Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 10. MARCA 1960 Leto XII. — Štev. 10 Cena din .10.—
           ZAKAJ PREMAJHNA
AKTIVNOST ŽENA?
   DELOVNA ŽENA S TROJNIM POKLICEM: DELAVKA V PROIZVODNJI, VZGOJITELJICA IN DRUŽBENA DELAVKA — STANOVANJSKE IN VAŠKE SKUPNOSTI NAJ POMAGAJO RAZBREMENITI ZAPOSLENO ŽENO — POTREBNA BO VEČJA PRIZADEVNOST ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH — PRVE UGOTOVITVE IN PREDLOGI RAZGOVOROV Z ŽENAMI ZADRUŽNICAMI NA CANKOVI IN V SOBOŠKEM PODJETJU CZP »POMURSKI TISK« — PODOBNI RAZGOVORI TUDI V OSTALIH PODJETJIH.
    Komisija za delo z ženami pri Okrajnem odboru Socialistične zveze pripravlja v okviru letošnjega Dneva žena raz-
govore z zaposlenimi ženami v podjetjih in kmetijstvu.
  Namen teh razgovorov je, da se delovni kolektivi, predvsem pa organi samoupravljanja kot stanovanjske skupnosti z večjo odgovornostjo lotijo vseh vprašanj, ki prizadevajo zaposleno ženo.
  Med najvažnejšimi vprašanji, o katerih bo potrebno na teh razgovorih razpravljati, je večja prizadevnost za pridobivanje strokovnih kvalifikacij delavk. saj je v Pomurju zaposlenih le 90 žena, ki imajo visoko kvalifikacijo, 331 kvalificiranih, 495 polkvalificiranih in kar 1174 nekvalificiranih delavk. Drugo tako vprašanje je tehnična in zdravstvena zaščita žena, pri čemer bo potrebno pritegniti k sodelovanju tudi zdravstveno službo in zavod za socialno zavarovanje.
  Na posvetovanju z za družinicami na Cankovi — posvetovanju je prisostvovalo okrog 100 žena — so se zadružnice zavzemale za ustanovitev vaške skupnosti, v okviru katere bi uredili med drugim tudi pralnico. Posvetovanje je pokazalo, da kmečka žena nima dovolj časa za to, da bi poleg vsakodnevnega dela in vzgoje otrok, posvetila še več časa za sodelovanje v neštetih oblikah družbenega upravljanja. To je tudi vzrok, da na zborih volivcev in ostalih množičnih sestankih pogostokrat ni videti dovolj žena. Zadružnice na Cankovi so se na posvetovanju odločile, da bodo pogodbeno redile plemenske svinje, ki jih bodo dobile od zadružnega vzrejnega središča. Poleg tega so zelo živahno razpravljale o letošnjem akcijskem planu kmetijske zadruge.
  Podobne probleme je nakazalo tudi včerajšnje posvetovanje z ženami v soboškem podjetju ČZP »Pomurski tisk« kjer je zaposlenih v proizvodnji 93 žena. Udeleženke razgovora so ugotavljale, da je ukrep o organiziranju tečaja za pridobivanje kvalifikacij, ki so ga pred nedavnim uvedli, zelo koristen, saj ima od 93 zaposlenih žena v proizvodnji le ena strokovno kvalifikacijo. V podjetju je uvedena kadrovsko-socialna služba, ki je že dosegla nekatere uspehe in med drugim tudi ugotovila, da le moč reševati socialne probleme zaposlenih predvsem v tesnem sodelovanju s komuno. Delavke so predlagale, naj bi organizirali pri stanovanjski skupnosti varstvo otrok zanoslenih žena, na vasi pa naj bi to nalogo prevzele vaške skupnosti. Znano namreč je, da morajo pustiti nekatere matere, ko gredo v službo, otroke brez posebnega varstva. To je pokazala tudi nedavna anketa med delavkami v tovarni pe-
nila »Mura«. Posebno vprašanje, ki so ga obravnavali na tem razgovoru, je tudi letni oddih. Delavke so predlagale, naj bi predvsem politične organizacije v podjetjih vplivale na vse zaposlene žene, da letni dopust res izkoristijo za oddih, za kar bo letos dovolj možnosti, saj bo moč preživeti letni oddih v počitniških domovih, ki jih organizira Počitniška skupnost pri okrajnem sindikalnem svetu, in v domu, ki ga je najelo podjetje. Na razgovoru je bila izražena tudi želja, da podjetje organizira toplo malico.
   Ob neštetih vprašanjih o problemih zaposlene žene, ki so se pojavila na tem razgovoru, bo potrebno v bodoče več kot doslej razpravljati in ukrepati v organih samoupravljanja kot na delovnih sestankih osnovne organizacije ZKS, sindiikata in kluba mladih proizvajalcev.
   V kratkem bodo podobne razgovore pripravili tudi v tovarni perila »Mura«, soboške prosvetne delavke, žene zaposlene v trgovini, v nekaterih podjetjih v ostalih krajih Pomurja kakor tudi v okviru kmetijskih zadrug.
   Dosedanja posvetovanja in nekateri tehtni predlogi, ki zadevajo predvsem delokrog stanovanjskih skupnosti in zahtevajo večjo aktivnost organov samoupravljanja pri obravnavanju vseh vprašanj zaposlene žene, kažejo, da bo potrebno taka posvetovanja po gosteje sklicevati.
  PRED
  KONGRESOM
  V preteklem tednu zaključene letne občinske konference Socialistične zveze o našem okraju so nakazale nekatere zanimive rezultate dosedanjega dela SZDL. Več ali manj so med drugim ocenile tudi mesto in vlogo lani uvedenih krajevnih odborov SZDL in njihove naloge pri nadaljnjem delu. Na konferencah so se pojavljala tudi vprašanja, ki zadevajo predvsem organizacijsko kot vsebinsko plat dela Socialistične zveze. Kakor je bil na konferencah v Radgoni in o Ljutomeru poudarek predvsem na poglabljanju aktivnosti odborov osnovnih organizacij pri reševanju vsakodnevnih aktualnih vprašanj, ki zadevajo tako člane SZDL na vasi kot v podjetjih, je bilo predvsem na letni konferenci o Murski Soboti osrednje vprašanje, kako povečali število članov SZDL. Kakor prva, tako je tudi druga ugotovitev letnih konferenc značilna predvsem zato, ker lahko ob tem sodimo, koliko so osnovne organ, že sposobne usmerjati vso pestrost vsakodnevnega življenja. Na to vprašanje so sp osredotočile tudi vse letne skupščine tistih osnovnih organizacij, ki so dosegle številko čez 50 odst. volivcev včlanjenih v Socialistično zvezo. Ni moč zanikati, da so odbori takih organizacij občutili tudi pritisk s strani članstva pri urejanju določenih problemov.
  Za organizacije, ki pa niso dosegle zadovoljive aktivnosti, kar v prvi vrsti kaže majhno število članov, je značilno mnenje članov SZDL. kakor tudi onih volivcev, ki niso člani Socialistične zveze, kateri pa pravzaprav ne čutijo potrebe, da bi postali člani naše najbolj množične politične organizacije, saj si ob nedejavnosti odborov postavijo vprašanje: ali se včlaniti zaradi tega, da plačujejo člana rino, ali postati član zato, ker je članstvo v Socialistični zvezi nekaj, kar je brez vsakih obveznosti in pravic potrebno za slehernega državljana, ali pa postati član zato, ker je SZDL organizacija, ki ima določene naloge. Od tod se pojavlja tudi mnenje, da Socialistična zveza nima kaj iskati pri usmerjanju dela društev in organizacij, ki delujejo na njenem območju. Dejansko pa je prav v usmerjanju vsega družbenega življenja in v povezovanju vseh teženj in aktivnosti delovnih ljudi glavna vsebina dela Socialistične zveze.
  Zato naj dajo n času pred V. kongresom SZDLJ organizacije SZDL poleg tega, da bodo povečale število članov, svojemu delu tudi pravo vsebino. Le tako bo pomenila akcija za pridobivanje novih članov v SZDL neka j več kot samo povečanje odstotka volivcev, včlanjenih v Socialistično zvezo.
                                                                                                                               JUŠ MAKOVEC
                          Ob letošnjem Dnevu žena
PROSLAVE
PO VSEM POMURJU
Izredno lepa udeležba in pestri programi
   V soboto, nedeljo in prve dni v tem tednu so bile po vseh večjih krajih v Pomurju proslave Dneva žena, o katerih je moč trditi, da se jih je udeležilo mnogo več ljudi, predvsem žena, kot podobnih proslav prejšnja leta. Povsod so dali na proslavah precejšen poudarek 50-letnici naprednega ženskega gibanja v svetu in aktualnim vprašanjem delovne žene pri nas.
   V M. SOBOTI je bila proslava v soboto. V sporedu so med drugim nastopili tudi člani mariborskega opernega baleta in solisti. Osrednje občinske proslave so bile še v RADGONI, LJUTOMERU in v LENDAVI. V RADGONI so sodelovali moški, mešani in mladinski pevski zbor ter pripadniki JLA. V LENDAVI pa so nastopili med drugim igralci mladinskega aktiva pri Nafti z, enodejanko »Mati«.
   Tudi iz manjših krajev poročajo, da so letošnje proslave ob Dnevu žena zelo lepo uspele. V DOBROVNIKU so pripravili poleg slovenskega tudi madžarski program. Podobne proslave so bile še v VELIKI POLANI, TURNIŠČU, MOSTJU, KUZMI, PETROVCIH, ČEPINCIH, v ČRENSOVCIH, BELTINCIH, v BISTRICI, KRIŽEVCIH pri Ljutomeru, BUČ-
KOVCIH itd. Manjše proslave so bile tudi po vseh šolali.
   'Pri pripravah za letošnjo proslavo 8. marca so bili zelo aktivni vaški odbori Socialistične zveze, sekcije žena-zadružnic, kulturno-prosvetna društva in prosvetni delavci.
                                                                                       NOVE ŠOLE IH STANOVANJA
   Šolski odbori v lendavski občini v zadnjem času razpravljajo o polletnih učnovzgojnih uspehih ter o planu gospodarskega razvoja šol v tekočem letu. V mejah proračuna, ki je bil pred kratkim sprejet, bo vsak šolski odbor razpolagal z dodeljenimi sredstvi. V Turnišču so že pričeli s pripravami za gradnjo nove šole, ki bo letos že predvidoma služila svojemu namenu, vajensko šolo v Lendavi pa že gradijo. Predvideno je zgradi ti tudi nekaj stanovanj za prosvetne delavce na vasi. O.
     Uspešno poslovanje
   Prejšnji teden je zadružni svet KZ Murska Sobota razpravljali o poslovanju zadruge v minulem letu. Pri tem je ugotovil, da so v glavnem bile vse dejavnosti uspešne, le trgovina z zelenjavo in sadjem v Murski Soboti ima manjšo izgubo. Nadalje so člani razpravljali tudi o zaključnem računu in razdelitvi dohodka ter nakupu novih strojev in urejevanju prostorov, s čimer bo rešeno pomanjkanje skladišč in garaž. Ker je sedanjemu upravnemu odboru potekel mandat, so izvolili novega.
