariji« zažge Mihec pusta, ki je gorel, da so ga lahko videli dalcČ na okrog".
Ker pa bi bilo predolgo. ako bi pr&vtl, kako smo potem letali v. gorečimi metlami, zato končam z obljubo, da vam prihodnje leto o tem kaj več povem.