                        F. F.
LEPI USPEHI
LENDAVSKEGA PLETILJSTVA
OBRAT SE ŠE RAZVIJA - LETOS PREDVIDENA REKONSTRUKCIJA TER POVEČANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH - TEŽAVE ZARADI POMANJKANJA KVALIFICIRANIH DELAVK _ POLNO IZKORIŠČANJE OBRATNIH KAPACITET TER UVEDBA NAGRAJEVANJA PO UČINKU -POVPRAŠEVANJE PO IZDELKIH ČEDALJE VEČJE
    Lendavsko Pletiljstvo je razmeroma mlad obrat, saj so ga ustanovili komaj lansko jesen. Kljub temu pa se je že precej uveljavil ter primerno razvil, tako da zaposluje že 41 ljudi, predvsem deklet. V kratkem jih bodo zaposlili še deset ter
začeli docela izkoriščali obratne zmogljivosti. Največ težav imajo zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavk, saj se jih je večina priučila. V začetku so težave, pozneje pa se delavke pri stroju hitro uveljavijo ter skoraj ne zaostajajo za kvalificiranimi.
   Trenutno izdelujejo šest vrst izdelkov in to predvsem razne jopice in druge volnene izdelke. Največ izdelkov prodajajo v Beograd, Zagreb ter nekatera večja mesta in to po naročilih. Sedanji obrat ima dva oddelka in sicer pletilnico in konfekcijo ter v obeh uvedeni dve izmerili. Večjega skladišča pa skorajda ne potrebujejo. saj izdelke sproti prodajajo.
   Čeprav so v obrat ob ustanovitvi namestili v glavnem že rabljene stroje, so jih primerno popravili, tako da ne zaostajajo prav nič za novimi. V kolikor se bo pokazala potreba, bodo začeli izdelovali še druge vrste izdelkov, ki jih na trgu primanjkuje.
   Letos bodo začeli z rekonstrukcijo obrata ter hkrati nabavili več novih strojev. Če se bo pokazala potreba, bodo zaposlili še nekaj novih delavk.
Proizvodnjo pa bodo skušali povečati tudi z uvedbo nagrajevanja po delovnem učinku.
   Pletiljstvo je bilo ustanovljeno kot obrat dežnikarne. Po preselitvi dežnikarne in rekonstrukciji, ki je predvidena letos, pa bodo morali začeti razmišljati tudi o ureditvi obrata družbene prehrane.
                                                                                                                                                                                                                      J. S.
                                                                         Sindikalne podružnice VG Ljutomer so se združile
  Pred nekaj dnevi je bila v Ljutomeru konferenca delegatov sindikalnih podružnic VG Ljutomer. Pred nedavnim so namreč sklenili, da ustanovijo odbore sindikalnih podružnic po posameznih deloviščih posestva. Taka reorganizacija, ki so jo izvedli sporazumno z občinskim sindikalnim svetom, je bila nujna, saj ima posestvo devet obračunskih enot in prav toliko obratnih delavskih svetov. Delegati so sklenili, da bo tudi VG Ljutomer prispevalo denar za počitniški dom, prav tako pa naj bi v prihodnjih letih kupili tudi sami počitniški dom. Delegati so izrazili željo, da bi ustanovil pri sindikalnem odboru blagajno vzajemne pomoči.
PREDVSEM V INDUSTRIJI SO POGOJI za nagrajevanje po enoti proizvoda
      V preteklem tednu je organiziral okrajni sindikalni svet z zastopniki pomurskih podjetij dvodnevni seminar o dosedanjih izkušnjah nagrajevanja po enoti proizvoda. Seminarja se je udeležil tudi priznani mariborski ekonomist Ciril Miki.
   Predvsem zastopniki industrijskih podjetij našega okraja so ugotavljali, da je dosedanji način nagrajevanja po učinku pokazal določene uspehe, ki kažejo, da so pogoji za uvajanje nagrajevanja po enoti proizvoda. Ugotavljali so, da je podrobno za to imeti določene izkušnje dosedanjega načina nagrajevanja, zato so bili mnenja, da bo moč uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda letos le v nekaterih podjetjih, v ostalih pa naj bi uvedli to nagrajevanje predvidoma prihodnje leto. Glavno pri tem je, da ugotovijo v (posameznih
podjetjih ali uvesti, po posameznih obratih takozvane
ekonomske enote ali pa zajeti celotno proizvodnjo v eno samo enoto.
    Zastopnik križevske opekarne je navajal dosedanje izkušnje nagrajevanja po enoti proizvoda, ki so ga uvedli v tem podjetju že lani. Pokazalo se je, da se je ob tem močno povečala produktivnost posameznih delavcev, vendar so še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo morali odpraviti.
    Dvodnevni seminar v Radencih je bil po mnenju udeležencev zelo koristen.
   VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 20. marca Približno do 16. marca hladno vreme s pogostimi, pretežno snežnimi padavinami, zlasti sredi marca. V nadaljnjem poteku izboljšanje in nato pomladansko toplo vreme.
                     Dr. V. M.
V spomin na 8.marec 1945
  Osmi marec 1945. leta pomeni za Bučkovce dan pretresljivega spomina, saj so tega dne podivjani Kozaki in esesooci pripeljali o zgodnjih jutranjih urah iz mariborskih zaporov 19 talcev. Vaščani so z groze v očeh opazovali zadnji sprevod nedolžnih žrtev. ki so jih odgnali razbesneli okupatorjevi hlapci v »Grabo«, to je majhno globel pod
bučkovskim pokopališčem. Kmalu nato so počili streli in za vedno ugasnili življenja devetnajstim talcem, med katerimi je bil tudi domačin Zupanec iz Radoslavec.
  Zveza borcev je postavila žrtvam primeren spomenik, ki bo še redove za nami spominjal na zločin, ki so mu bili Bučkovčani priča osmega marca 1945.
PO LETU 1961 OBNOVA
 železniške proge Ormož—Hodoš
    NAS SODELAVEC JE PRED NEDAVNIM ZAPROSIL DIREKTORJA DIREKCIJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC INŽENIRJA CIRILA MRAVLJO. DA ODGOVORI NA NEKATERA AKTUALNA VPRAŠANJA GLEDE OBNOVE ŽELEZNIŠKE PROGE ORMOŽ-HODOŠ IN GRADNJE ŽELEZNIŠKEGA POSLOPJA V MURSKI SOBOTI. INŽENIR CIRIL MRAVLJA SE JE LJUBEZNIVO ODZVAL IN ODGOVORIL NA POSTAVLJENA VPRAŠANJA.
  VPRAŠANJE: Znano je, da je železniška proga Ormož— Murska Sobota izredno slaba in da ne odgovarja povečanemu tovornemu prometu. Glede na to se tudi med potniki pojavljajo govorice, da omenjena železniška proga ne jamči več varnega potniškega prometa.
  ODGOVOR: Proga Ormož— Hodoš ima do Ljutomera dovoljen osni pritisk 13 ton, od tega dalje pa le 12 ton. Piroga Čakovec—Pragersko pa ima kot glavna proga dovoljen 16-tonski osni pritisk.
  Kot na vseh stranskih progah, ki imajo manjši osni pritisk od 16 ton, so tudi na omenjeni progi nevšečnosti za pošiljatelje blaga, ki ne morejo zaradi nizkega osnega pritiska izrabiti nakladalne teže voza. Če je lastna teža voza 10 ton sme naložiti pošiljatelj v Murski Soboti največ 14 ton blaga, da ne prekorači dovoljenega osnega pritiska, medtem ko bi Dri osnem pritisku 16 ton lahko naložili pri 10-tonski lastni teži voza 22 ton, pod pogojem, da železniški voz tako obremenitev dopušča. Nevšečnosti so zlasti pri mednarodnih pošiljkah blaga.
  V    informacijo navajam, da zaradi nezadostnega osnega pritiska vozijo izvozniki iz M. Sobote 'izvozno blago z lokalnim listom do Ormoža, tu doložijo blago do dovoljenega osnega pritiska 15 ton in ga z mednarodnim tovornim listom predajo na prevoz.
  ŽTP je izdalo soglasje, da se Bme prevzemati na prevoz na progi Murska Sobota—Ormož vozovne pošiljke z največ 10-odstotno prekoračitvijo osnega pritiska z upoštevanjem posebnih tarifnih določb, da bi vsaj nekoliko olajšalo situacijo.
  Proga Ormož—Hodoš se normalno sproti vzdržuje in ni moč trditi, da je tako slaba, da ogroža varnost prometa.
  V    perspektivnem planu je predvideno, da se na vseh stranskih progah zagotovi 16-tonski osni pritisk in sicer s tistim materialom, ki ga bomo pridobili na glavnih progah, kjer se bo 16-tonski o-sni pritisk povečal od 16 na 18 ton. Povečanje osnega pritiska bo v skladu s pomembnostjo posameznih prog ter bo tako pri-
šla na vrsto tudi proga Ormož —Hodoš.
   Zaradi izredno velikih finančnih sredstev, ki so potrebna za obnovitev in modernizacijo glavnih železniških prog, so v novem petletnem planu 1961—1965 predvidena denarna sredstva le za delno obnovo proge (15 km) Ormož—Hodoš
v znesku 270 milijonov dinarjev.
  VPRAŠANJE: Splošno mnenje je, da se bo pričelo z gradnjo železniške postaje v Murski Soboti v letu 1961. Predlog republiškega družbenega plana za leto 1960 predvideva ureditev železniških postaj na Ravnah in v Grosupljem, kakor tudi ureditev 70 kilometrov proge. Ali so kakšni iz-gledi za pričetek gradbenih del tudi v Murski Soboti?
  ODGOVOR: Glavni projekt za novo postajno poslopje v Murski Soboti je že izdelan in ga je komisija za revizijo projektov pri DJŽ Ljubljana tudi že odobrila. Prav sedaj je izdelan že tudi gradbeni programski projekt kompleksne preureditve postajnih in industrijskih tirnih naprav, določena lokacija novega postajnega skladišča ter lokacija za industrijske objekte. Letos bo vsa potrebna dokumentacija pripravljena ter bi bilo v prihodnjem letu možno začeti z realizacijo načrtov, če bi bila na razpolago potrebna finančna sredstva.
  Z realizacijo teh načrtov bo postaja Murska Sobota znatno
povečala svoje zmogljivosti in bo mogoče urediti ustrezen tehnološki proces dela. Vsi načrti so delani v sporazumu z ObLO Murska Sobota in v skladu z urbanističnim načrtom.
Želim pa že danes pripomniti. da glede realizacije ne smemo biti preveliki optimisti in dvomim, da bi moglo železniško transportno podjetje samo pričeti z gradnjo nove železniške postaje v Murski Soboti že prihodnje leto. Nujno je, da se prvenstveno vlagajo sredstva našega podjetja v glavne, viso-
ko aktivne proge, da se tu čim-prej doseže vsaj normalno stanje in da se do naj večje mere zmanjšajo eksploatacijski stroški na teh progah. V planu za letošnje leto pa so že zagotovljena sredstva za opremo strojne postaje Murska Sobota.                     -jim
KUZMA
   Pred kratkim je bil v Kuzmi redni letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva. Kuzmovski gasilci lani niso bili preveč delavni, kar pripisujejo temu, da je precejšnje število gasilcev sezonskih delavcev. Letos bodo — tako so sklenili — pritegnili v gasilsko društvo tudi šolsko mladino in priredili igro.
   V preteklem tednu je bila tu posebna občinska komisija, ki si je ogledala zemljišče, na katerem bodo gradili novo šolo. V novi šoli naj bi uredili tudi nekaj stanovanj za učitelje.
   Socialistična zveza v Kuzmi je priredila več predavanj o socialistični preobrazbi vasi po knjigi tovariša Edvarda Kardelja. Volivci so pokazali za ta predavanja precejšnje zanimanje.
Železniška postaja Ormož
NAPOSLED NOVA OBZORJA
    OČITNE BIROKRATSKE TEŽNJE IN POSEGI OZKEGA KROGA IZ VODSTVA TOVARNE USNJA V LJUTOMERU - PRIMERI DUŠENJA IN ZANIKANJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA — »FANT, TO TI LAHKO ŠKODUJE...!« UMESTEN SKLEP OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV.
     Na nedavnem zboru volivcev v ljutomerski tovarni usnja so sprožili nekateri člani delovnega kolektiva nekaj pomisleka vrednih kritičnih pripomb o vodstvu podjetja, o čudnih odnosih v podjetju in o marsičem. To, da v podjetju nekaj ni v redu, je bila že dalj časa javna ljutomerska tajnost. Stvari so prišle že tako daleč, da je o razmerah v tovarni razpravljal pred nedavnim tudi občinski zbor proizvajalcev, saj je bilo tudi gospodarjenje v podjetju vse drugo kot zadovoljivo.
   Občinski zbor proizvajalcev pa je sprejel vrh vsega tudi edino umesten sklep: da je treba v tovarni narediti red. Že pred časom je bilo v podjetju več komisij, ki pa žal niso našle poti iz začaranega kroga. Danes so stvari jasne. Kolektiv v tovarni usnja v Ljutomeru je opozoril na očitne primere ne le dušenja, temveč celo zanikanja delavskega samoupravljanja. Da so bde vse take in podobne birokratske težnje ozkega kroga ljudi iz uprave in okrog nje že vnaprej obsojene na neuspeh, je razumljiva stvar.
   Kolektiv tovarne usnja v Ljutomeru šteje 55 ljudi. Med njimi je tudi več starejših delavcev, ki so že blizu pokojnine. Nedvomno je, da je kolektiv voljan delati in se zavzemati za večjo proizvodnjo, toda vzdušje v podjetju ni bilo takšno, da bi spodbudno vplivalo na proizvodne napore delavstva. Kakšno je bilo to vzdušje, nam najbolje priča naslednji primer iz dni po nedavnem zboru volivcev v tovarni.
   Na tem zboru je neki mladi delavec — povsem pravilno — iznesel nekaj stvari, ki so osvetlile že omenjeni ozki krog iz uprave podjetja v kaj čudni luči. Zlasti velja ta pripomba letos, ko praznujemo desetletnico delavskega samoupravljanja. Temu delavcu je pomočnik obratovodje pripomnil: »Fant, bil si glasen na sestanku! To ti lahko še škoduje . . Delavec je odvrnil: »Sestanek je minil, zato ne sprejemam pripomb. Na sestanku bi mi lahko povedali, kar ste sedaj omenili.«
   Se bolj so prišle birokratske težnje že omenjenega ozkega kroga iz vodstva do izraza pri razpisu nekaterih delovnih mest. Delavski svet in ustrezna komisija sta sklenila, da je treba razpisati nekatera delovna mesta, tudi mesto računovodje. V dnevnem listu pa se je pojavil tudi razpis delovnega mesta za komercialista, ne da bi pristojni organi dali za to svoj pristanek. Tudi ta umest-
na pripomba je padla na zboru volivcev v tovarni.
   Enako velja za primer prodaje in nakupa avtomobilov. Bilo je namreč sklenjeno, da bodo prodali stari tovorni in osebni avto ter kupili ustrezen tovornjak TAM, ki bi ga tovarna potrebovala. Popravila za oba so znesla več kot njun izkupiček. Toda potem se je stvar zataknila. Pokazala se je namreč težnja za nakup luksuznega voza. Večina članov delavskega sveta in upravnega odbora je bila proti temu, saj so bile znane slabe izkušnje iz časov, ko so imeli tak avto za trgovine (ki so jih zapirali), avto pa je služil za povsem druge namene. Tako bi bilo tudi sedaj, toda nezdravo težnje naposled le niso prodrle.
   Kolektivu ni neznano, da se je za luksuzni avto najbolj zavzemala računovodkinja, ki je očitno ves čas pozabljala na to, kakšne in do katero meje segajo pristojnosti računovodje v podjetju. Kolektivu je tudi znano, da se je potegovala za mesto komercialista. Tudi o direktorju, ki je medtem že odpovedal službo, sodi kolektiv, da je bil v začetku na mestu, dokler ni zapadel vplivu računovodkinje. Seveda pa je hkrati res, da ni bil edini te usode.
   To so danes znana dejstva. Znano je tudi to, da osnovna organizacija ZK v podjetju ni mogla delovati in biti aktivna, ker je bila preozka. Sestavljali so jo štirje ljudje. Žal tudi ni znašla razširiti svojih vrst z mladimi in poštenimi člani kolektiva.
   Znano je tudi to, da je seje delavskega sveta sicer otvarjal njegov predsednik, vodil pa jih je direktor. Člani delavskega sveta tudi pravijo, da jim je računovodkinja po dve uri naštevala razne številke in pokazatelje, vendar tako, da jih nihče ni razumel. Še bolj znano je to, da se sklepi organov delavskega samoupravljanja niso izvajali. Lani so v podjetju finančno sicer dosegli plan zaradi polnih skladišč 'in medfaznih izdelkov, kot jim pravijo, toda če bi šlo gospodarjenje in upravljanje podjetja
tako naprej, letos tudi finančnega plana ne bi dosegli, ker ni medfaznih zalog. Organizacija dela je slaba, kar tudi povzroča nenehno nezadovoljstvo v podjetju. Storilnost dela bi bila večja, če bi nekaterim ne primanjkovalo strokovnosti. Strokovni aparat v tovarni je prešibak, direktor ni bil resnični direktor, računovodkinja pa se ni zavzemala za večjo proizvodnjo. Ljudje v tovarni pomnijo njene izjave: »Nima smisla, da se borimo za večjo
proizvodnost dela in večje zaloge, saj so skladišča polna...«. Zaradi tega, ker je zapadel njenemu vplivu, je moral s položaja že prejšnji direktor, a vendar... Plače so v podjetju sicer tekle, zato pa ni bilo skladov. Če bi bila organizacija ZK v podjetju sposobna podpirati delavski svet in upravni odbor v njunih težnjah za večjo proizvodnjo in boljše gospodarjenje, bi bilo seveda drugače.
   Značilen je tudi primer odpusta delavca Furlana. Odpoved je namreč podpisal direktor in ne predsednik ustrezne komisije. Člana disciplinske komisije, ki je hkrati tudi predsednik upravnega odbora sindikalne podružnice, niso niti poklicali, ko so »pristojni« razpravljali o odpustu, a tudi prizadetega delavca ne. Zaradi nepravilnega postopka pri odpustu bo seveda podjetje odpuščenemu plačevalo, kar mu po zakonu pripada. Nerednosti so bile tudi pri pisanju ur, povsod so prihajala do do izraza osebna nasprotja, trenja in podobno. Čudno je bilo tndi stališče direktorja in sekretarja osnovne organizacije ZK pri izbiri kandidatov za novi upravni odbor sindikalne podružnice. Znano je, da sta naposled začenjala akcijo proti lastnemu kolektivu.
   Toda — dovolj naj bo naštevanja dejstev, vzrokov in posledic. Kolektiv tovarne usnja dobro ve, da je skrajni čas za namestitev resnih ljudi na vodilna mesta v podjetju. To se bo v kratkem tudi zgodilo. Potem bo konec slepomišenja in ribarjenja v kalnem, delavsko samoupravljanje v podjetju pa bo zopet zaživelo, kot treba. Na ta način bodo tudi za proizvodnjo nastopili boljši časi. a naše socialistične demokracije ne bo v podjetju nihče več zlorabljal. Tako sodi kolektiv tovarne usnja v Ljutomeru, občinski zbor proizvajalcev in občinsko politično vodstvo.
Bj. Š.
 Naš pogovor s stanovalci, projektanti, izvajalci del in upravljavci stanovanjsko blokov v Murski Soboti
KDO JE KRIV in KDO NI KRIV
     Nedvomno je bila zadnja leta pospešena gradnja stanovanjskih blokov. Bilo je slišati tudi dokaj kritičnih pripomb na račun projektantov, izvajalcev gradbenih in obrtnih del, kakor tudi na račun stanovalcev. Za naš sestavek o tem vprašanju smo registrirali vrsto mnenj, pripomb in želja vseh prizadetih.
   Najprej se bomo ustavili ob tem, kar menijo stanovalci: torej ugotovitve in izkušnje iz ust onih, katerim so stanovanja namenjena.
JAVNOST NI BILA PRAVILNO INFORMIRANA
   Že takoj ko so dogradili stanovanjski blok na Štefana Kovača ul., je bilo soboško javno mnenje, da so v tej stanovanjski zgradbi najbolj komfortna stanovanja v M. Soboti. Mogoče bi želeli, da bi bila vsa stanovanja takšna.
   V dveh letih, odkar so se vselili v blok stanovalci, so se pričele dogajati »čudovite, stvari. Sicer pa, naj spregovorijo stanovalci sami o komfortu, o zgodbah, ki se zapletajo in razpletajo med njimi, stanovanjsko upravo in izvajalci posameznih del.
   Neki hudomušnež je o red dnevi omenil, da porabi v bloku nekaj manj električnega toka, saj lahko posluša sosedov radio ali pa pripomba, da popravljajo soboške bloke večkrat kot kakšen atomski reaktor.
KAJ STANOVALCI KRITIZIRAJO
   Največ kritičnih pripomb dajejo stanovalci na račun obrtnih del. Okna se ne zapirajo dovolj tesno. Primerilo se
   je celo, da je zaradi ukrivljenosti okvirjev počilo okensko steklo. Podobno je z vrati, ki se v nekaterih stanovanjih ukrivljajo ali pa se zaradi ukrivljenega parketa niso dala odpirati.
   V bloku št. 7 na Štefana Kovača ulici so že po dveh letih odpovedale skoraj vse lončene peči. ki jih morajo popravljati včasih pečarji, včasih stanovalci sami. V nekaterih stanovanjih — tudi v ostalih blokih — so se takoj no vselitvi pričele snemati kljuke na vratih. Sicer majhna napaka — popustili so spojniki — vendar neprijetna stvar, če ostane gostu, ko zapušča stanovanje, kljuka v rokah.
   Največ pripomb pa je deležen vodovod s kopalnicami in
   stranišči. V bloku št. 7 na Štefana Kovača ulici se je teinu pridružil do nedavna še odtočni kanal, saj so stanovalci precej časa takorekoč »plavali« v vodi, ki je ponikalnice niso mogle vpijati dovolj hitro. Toda tudi kanal, ki so ga kasneje položili, ima svojo zanimivo zgodbo...
   »Če dela vodovodna črpalka tri tedne, je to že dolgo!« nam je dejal predsednik hišnega sveta (bivši!). V nekaterih stanovanjih so pričele puščati vodovodne cevi vodo ob spojih, kar povzroča na stenah plesen in vlago. Pogostokrat se kvarijo tudi stranišča.
IN ŠE NEKAJ O STROKOVNOSTI
   Predvsem za vodovodnoinštalaterska dela stanovalci sodijo, da niso dovolj strokovno izvedena. To sklepajo predvsem po večkratnih popravilih črpalk itd., ko se pojavljajo različna »strokovna« mnenja, o katerih pa stanovalci sami sodijo, da so pogostokrat protislovna, saj dajejo izvajalci del stanovalcem na primer taka navodila: »Vodo v stranišču
spustite tako, da enkrat močno potegnete za vrvico! . . . ali: potegnite
najprej samo malo, potem pa močno .. .«
   Zaključek ob teh ugotovitvah? Stanovalci sami se vprašujejo, kolike ta popravila stanejo. Sicer pa brez komentarja: »Gradnja blokov mora
biti komercialna, stanarine pa potem — ekonomske!« Tudi take pripombe dajejo stanovalci . . .
   In še ena pripomba nekega stanovalca. Ali bolje: izkušnja. Pokvaril se je bojler in na poziv sta prišla dva delavca ustreznega podjetja. Dolgo sta si strokovnjaško ogledovala bojler, nato pa še bolj strokovnjaško pripomnila, da ga ne moreta popraviti, ker nista prinesla nečesa s seboj. Obljubila sta, da prideta naslednjega dne. Tega dne ju ni bilo, tudi drugi in tretji dan ne. Ob tem primeru ni treba mnogo razglabljati. Ali sodi primer med neresnost ali med pomanjkanje strokovnosti, ni niti toliko važno. Važno je to, da dalje tako ne bo šlo.
VODILNI MOTIV: EKONOMIČNOST...
   O teh pripombah, mnenjih in željah smo se pogovorili tudi s pristojnimi na projektivnem biroju. Zvedeli smo, da so načrti' za soboške bloke izdelani v skladu z načeli sekretariata za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo ter komunalne zadeve republiškega Izvršnega sveta. Po teh načelih je predvidena maksimalna zasedba za ta stanovanja 3 oseb. Ta načela datirajo iz leta 1957, zato pa se po novih težnjah dnevni prostor ne predvideva več. Torej: po novem gre le za ležišča, čemur naj prisluhnejo tisti, ki v prihodnjih letih računajo na nova stanovanja. Sedanja dvosobna stanovanja v blokih imajo 53 m2 površine, maksimalna površina za taka stanovanju pa je 57 m2 metrov.
   Glede izvedbe del sodijo projektanti, da je kakovostna. Trdijo, da so sodelovali v nekaterih tehničnih pregledih, ko-lavdacijah in superkolavdacijah ter da je bilo — vse v redu. Pripominjajo pa, da bi morali stanovalci vrata in okna vsaj eno leto redno zapirati, v resnici pa jih puščajo odprta. Glede raznih določe-
   nih šumov in zvokov iz stranišč in kopalnic zgornjega nadstropja menijo, da jih slišijo stanovalci skozi ventilacijske kanale, ki morajo biti, in ne zaradi tankih zidov.
   Gradnjo takih blokov je predvsem narekovala ekonomičnost, zato so na eno stranišče vezana štiri stanovanja. Vsa stanovanja so bila pregledana, menijo dalje projektanti. vendar pri nekaterih družinah ni pripomb, pri drugih pa kaže, da je vse narobe. Tu opozarjajo na odnos stanovalcev do stanovanja in na stopnjo stanovanjske kulture. Glede okvar pri elektroinstalacijah dopuščajo možnost slabega industrijskega materiala in menijo, da se take reči dogajajo povsod na svetu. Priznavajo, da je pripombe glede vrat in oken v dobršni meri pripisati tudi pomanjkanju suhega lesa. Kar zadeva material pri vodovodnih instalacijah, sodijo, da nekatere stvari izdelujemo pri nas šele 10 let, zato kakovost še ne more dosegati uvoženih izdelkov (tradicija!). Dopuščajo tudi pripombe glede zvočne medstropne izolacije, ki je zaradi financ morda slabša. Sicer pa menijo, da so redki popolnejši načrti za bloke od teh, ki jih imamo v Soboti. Ce bi bilo po njihovem, bi bile vrh vsega kuhinje opremljene s štedilniki, bojlerji in zidno opremo, žal pa so za to razpoložljiva sredstva preskromna.
REVOLUCIJA OKUSA
   Pri »Sogradu«, izvajalcu gradbenih del, je stekel naš pogovor najprej o najemninah. Za stanovanja, ki jih gradijo letos, se bo že določala najemnina po investicijski vrednosti. To bo šele prava ekonomska najemnina, medtem ko je sedaj od ločala vrednost točke. Na višino najemnine stanovanj, ki se še gradijo, bo vplivala tudi sleherna podražitev materiala. Opečni izdelki, na primer, so se že podražili za 25% Kakšne velike razlike med sedanjo (»po točkah«) in novo najemnino za stanovanja iste vrste sicer ne bo, govo-
   ric in hudovanj pa seveda ne bo manjkalo.
   Pri »Sogradu« brez nadaljnjega priznavajo težave z domačimi izvajalci obrtniških del. Tu gre v glavnem za obrtna podjetja, le nekatera mizarska in slikarska dela so bila v rokah zasebnih obrtnikov. Ta podjetja si namreč ne zagotovijo pravočasno materiala, ki ga na trgu primanjkuje. Zato je še danes 36 stanovanj brez banj. ker si jih bivši »Strojnik« ni zagotovil. Pri cenah obrtnih storitev (inštalaterska, vodovodna, ključavničarska in kleparska) konkurirajo mariborska podjetja, ki so cenejša. Praksa kaže, da je rok izgotovitve pogosto prekoračen (kdor hitro da, dvakrat da!) zaradi obrtnikov, le-te pa zopet ovira material. Obrtniki se izgovarjajo, da nimajo kreditov za večje zaloge materiala.
   O težavah (ali celo o spreminjanju) glede načrtov ni govora. pomislek bi bil morda le v tem, da gradimo le dva tipa stanovanj. Nov tip stanovanj bo v novem 40-stanovanjskem bloku pri kolodvoru. Ta bo za nekaj let novim družinam zadoščal, hudo pa bo, ko se bo družina povečala in razširila. Ne bi bilo napak, če bi bili v enem bloku trije tipi stanovanj.
   Glede 'reklamacij — ob dveletni garanciji — je očitno, da jih je največ pri elektro in vodovodnonstalacjiskih delih. Pri mizarskih delih in izdelkih je glavni vzrok pripomb in reklamacij les. Vprašanje je, kje vzeti suh rezan les. Pri »Sogradu sodijo, da je kakovost del »Smreka« dobra. Toda tu je še nekaj. Načrti za naše soboške bloke so bili izdelani pred tremi leti, zato predvidevajo precej 3 mm stekla. Tudi za bloke, ki jih gradijo sedaj, je predvidenega precej 3 mm stekla. Tega stekla pa primanjkuje in pogosto ga je soloh nemogoč? kupiti. Kaže, da si bodo morali projektanti nekako pomagati z 2 mm ste-
    POMURSKI VESTNIK
List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje.
Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 603—70 1—365
POMURSKI VESTNIK. 10. MAREC
2
Tajna anketa odkriva...
   Kaj sodi madžarska mladina o drugi svetovni vojni in grozotah, ki so jih povzročili nacisti? Časnik »Valosag« (»Resnica«) je pred nedavnim postavil srednješolcem s tem v zvezi nekaj intimnih vprašanj. Dijaki in dijakinje iz devetih budimpeštanskih gimnazij so odgovorili nanje, uredništvo pa je na zaključku objavilo svoje zaključke.
   Kakor piše dopisnik Tanjuga Čorovič, so mladi, doraščajoči ljudje morali odgovoriti na 15 postavljenih vprašanj v eni šolski uri brez pomoči leksikonov ali odraslih. Med vprašanji so bila tudi naslednja:
      V katerem zgodovinskem razdobju bi želel živeti? Če želiš živeti sedaj, povej, zakaj ?
   * Kaj je fašizem?
   * Kaj veš o Hitlerju?
   *   Kdo so bili esesovci in gestapo? Kaj veš o Oswieczinu,
Buchenwaldu in Dachauu?
   * Naštej dogodke, najbolj pomembne med drugo svetovno vojno!
   Večina vprašanih mladincev in mladink je kajpada zadovoljna, da lahko živi v sedanjem času. Mnogi so poudarjali predvsem tehnični napredek, prav malo pa sc jih je dotaknilo razlik v družbenih sistemih in želja v tej zvezi.
   Vendar je najzanimivejši oni del ankete, ki sc nanaša na drugo svetovno vojno in na nacizem. Večina je pravilno prikazala bistvo nacizma:  skrajni nacionalizem, nasilje,
napadalnost, divjo brezobzirnost, vendar so vso stvar prikazali kot »nemški fašizem<. O italijanskem in bolgarskem fašizmu mnogi niso napisali kdo ve kaj, na madžarskega pa so — pozabili.
   Na vprašanje, kaj vedo o Hitlerju, je časnik prejel naravnost neverjetne odgovore, ki so povzročili zaskrbljenost med vzgojitelji. Poleg izrazov kot so »ponoreli sadist«, »zmaj nemškega naroda«, »krvnik Židov« itd. so izpraševalci naleteli tudi na izraze »največja nemška glava«, »vojskovodja«, »književnik«, »osvoboditelj nemškega naroda . . .«! Na drugi strani so dijaki zapisali, da smatrajo za najpomembnejši dogodek v preteklosti stalingrajsko bitko in pa osvoboditev Madžarske.
   Dijaki so v glavnem pravilno ocenili esesovske enote in gestapo, znali so povedati o grozotah v koncentracijskih taboriščih, vendar so kot internirance omenili samo Žide. Kakor da bi ne vedeli, da je živelo in umrlo v taboriščih smrti nad desettisoče Rusov, Jugoslovanov, Poljakov, Francozov in drugih!
   Značilno je, da niso prav ocenili vloge madžarskih reakcionarnih politikov v pripravah za drugo svetovno vojno. Vedo pa, da je njihova dežela sodelovala na strani Hitlerjevske Nemčije, vendar jim ni povsem znana vloga Horthyja.
   In kaj bi bilo z Madžarsko, če bi zmagal Hitler? Nekateri odgovori na to vprašanje so naravnost vznemirljivi. Med njimi so bili tudi taki: »V primeru Hitlerjeve zmage bi Madžarska znova dobila ozemlje, ki ga je imela 1 .1848, prišla hi tja do morja ... S Hitlerjevo zmago bi dosti pridobili, ker bi bilo naše življenje bolj civilizirano (?)«.
   Anketa kaže, da doraščajoča mladina ne ume ceniti dogod-
kov druge svetovne vojne. Nastane seveda vprašanje, kakšna je okolica, v kateri žive otroci, ki so na vprašanja odgovorili sicer odkrito, pa ven-dar tako nerealno in sedanjemu času in vzgoji včasih hudo odmaknjeno...
     Sabotaža?
  V pristanišču glavnega kubanskega mesta Havane je o soboto eksplodirala francoska ladja »La Coubre«, ki je iz Belgije pripeljala na Kubo orožje, strelivo in razstrelivo. Do nesreče je prišlo o trenutku, ko so iztovarjali blago. Kakih 100 ljudi je bilo pri tem ubitih, 200 pa ranjenih. Gmotno škodo cenijo na 15 milijonov dolarjev.
  Izredna smola, bi kdo pomislil. Vendar kaže, da ni tako. Predsednik kubanske vlade Fi-del Castro je izjavil, da so določeni ameriški krogi vmešani o to — sabotažo. Po njegovem mnenju so detonator postavili pod ladjo v nekem evropskem pristanišču. Znano je tudi. da je nek ameriški konzul v Belgiji skušal preprečiti prodajo belgijskega orožja Kubi, pa se mu ni posrečilo ...
  Pisali smo že, da so najnovejši ukrepi vlade Fidela Castra močno prizadeli nekdanje ameriške lastnike plantaž sladkornega trsa in povzročili tudi med kongresnimi krogi o ZDA protikubansko razpoloženje. Uradni Washington skuša zadnje čase storiti vse, da bi zavrnil Castrove obtožbe. Tudi po eksploziji je sporočil, da so kubanske obtožbe o sabotaži neutemeljene.
  Vprašanje zase je, če bodo o Havani temu verjeli. Tu so še hudo živi spomini na »neznana« letala, ki so pred nedavnim metala zažigalne bombe na nasade sladkornega trsa, pa so jih ob neki priliki identificirali kot ameriška. Javna tajnost je tudi, da se o ZDA zbirajo ljudje, ki žele ob prvi priložnosti, s spletkami ali kako drugače, strmoglaviti sedanji režim na Kubi.
  Težko se je nekomu odreči privilegijev...
Maroško pristanišče Agadir po potresu
TIHE DEMONSTRACIJE
     Ameriški Senat nudi te dni nenavadno sliko. Osemnajst senatorjev, predstavnikov demokratske stranke z amer. juga. si prizadeva, da bi z dolgimi, zaporednimi govori preprečilo v duhu starega senatnega postopka sprejem zakona, s katerim bi dobili črnopolti prebivalci popolno volilno pravico in še več drugih pravic. Kot vemo, vladajo v nekaterih južnoameriških deželah še vedno skrajno rasistični nazori, ki rode tudi krvavo obračune s črnci. Spomnimo se samo primerov linčanja!
   In vendar se ameriški črnci zavedajo, da je prišel njihov čas. V petnajstih mestih južnih držav demonstrirajo na javen način, toda to niso poulične ali kakršne koli podobne demonstracije. Nikakor ne! Protestirajo v lokalih: buffetih, restavracijah in tr-govinah-točilnicah, njihovo geslo pa je: »Sedeti!«. Kajti po nepisanih pravilih, ki jih je ustvaril rasizem v dolgih letih, smejo tod sesti samo belci, črnopolti prebivalci pa lahko pojedo kak grižljaj ali popijejo kak kozarec samo stoje. Črncu strežno osebje ne sme postreči za mizo.
   Na pričefku januarja se je dijak Marcneil Joseph iz Greensbowa v Severni Karolini domislil nečesa nenavadnega. Skupaj s tremi črnopol-timi tovariši je stopil v tipično ameriško trgovino z barom družbo Wolworth, kakršne srečamo po vsej Ameriki. Najprej so kupili zobno pasto in še nekaj drobnih stvari, nato pa sedli na visoke barske stole ob točilni mizi. Storili so nekaj, kar je bilo doslej prepovedano.
   »Saj dobro veste, da ne smete tu sedeti,« jih je boječe posvarila natakarica-črnka. Ni jim hotela postreči. Mladinci so zatem naročili belo kavo od bele natakarice.
   »Obarvanim ne strežemo,« je na kratko odgovorila.
   »Kako ste rekli?« je vprašal eden med njimi, kakor da ne bi prav razumel. »Saj ste mi vendar postregli meter stran od tod, ko sem kupil zobno pasto. Čemu mi ne bi postregli na tem mestu? Zakaj mi potem ne odrečete postrežbe v vsej trgovini?«
   In vsi štirje dijaki so lepo obse deli na stolih. Sedeli so, četudi jim niso postregli, dokler niso trgovine zaprli . . .
   Čez nekaj dni so se tihe demonstracije te vrste razširile po petih južnih državah. Belci so protestirali, tu in tam so celo posegli po nasilju, toda uspeha ni bilo. Črnopolto prebivalstvo je posedalo po stolih, kjer so doslej smeli sedeti samo priviligirani belci.
Znani severnoameriški pisec Harry Golden se je v znameniti knjigi »Samo v Ameriki« ponorčeval o načinu, kako je treba rešiti ta problem. Imenoval ga je »vertikalni načrt za črnce«. Po njegovi sodbi naj tako
črnci kakor tudi belci raje stoje, saj bi tako odpadel razlog za zapostavljanje. Kot kaže, so se črnopolti ameriški državljani odločili drugače. Hočejo sedeti kot enaki med enakimi, a ne kot taki — stati.
    V ZDA so po sklepu Vrhovnega sodišča pričeli združevati doslej ločene šole za belce in črnce, vendar sam zakon o tako imenovani desegregaciji ponekod počasi izvajajo. In prav ta resnica je še bolj spodbudila črnopolto prebivalstvo, da se je lotilo po zgledu dijakov svojevrstne pasivne rezistence.
    Ponekod skušajo preprečiti spopade med belci in črnci in zapirajo
trgovine, nanje pa izobešajo obvestilo: »Zaprto zaradi popravil«, »Zaprto zaradi javne varnosti«, »Zadržujemo si pravico, da strežemo javnosti tako, kakor hočemo« itd. Ponekod so zaprli vso trgovino, drugje samo oni del, kjer prodajajo živila in pijače. Drugje so spet — iz praktičnih razlogov — odstranili one visoke stole. Saj bele skupnosti nimajo prav nič proti črncu, če si naroči kruhek in ga odnese s seboj ali poje stoje!
Krajevni tisk obširno piše o demonstracijah sedečih črncev. Nek
uvodničar je napisal, da je črnec v trgovinah gost, ki ga prisrčno vabijo v hišo, nikakor pa ne za mizo. »To je vsekakor zamotano gostoljubje,« pravi na koncu.
   Belopolti funkcionarji so se ustrašili posledic tihih demonstracij. Bojevitost mladih črncev ovira njihov razmeroma počasen načrt desegrega-cije, ki bi ob normalnih pogojih utegnil trajati nekaj desetletij. Severnokarolinski javni tožilec je prepričan, da so dijaki storili »nepopravljivo škodo« odnosom med belimi in »obarvanimi«. Neki župan se pritožuje nad njimi, ker hočejo »spremeniti dolgoletni običaj na na-
čin, ki lahko samo propade.«
   V tem je tudi bistvo vse zadeve. Črnopolti prebivalci ne morejo biti več zadovoljni z dozdevno svobodo. Rasizmu je treba narediti konec. Cimprej, tem bolje.
   Osemnajst senatorjev-belcev skuša v Senatu te dni zavreti ta razvoj in pri tem uporablja stare metode postopka, toda močnega protirasističnega vala v ZDA, ki se mu priključuje tudi beli ameriški sever, ne bo mogel zaustaviti.
Protesti
ZMAGA SOCIALISTOV
   Na Koroškem so bile v nedeljo volitve v deželno skupščino. Kakor kažejo volilni rezultati, si je socialistična stranka zagotovila 18 sedežev v skupščini, t. j. polovico vseh mest. Ostale stranke so ohranile število dosedanjih sedežev (ljudska stranka 12, KP Avstrije 1 in desničarska »svobodnjaška Stranka« 5).
   Poleg mesta Dunaja je Koroška edina dežela, ki ima vsa povojna leta socialistično vlado. Značilno za koroške Slovence je, da so v veliki večini glasovali za socialističnega kandidata. Celo tisti krogi koroških Slovencev, ki so povezani z ljudsko stranko, so v času predvolilnih priprav mora-
li ugotoviti, da se ne morejo nasloniti na nobeno avstrijsko stranko, tako so dali svojim pristašem proste roke, da se odločijo o kandidatu.
  Klerikalni avstrijski krogi so skušali uporabiti tudi prižnice v pred volilne namene. Ponekod so celo nastopili z nekakšnim »manjšinskim programom...« Vendar Slovenci iz izkušenj dobro poznajo take metode in niso nasedli.
Ustanovitev sklada članic OZN
  Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoeld misli predlagati vsem državam članicam OZN, naj ustanove poseben sklad za pomoč mladim neodvisnim afriškim državam. Ta sklad naj bi se uporabil predvsem za njihov gospodarski, presvetim in upravni razvoj.
  Ustrezen načrt o ustanovitvi tega sklada, za katerega naj bi zbrali okrog pet milijonov dolarjev, bo Dag Hammarskjoeld obrazložil v prihodnjih dneh. Načrt bo nato podrobneje proučil še ekonomsko-socialni svet, dokončni sklep pa bo sprejela Generalna skupščina.
  V poučenih krogih menijo, da je zamisel o ustanovitvi tega sklada plod študijskega potovanja D. Hammarskjoel-da po afriških deželah. S tega potovanja se je vrnil prepričan. da čutijo mlade afriške države naj večjo potrebo po strokovnem in upravnem kadru. Prav tako pa so za te države pereča vprašanja razvoja šolstva in prometnih zvez.
OD TEDNA DO TEDNA
  *   Avstrijski kancler Julius Raab je v sobotnem govoru poudaril, da njegova vlada želi čim tesneje gospodarsko sodelovati z zapadnoevropskimi državami. Takšna težnja po njegovem mnenju ni v nasprotju z načeli nevtralne države. V govoru je omenil, da je Avstrija že vstopila v evropsko združenje svobodne trgovine, ker ji ta organizacija v največji meri zagotavlja gospodarsko samostojnost.
  *   Sovjetski premier Hruščev se je v soboto vrnil s potovanja po azijskih deželah. Ob vrnitvi je v »Dvorcu športov* dalj časa govoril o vtisih in rezultatih razgovorov v Indiji, Burmi, Indoneziji in Afganistanu. Ko je omenil razgovore v Afganistanu, je dejal, da ima ta dežela zgodovinske pravice do ozemlja Puštunistana.
  *   V soboto je uničil požar nad polovico burmanskega mesta Jandun. Požar, ki je trajal cel dan, se je razširil iz trga na ostale dele mesta. Zgorelo je okrog 5 tisoč hiš, škodo pa cenijo na okrog 6 milijonov dolarjev.
  *   Na obisku v Jugoslaviji se mudi delegacija poljske industrije motorjev. Med svojim obiskom se je raztovarjala s predsednikom zvezne indu-
strijske zbornice o možnostih za proizvodno sodelovanje med jugoslovanskimi in poljskimi podjetji, ki izdelujejo motorna vozila.
  * Ko se je predsednik ZDA Eisenhower po svojem potovanju po Braziliji, Čileju in Argentini ustavil v urugvajskem glavnem mestu Montevideo, so študentje organizirali proti njegovemu obisku večje demonstracije. Postavili so barikade in izobesili gesla, v katerih ocenjujejo obisk Eiscn-
howera kot »podrejanje Urugvaja Wallstreetu«. Policija je morala uporabiti solzivec, ponekod pa je prišlo do spopada. Pri tem je bil en študent ubit, več stražnikov in študentov pa ranjenih.
   * V državnem tajništvu za zunanje zadeve so podpisali sporazum o povezovanju elektroenergetskih sistemov Jugoslavije in Madžarske z novim daljnovodom, ki ga bodo zgradili med Subotico in Segedinom.
Predsednik ZDA Eisenhower na obisku v Južni Ameriki
   BEOGRAD — V Kabul je odpotoval prvi sekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Dušan Grubor, ki bo kot začasni odpravnik poslov odprl v Afganistanu jugoslovansko veleposlaništvo.
   MOSKVA — Sovjetski premier Hruščev je v odgovoru na pismo predstavnikov japonskih ženskih organizacij odgovoril, da se je Japonska s podpisom vojaškega sporazuma z ZDA uvrstila med tiste sile, ki si prizadevajo onemogočiti sporazum o razorožitvi ter nadaljevati politiko »s pozicij sile«. (TASS)
klom in temu prilagoditi načrte, da ne bo zastojev. Težave so tudi s tem, da smo priča revolucije okusa. Starega pohištva res ni mogoče v novih blokih razporediti tako, kot bi bilo všeč prababicam. Zlasti kuhinje so sodobno projektirane. Res je: novi čas, novo pohištvo...
   STANOVALCI, POSLUH!
   Na stanovanjski upravi so nas najprej opozorili, da trije bloki še niso imeli prve kolavdacije, temveč le tehnični pregled. Spričo tega, ker smo vztrajali pri svojih vprašanjih, so nam naposled izjavili, da je po njihovi sodbi delo obrtniških podjetij dobro. Preglavice povzročajo domači avtomati. Uvoženih ni, domači ne odgovarjajo, so nam rekli. Povedali so nam tudi svoje pripombe o odnosu do stanovanj. Na hodnikih so ponekod poškodovali že tudi zidove, ne le barve. Hišni sveti in starši bi morali bolj skrbeti za otroke. Navedli so primer, da so otroci posekali pred blokom španski bezeg in lepotično grmičevje.
   Tudi sušenje perila je kamen spotike. Stanovalci blokov imajo priložnost sušiti pe-rilo zunaj, v sušilnici v kleti in na prostornem podstrešju. Znano pa je, da malone vsi najrajši sušijo na — balkonu... Povedali so nam tudi, da niso najemnine v Ljubljani enake (ali vsaj podobne) vrste nič cenejše, kot so to trdili nekateri soboški stanovalci. To so nam dokazali tudi s številkami in dodali, da se odtekajo v Ljubljani fekalije brezplačno v kanale, v Soboti pa plačuje stanovanjska uprava za vsak odvoz po 600 dinarjev. Dalje je v Ljubljani vodovod, pri nas pa gre polovica najemnine za popravilo črpalk in avtomatov. Pogosto se znajde v cevi predivo ali pa črpalka zajame z vodo tudi kamenčke. Nekaj pripomb so dodal k načrtom (v njih ni predpečnikov iz pločevine) in
še enkrat poudarili, da glede kakovosti del nimajo pripomb.
   NIHČE NI VSEGA KRIV
   V podjetju »Blisk« se najbolj pritožujejo nad stopniščnimi avtomati zemunske tovarne »Insa«, ki vzdržijo dan, teden ali mesec, več pa nikakor ne. Kakovost tipkal in stikal se je zboljšala, pravijo. Menijo, da so si ljudje ustvarili neugodno sodbo o instalacijskih delih prav zaradi omenjenih avtomatov in črpalk. Tu drugega ne kaže, ko zagotoviti si boljše, saj jih domači trg že nudi (črpalke, ne pa avtomate). Izhod vidijo v tem, da si zagotovijo odgovarjajoč material in potrebne naprave, ki so jih prej nabavljali od danes na jutri. Tako bodo odpadle omenjene preglavice (veliko del za popravila!), odpadle pa bodo tudi pripombe glede kakovosti dela, ki po njihovi sodbi ne drže; kakovostna dela so gotovo najbolj ekonomična -— mar ne?
   •V podjetju »Smreka« pravijo, da jim je znano dejstvo o slabih mizarskih storitvah zaradi pomanjkanja dobrega lesa. Tega ne morejo dobiti, saj gre skoraj ves prvovrsten les za izvoz. Težave na domačem trgu pa povzroča trgovina, ki prodaia les tja, kjer zanj več dobi. Pri tem pa nastane vprašanje, kako dolgo bodo lahko podjetja izvajala popravila v novih stavbah. Večina popravil gre na stroške obrtnega podjetja, ki pa zaradi pomanjkanja ustreznega lesa ni vsega krivo.
   To je nedvomno res: nihče ni vsega kriv. Res pa je tudi to, da bo ob dobri volji mnogo manj kritičnih pripomb, nepotrebnih nevšečnosti in podobnega. To pa je tudi naš edini zaključek in nasvet vsem, ki jih prizadenejo pripombe v uvodu tega sestavka.
            JOŽE MAKOVEC BOJAN ŠINKO
3
POMURSKI VESTNIK, 10. MAREC
Luigi Pirandelle :
            ČRNI KOZLIČEK
      Nedvomno ima g. Charles TrockIey prav. Pripravljen sem celo trditi, da se g. Charlea Trockley ne more nikdar zmotiti, ker sta g. Trockley in to, kar je prav, eno in isto. Vsaka kretnja, vsak pogled, vsaka beseda g Charlesa Trockleya so tako določeni in natančni, tako premišljeni in samozavestni, da mora vsakdo brez pomisleka priznati, kako ni mogoče, da bi se g. Charles TrockIey motil v katerem koli primeru, ali morda napačno odgovoril na katero koli vprašanje ali napačno ravnal ob kakem dogodku.
      On in jaz sva rojena istega leta, istega meseca in skoro istega dne, on na Angleškem, jaz na Siciliji. Danes, petnajstega junija, bo on star oseminštirideset let; jaz bom dopolnil oseminštirideset let osemindvajsetega. No dobro: koliko let bova imela, on petnajstega, a jaz osemindvajsetega prihodnjega leta. G. Trockley se ne razburja in ne okleva niti za trenutek, z gotovostjo in odločno trdi, da bova petnajstega in osemindvajsetega junija prihodnjega leta imela on in jaz eno leto več, to je devetinštirideset.
      Ali je torej mogoče ne dati prav g. Charlesu Trockleyu?
      Čas ne mineva vsem enako. Jaz bi lahko imel v enem dnevu, v eni sami uri več škode, kakor on v desetih letih, preživetih po strogih pravilih in v skrbi za svoje telesno in duševno zdravje. Jaz bi lahko preživel v tem letu več kot eno celo življenje, pač zaradi žalostne neobrzdanosti svojega duha. Moje telo, mnogo šibkejše in mnogo manj negovano od njegovega, se je v oseminštiridesetih letih izčrpalo tako, kot se telo g. Trockleya ne bo izčrpalo niti v sedemdesetih letih.
      Toda kaj zato? Vsa ta razmišljanja, stvarna in nestvarna, so g. Charlesu zoprna in daleč od prave pameti.
      Ko smo že o tem razmislili, poslušajte, kaj se je nedavno pripetilo g. Charlesu Trockleyu, in poskušajte, če vam bo uspelo, da mu ne pritrdite.
      Prejšnjega aprila, točno po Baedeckerovem vodiču za potovanje po Italiji, se je Miss Ethel Holloway, zelo mlada in zelo živahna hčerka Sira W. Hollowaya, zelo bogatega in zelo uglednega angleškega paira, znašla na Siciliji, da bi obiskala prekrasne ruševine ogromnega starega mesta. Omamljena od čudovitega hribčka na toplem dihu afriškega morja, po katerem se je razcvetalo belo mandeljnovo cvetje, je sklenila, da bo ostala več kot en dan v velikem Hotelu des Temples. Hotel se dviga na odprtem polju, izven strmega in revnega današnjega mesta, na prekrasnem kraju.
      Že dvaindvajset let je g. Charles Trockley vicekonzul v Agrigentu in že dvaindvajset let vsak dan proti večeru odhaja peš s svojim gibčnim in umirjenim korakom iz mesta na hribček, k ruševinam agrigentskih templjev, ki se zračni in veličastni dvigajo na kamniti planoti sosednjega akrejskega hriba. Na njem se je nekoč dvigalo v razkošju marmora staro mesto, ki ga je Pindar poveličeval kot najlepše med smrtnimi mesti.
      Stari pisci so pisali, da Agrigenci vsak dan jedo, kot da bodo že jutri umrli, a svoje hiše gradijo, kot da bi nameravali živeti večno. Sedaj jedo malo, ker je v mestu in okolici velika revščina, a po neštevilnih vojnah, sedmih požarih in prav toliko ropanjih ni niti sledu o nekdanjih hišah. Tam, kjer je bilo nekoč mesto, je zrasel gozd mandeljnovih dreves in saracenskih oljk, imenovan Mestni gaj. Košate sivkaste oljke se prožijo do podnožja stebrov veličastnih templjev, in kot da bi prosile miru za te zapuščene rebri. Izpod planote teče, kadar more, reka Agrigento, ki jo je Pindar slavil kot reko, okrog katere se pasejo številne črede. Se vedno kaka majhna čreda prečka kamnito korito reke, pleza po strmini do kamnite planote, da bi tam legla in prežvekovala skopo pašo v globoki senci ogromnega templja Svobode, ki je še dobro ohrajen.
      Ta kozja vsiljivost se je zdela vedno g. Charlesu Trockleyu strašno bogoskrunstvo. Neštetokrat je ta primer prijavil spomeniškim konservatorijem, toda ni prejel drugega odgovora, razen popustljiv nasmešek in skomiganje z rameni. Trepetajoč od resnične nejevolje se je g. Charles Trockley pritoževal zaradi teh nasmeškov in skomiganja z rameni, ko sem ga včasih spremljal na njegovem vsakodnevnem sprehodu. Cesto se zgodi, da g. Trockley naleti v templju Sloge ali Here lacinijske na skupine svojih sonarodnjakov, ki prihajajo, da bi obiskali ruševine. Opozarja jih na svetoskrunstvo, ki ga počenjajo tiste ležeče koze, ki prežvekujejo v senci stebrov. Ne čas in ne ponavljanje ga ne moreta pomiriti in ublažiti njegove nejevolje.
      Da povemo po resnici, vsi angleški obiskovalci ne pritrjujejo negodovanju g. Trockleya. Mnogim se zdi celo poetično to počivanje koz v templjih, tako osamljenih poleg tako pozabljenega in zapuščenega kraja. Mnogi izmed njih se celo veselijo in navdušujejo nad tem prizorom, seveda v največje pohujšanje g. Trockleya.
      Toda nihče se ni tako razveselil in navdušil, kakor Miss Ethel Holloway preteklega aprila. Se več, medtem ko ji je nejevoljni vicekonzul govoril o dragocenih arheoloških podatkih, s katerimi se niti Baedecker niti kateri koli vodič še ni okoristil, je Miss Ethel Holloway pokazala do svojega spremljevalca tako nepazljivost in nevljudnost, da mu je nenadoma obrnila hrbet in pohitela za ljubkim črnim kozličkom, ki sr je skotil šele pred nekaj dnevi. Kozliček je med poleglimi kozami poskakoval sem in tja. kot da bi se po zraku okrog njega kresale svetleče se iskre. In kot da bi se sam čudil svojim predrznim in neumnim skokom, je vztrepetal od strahu ob vsakem najmanjšem šumu, ob sapici, ob komaj vidni senci v tem, zanj še nepoznanem svetu! Tistega dne sem bil z g. Trockleyem, in kakor sem se razveselil radosti tiste male Miss, ki se je na prvi pogled zaljubila v črnega kozliča in ga takoj hoteli kupiti, tako sem bil žalosten zaradi trpljenja nekega Charlesa Trockleya.
      — Da bi kupili kozliča?
      — Da, da! Kupiti, takoj, takoj!
      Vztrepetala je tudi ona, mala Miss, kakor tista ljubka črna živalca; najbrž ni niti slutila, da g. Trockleyu, ki že zdavnaj sovraži te živali, ni mogla storiti hujšega.
      Zaman se je g. Trockley trudil, da bi jo pregovoril, da bi ji prikazal vse neprijetnosti, ki bi sledile tej kupčiji, na koncu je moral popustiti in zaradi spoštovanja do njenega očeta stopiti k divjemu kožarju, da bi se z njim pogodil za črnega kozlička.
      Ko je Miss Ethel Holloway izplačala kozarju zahtevani znesek, je povedala g. Trockleyu, da bo zaupala svojega kozlička upravitelju Hotela des Temples, a takoj, ko se bo vrnila v London, mu bo brzojavila, naj ji ga pošlje, kakor hitro more. Poravnala bo vnaprej vse stroške. Nato se je s kočijo vrnila v hotel, držeč v naročju kozlička, ki je brcal in meketal.
      V soncu, zahajalo je med fantastično raztrgane oblake nad morjem, ki se je pod   njimi lesketalo kakor   brezkončno zlato ogledalo, sem zagledal v črni kočiji brhko in drhtečo plavolaso deklico, kako se oddaljuje
zavita v varstvo blesteče svetlobe in, zdelo se mi je, sanje. Tedaj sem dojel, da ona nima niti malo solidne pameti, ki tako dostojanstveno vlada
nad vsemi dejanji,  mislimi,  koraki in besedami g. Charlesa Trockleyn.
Dojel sem to po tem, ker se jo mogla v njej nenadoma pojaviti tako vroča želja, tako živa ljubezen do majhnega črnega kozlička, čeprav je bila tako daleč od svoje domovine, čustev in dogodkov svojega vsakodnevnega življenja.
      A kaj je imela namesto hladne pameti mala Miss Ethel?
      —     Samo neumnost, — trdi g. Charles Trocklev, s komaj zadržano jezo, kar ti gotovo vzbudi sočutje, če gre za človeka, kot je on, vedno tako umirjenega.
      Vzrok njegove hude jeze so dogodki, ki so sledili nakupu črnega kozlička.
      M iss Ethel Holloway je odpotovala naslednjega dne iz Agrigenta. S Sicilije je nameravala v Grčijo, iz Grčije v Egipt, iz Egipta v Indijo.
      Pravi čudež, da se je spomnila črnoga kozliča, ki ga je bila kupila med ruševinami agrigentskih templjev na Siciliji, ko se je živa in zdrava vrnila v London.
      Ko je, približno po osmih mesecih, prišlo iz Anglije pismo Miss Ethel Holloway, so se direktor Hotela des Temples, čuvar kozliča in kozar znašli v morju neprijetnosti: prvi zato, ker je zaupal kozliča čuvarju, čuvar, ker ga je zaupal kožarju in kožar, ker ga je izročil v varstvu nekemu drugemu kožarju in mu obljubil natanko tisto, kar je čuvar obljubil njemu. O tistem drugem kožarju pa ni bilo ne duha ne sluha. Lov za njim je trajal približno mesec dni. Končno se je nekega dne v vicekonzulatu v Agrigentu pred g. Trockleyem pojavila neka strašna rogata žival, vsa prelepljena z blatom in kozjeki, z obledelo, razkuštrano-rdečkasto dlako. Sklonjene glave je kozel meketal globoko, hripavo in drhte, kot da bi grozeče spraševal, kaj hočejo od njega, ki so ga razmere spravile v tako stanje in privedle v ta prostor, tako tuj njegovim navadam.
      Torej, g. Charles Trockley se po svoji stari navadi ni niti najmanj prestrašil tega prizora in ni niti za trenutek omahoval; izračunal je čas od začetka aprila do konca januarja in ugotovil, da je nekdanji ljubki kozliček lahko postal ta sedanja umazana žival. Brez trohice oklevanja
                           (Nadaljevanje na 7. strani)
Zapisek ob robu dveh dramskih sezon v Pomurju
Po raznih poteh k napredku
       Žal danes še nimamo popolnih podatkov o dramskih uprizoritvah v Pomurju v sezoni 1958/59. Po razpoložljivih podatkih je bilo 115 dramskih predstav. Igralske skupine »Svobod e, prosvetnih društev in ostale dramske skupine so uprizorile skupno 51 del domačih in tujih avtorjev. In še nekaj podatkov. Od že omenjenih 115 predstav je bilo 92 uprizoritev na domačih odrih, 23 pa je bilo gostovanj. Vse te predstave si je ogledalo skupno 18.072 gledalcev. Zadovoljuje tudi število nastopa jočih, saj znaša 657.
   Številke, pa k sreči ne odločajo v vsem in popolnoma. Mnogo bolj spodbudna in pomembna je ugotovitev, da se je izbor del znatno zboljšal. Med uprizorjenimi deli v sezoni 1958/59 zasledimo tudi deta kot so »Dnevnik Ane Frank«, »Jezusovi apostoli«, »Operacija«, »Raztrganci«, »Dogodek v tramvaju« in druga, kri so bila na repertoarju tudi mnogih mestnih poklicnih gledališč. Tu in tam sicer še zasledimo uprizoritev »Krivoprisežnika«, »Prisege opolnoči« in podobnih nekakovostnih in idejno neodgovarjajočih del, vendar lahko govorimo o teh primerih le še kot o osamljenih pojavih, pa čeprav celo tam, kjer bi to najmanj pričakovali.
   Glede režiserjev naših amaterskih odrov kaže, da se stanje polagoma, a vendar iz leta v leto zboljšuie. Med njimi so ljudje raznih poklicev uslužbenci, profesorji, učitelji, kmetje in delavci v starostri od 23 do 66 let. Največ je med režiserji učiteljev. To je razumljivo. Žal pa na delo dramskih skupin neugodno vpliva dokajšnja fluktuacija v tem poklicu. Tudi izbira del posameznih režiserjev-učiteljev ni vselej najboljša. Mnogi namreč najraje posegajo po
delih, ki so jih uprizarjali še na učiteljiščih, ob tem pa ne upoštevajo novo, povsem spremenjeno okolje.
   Spodbudno je tudi to, da se bodo vrste režiserjev še pomnožite. Predlani je priredil okrajni svet »Svobod« in pro-
svetnih društev režiserski tečaj v Veržeju. Polovica teh, ki so tečaj končali, pa je pozneje odšla iz našega okraja. Za lanski republiški režiserski tečaj v Kopru so prijavili iz vsake občine po dva udeleženca, sprejeti pa so bili iz vsega Pomurja le trije. Letos so jih prijavili dvanajst. Sodeč po obljubah, bodo vsi tudi sprejeti. Okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev sodi, da bi naj tri novi režiserji vodili v svojih občinah repertoarno politiko in utirali pot kvaliteti. Med režiserji amaterskih odrov v Pomurju pa je že da-
nes 14 takih, ki imajo po 1 do 4 začetne ali nadaljevalne tečaje.
  Ob vsem tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako tečejo stvari v novi sezoni 1959/60. Vse kaže tudi tukaj na boljše in lepše čase. To lahko trdimo s samozavestjo, čeprav so ponekod malone nepremostljive objektivne težave zaradi odra ali podobnega. Takšen, najbolj znan in pereč primer je nedvomno v okrajnem središču M. Soboti. Ne glede na to pa po naših vaseh še tudi danes mnogokje upri-
zarjajo igre v tesnih šolskih prostorih.
  Zato je tudi razumljiva pobuda okrajnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev, ki se zavzema za smotrno koordinacijo nastopov dramskih skupin. Če bi dramske skupine — na primer — v šestih vaseh neke občine postavile na oder šest različnih iger in z njimi gostovale v ostalih vaseh, bi si občinstvo teh vasi lahko ogledalo v eni sezoni šest različnih predstav. Ta pobuda je vsekakor koristna, enako pa velja tudi za predlog o okrajnem tekmovanju
dramskih skupim. Po tem predlogu naj bi dve najboljši skupini nastopili v Murski Soboti. Tudi na ta način bo moč doseči pomemben napredek pri kakovosti in boljši ravni dramskih uprizoritev v Pomurju.                  Bj. Š.
Uprizoritev  »Dnevnika Ane Frank« v M. Soboti
VESELI VEČER V VUČJI GOMILI
  Prejšnjo soboto je kulturno-prosvetno društvo iz Bogojine nastopilo z Veselim večerom v Vučji gomili. Program je zelo dobro poživel instrumentalni kvintet »Divji lovec«, nekaj humorističnih točk ter moški in mešani pevski zbor. Predstava je bila pri občinstvu sprejeta z velikim zadovoljstvom, saj so se vsi zelo potrudili. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Z istim programom je skupina nastopili v Filovcih in Dobrovniku.
»NA OGLEDIH« NA TIŠINI
  Mladina iz Tropovec je v nedeljo v zadružnem domu na Tičim priredila veseloigro »Na ogledih«. Obisk je bili dober in tudi uprizoritev.
GLASBENA PRIREDITEV V
  BOGOJINI IN NA TIŠINI
  Zadnji nedelji so učenci glasbene šole v Murski Soboti priredili dva uspela koncerta in sicer prvega v Bogojini in drugega na Tišini.  Z obema nastopoma so zadovoljili številno občinstvo, ki se je zbralo na obeh prireditvah.
»LJUBEZEN V KLETI«
V PUCONCIH
  V nedeljo je dramska skupina soboške gimnazije gostovala v Puconcih z dramo Toneta Čufarja »Ljubezen v kleti«. Soboškemu občinstvo se bodo s to dramo predstavili kasneje, prej pa bodo gostovali še v ostalih krajih.
SEMINAR ZA POLJEDELCE
  V Radencih je bil zaključen 14-dnevni seminar za poljedelce pomurskega okraja. Udeležili so se ga predvsem pomočniki upravnikov kmetijskih zadrug in nekaj kmetijskih tehnikov. Seminar je priredila okrajna zadružna zveza, predavali so kmetijski strokovnjaki iz M. Sobote ter strokovnjak kmetijskega zavoda iz Maribora. Na seminarju so obravnavali ustroj in namen zadrug, organizacijo zadružnih ekonomij in lastne proizvodnje na teh ekonomijah, namen in pomen kooperacije, pitanje živine in prirejo plemenske živine, izdelavo gospodarskega plana itd.      ika
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
   Že takoj v začetku lahko zapišemo, da je repertoar soboškega kinematografa v tem mesecu pestro in solidno izbran, čeprav se ne dviga nad povprečje ostalih okrajnih in pokrajinskih središč v Sloveniji, za nekaterimi izmed teh pa tudi občutno zaostaja. Filmi, ki smo jih že videli »Bigamist«, »Lažni kapetan«, »Škan-
dal na plaži«, »Osma vrata« in »Dvigalo za morišče« nas niso razočarali. Sprejeli smo jih več ali manj kot prijetno večerno razvedrilo, nekateri izmed njih pa so nas celo pripravili k tomu, da smo o njih razmišljali. Glede edinega domačega filma v tem mesecu velja pripomniti, da je da! Milivoje Živanovič v Tanhoferjevem filmu »Osma vrata« doslej najboljšo moško vlogo v našem filmu. Marsi-
komu izmed nas bo je dolgo v spominu njegov lik profesorja Simoviča, čigar dilema je osnova vse drame.
   Prostor nam ne dovoljuje, da bi se podrobno zadržali pri vseh filmih, ki smo jih ali pa jih bomo videli ta mesec v soboškem kinu. Podrobneje bi se zadržali le pri treh. Najprej pri filmanem Dickensovem romanu britanske proizvodnje Arthur Rank 1958
ZGODBA O DVEH MESTIH
   V tem Dickensovem romanu ne najdemo samo ganljive in melodramatski grajene fabule, pobarvane s patetiko in sentimentalnostjo, kar je značilno za nekatere prejšnje Dickensove romane. V tem delu se jr Dickens vešče poslužil dejstev iz realnega življenja in zgodovinske resnice ter jih prenesel na njemu svojstven način v svet romana in domišljije. Razumljivo je da je književno drlo s takšnimi značilnostmi doslej že štirikrat pritegnilo filmske ustvarjalce. Rankov film, ki ga bomo gledali 16.—17. marca, pa je že peta filmska zgodba tega romana. Dejanje se dogaja pred koncem 18. stoletja, v času, ko se je francosko ljudstvo pripravljalo, da z revolucijo obračuna z družbenimi krivicami in barierami.
   Ob rob temu filmu le še to, da je dal Dirk Bogarde (»Zdravnik v hiši«, »Veter ne zna brati«) v vlogi odvetnika Sydneya Cartona kreacijo, ki jo smatrajo kot doslej najboljšo v njegovi igralski karieri. Njegov Sydney Carton — njegova smrt je edina plemenita gesta v njegovem jalovem življenju — je žalosten lik malce zlobnega in sarkastičnega pijanca, popolnoma nasproten liku junaka vse do zadnjega prizora. V njegovi kreaciji Cartona ni roman-
tike in prav zaradi tega je lik mnogo bolj prepričljiv in pretresljiv. Pretresljiva je tudi usoda Marie Gabelle, ki jo igra Marie Versini. Edini svetli žarek tragičnega zadnjega prizora pod giljotino je vedrost zmage nad samim seboj v Cartonovem srcu.
   Zelo dolgo smo čakali na ameriški barvni film po istoimenskem ro manu Ernesta Hemingwaya
KOMU ZVONI
   Za filmske producente je znano, da imajo dober nos. Zato so običajno filmske priredbe Hemingwayevih romanov le polovični Hemingwayi. Za producente je pomembna v prvem planu le komerciala in utegne te zgoditi, da bo navzlic mojstrski igri Gary Cooperja in Ingrid Bergmanove ob gledanju filma razočaran marsikdo, ki ga je ta Hemingwayev roman navdušil in prevzel. Dejstvo, da film ni novejše proizvodnje, moti le to, da režiserju ni vselej uspelo prepričati producenta o najdragocenejših umetniških vrednotah, ki jih je v romanu obilo. Temu se ne smemo čuditi, saj je filmski zasnova povsem drugačna kot v romani.
   Navzlic vsemu filmu ne kaže odrekati umetniške izrazne moči. Drugo vprašanje je, v kolikor nas bo ogrel in pritegnil, saj je znano, da se Hemingway pogosto odreče žara di producentskih muh, ki iščejo v njegovih delih predvsem erotiko in podobne komercialne pritikline, »očetovstva« filmske zgodbe. Razočaranje s producenti je doživel Hemingway tudi ob filmu »Zbogom orožje«. Film »Komu zvoni« bo na sporedu 25.-27. marca.
   Za konec še nekaj besed o ameriškem filmu proizvodnje Universal Internacional 1957 (Da sporedu ba 30.—31. marca)
Po svoji prvi razstavi v M. Soboti razstavlja akad. slikar L. Danč svoja dela te dni v Lendavi, potem pa bo obiskal še Gor. Radgono in Ljutomer Na sliki reprodukcija: Čolni (tuš).
TEČAJ
  ZA N E PIS M E N E
  Prejšnji teden se je v Murski Soboti začel na pobudo osnovne organizacije SZDL na Pušči tečaj za nepismene prebivalce naselja. S tem se bo število nepismenih v našem okraju zelo zmanjšalo.
Pripravljajo prireditve
   Lendavsko delavsko prosvetno društvo Svoboda zadnje čase beleži lepe delovne uspehe. V pevskem zboru poje čez 40 pevcev, zbor redno vadi tedensko, vodi ga požrtvovalni mladi zborovodja tov. Hajoš. Zbor se že pripravlja za nastope ob priliki proslav 15. obletnice osvoboditve, vanj pa se stalno vključujejo novi pevci.
   Slovenska dramska skupina študira komedijo »Ad acta«. delo režira Bitenc, madžarska dramska skupina pa vadi dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«, prevedeno v madžarščino. Delo režima Štefan Horvat.
   S polnim elanom vadi god-
ba na puhala, ki je pred kratkim prejela celotno serijo novih pihalnih instrumentov. V godbo se je poleg starih godbenikov vključilo mnogo mladine. Čez 30 jih enkrat tedensko prihaja na skupne vaje; pod vodstvom Grleca lepo napredujejo. Lendavčani z zanimanjem pričakujejo prvi nastop pomlajene godbe z novimi instrumenti.
   Aktivna je tudi folklorna skupina, katero voda Novakova, v njej sodelujejo tudi mladinci iz okoliških vasi. Dobro bi bilo, če bi lendavska Svoboda ustanovila posamezne sekcije tudi v okoliških vaseh, kjer se zlasti mladina zanima za ljudskoprosvetno de-
lo. Društvo je vložilo tudi mnogo finančnih sredstev za ureditev dvorane, ki je bila dokaj zapuščena, renoviran in povečan je oder. za folklorno skupino pa je bilo odkupljenih nekaj narodnih noš in škornjev.
   Novi odbor, ki je bil pred kratkim izvoljen, si je zastavil velike naloge, med najvažnejše spada ,pritegnitev v delavcev in mladine k ljudsko-prosvetnemu delu, zlasti v množične sekcije društva in to predvsem iz tistih ustanov in podjetij, ki živijo popolnoma v miru in juh vrtinec splošne aktivnosti še ni zajel. Takih kolektivov pa je v Lendavi še precej.              O.
POTEMNELI ANGELI
   Za ta film po W. Faulknerjevem romanu »Pylon« je značilno, da je njegova filmska zgodba mnogo pri-kupnejša od romana. Nobelovega nagrajenca Faulknerja so se hollywood-ski producenti dolgo ogibali. Prav nič se ne smemo čuditi, če zvemo, da se je režiser filma Douglas Sirk zelo trudil, da bi prežel mračno sliko Faulknerjevega ambijenta na koncu z malce optimizma, česar v romanu ne najdemo. Čeprav ni sledil piščevi zasnovi, kritika sodi, da je ta Sirkov film doslej najvernejša adaptacija Faulknerjevega romana.
   Zgodba in tragičen konec letalskega asa iz prve svetovne vojne Ragerja Shumana nista vsakdanja. Ta velja tudi za vlogo novinarja Burkea (Rock Hudson) in razočarana lrtalčevo ženo La Verne (svetlolasa Dorothy Malone). Navzlic temu pa je film prepričljiv ia nedvomno bo pritegnil tudi nas.
POMURSKI VESTNIK, 10. MAREC
4
 Tiskovna konferenca pri okr. odboru Ljudske tehnike
TEHNIČNA VZGOJA -
DEL SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
V društvih Ljudske tehnike v Pomurju 2222 članov
     Še vedno prevladuje mnenje, da je glavna naloga društev Ljudske tehnike dajati ljudem možnost za »tehnično izživljanje« — Kljub temu, da imajo kmetijske zadruge iz leta v leto več kmetijskih strojev, ni čutiti primernega sodelovanja zadrug z Ljudsko tehniko — Precejšnje organizacijske in finančne težave okrajnega odbora Ljudske tehnike pri uvajanju tehnične vzgoje — Republiško tekmovanje traktoristov letos v Murski Soboti
   V 28 organizacijah LT v Pomurju je včlanjenih precejšnje število članov, med njimi 182 pionirjev in 153 žena. Poleg tega deluje na območju našega okraja še 7 avtomodruštev s 1340 člani, 4 radioklubi, 2 fotokluba in brodarsko društvo. Letos bo ustanovljeno tudi društvo traktoristov in strojnih tehnikov.
   Glede na vedno večje potrebe po splošnem tehničnem znanju ljudi si okrajni odbor Ljudske tehnike prizadeva, da vključi v sistematično tehnič-
no vzgojo čimvečje število državljanov, pri čemer je seveda nujno, da delujejo vsa društva bivših Zvez pod okriljem Ljudske tehnike. Tako bo Ljudska tehnika mnogo laže izvajala svoje naloge in prikazala pravi namen delovanja društev in organizacij Ljudske tehnike. Pri okrajnem odboru LT sodijo, da še vedno prevladuje mnenje, da je glavni namen Ljudske tehnike dajati ljudem možnost »tehničnega izživljanja«, čeprav so samo lani usposobili na treh tečajih 140 traktoristov, prav tako pa je več sto ljudi uspešno končalo tečaje za voznike motornih vozil. Prav kmetijske zadruge, ki imajo od tehnične vzgoje največ koristi, pa kažejo premalo zanimanja za tesnejše sodelovanje z Ljudsko tehniko. Bili so celo primeri, da zadruge niso pustile svojih traktoristov na tekmovanje traktoristov ali na tečaje. Zato tudi ni čudno, če so bili do nedavna primeri, da kmetijske zadruge niso imele dovolj traktoristov.
    Pri okrajnem odboru Ljudske tehnike delujeta dve komisiji: komisija za kmetijsko-tehnična vprašanja, komisija za tehnično vzgojo šolske mladine, v kratkem pa nameravajo imenovati še komisijo za elektrostrojna in industrijska vprašanja. Letos bodo te komisije organizirale društva kmetijskih strojnikov, razstave tehničnih izdelkov, prav tako pa naj bi pričeli letos ustanavljati tudi društva Ljudske tehnike v podjetjih. Doslej delujeta taki društvi le v podjetju Planika v Turnišču in
pri Agrotehniki — servis v Ljutomeru.
   Tako okrajni odbor LT kot posamezna društva nimajo dovolj strokovnega kadra in prostorov za delavnice in podobno. Zato se tako pri okrajnem odboru kot tudi pri nekaterih občinskih odborih LT močno zavzemajo za gradnjo domov Ljudske tehnike. V Radgoni so že uredili primerne prostore za avtomoto društvo, letos pa nameravajo pričeti z gradnjo prostorov tudi v Lendavi. Vsekakor pa sodi med največje težave pri delu Ljudske tehnike pomanjkanje finančnih sredstev. Letos predvidevajo večje število tečajev za radioamaterje, fotoamaterje, tečaje za voznike motornih vozil, za elektrostrojništvo itd. Za organizacijo vseh teh tečajev so potrebna precejšnja sredstva, ki jih med vsemi društvi LT najlaže zberejo avtomoto društva. Zato je popolnoma umesten in posnemanja vreden primer Avtomoto društva Lendava, ki bo dalo vsakemu društvu kakor tudi občinskemu odboru Ljudske tehnike po 10 tisoč dinarjev.
   Na splošno je moč trditi, da je delo Ljudske tehnike najbolj živahno v Lendavi, kjer je dal občinskemu odboru LT nekaj sredstev tudi svet za prosveto in kulturo pni občinskem ljudskem odboru.
   Tehnični napredek, ki si utira pot tudi v pomurske kraje, zahteva vedno večjo skrb, da se ljudje seznanjajo s pridobitvami tehnike. Predvsem mladina kaže za to veliko zanimanje. Zato bo potrebno v okviru Ljudske tehnike organizirati tehnično vzgojo, ki vedno bolj postaja del splošne izobrazbe vsakega posameznika. Vsekakor bo nujno ob tem dajati iz leta v leto Ljudski tehnika tudi večjo materialno podporo.
Aktualno vprašanje bivših viničarjev
   KAKO DOSEČI POKOJNINO?
   Doslej je imelo Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer 2 sindikalni podružnici, delavsko upravljanje pa se je odvijalo preko centralnega DS in UO ter 9 obratnih delavskih svetov. Dosedanji razvoj posestva je nakazal, da je potrebno obratnim delavskim svetom dati večje pristojnosti. Zaradi tega je bilo potrebno reorganizirati tudi poslovanje sindikalnih podružnic. Upravni odbori podružnic so na nedavnih sejah, sporazumno z Občinskim sindikalnim svetom Ljutomer razpravljali o bodoči organizacijski obliki sindikalne podružnice. Ugotovili so, da je potrebno organizirati eno sindikalno podružnico in 9 sindikalnih odborov po posameznih obračunskih enotah. Tako bo organizacija sindikata prilagojena delavskemu upravljanju v podjetju.
   Na nedavnih sejah upravnih odborov dosedanjih sindikalnih podružnic v Železnih dverih in Presiki so razpravljali med drugim tudi o pridobivanju delovne dobe za pokojnino bivših viničarjev. Viničarska družina je bila zaposlena pri gospodarju skozi vse leto. Uredba o priznanju delovne dobe viničarjem pa predvideva, da se delovna, doba za priznanje pokojnin šteje le poglavarju družine, ne pa tudi ostalim članom družine, ki so prav tako bili v delovnem razmerju. Družinskemu poglavarju pa se tudi ta doba prizna le po 8 mesecev v koledarskem letu kot delovna doba. So primeri, da delavcev, starih 65 let. ne morejo upokojiti. Ker podjetje plačuje oz. obračunava zaslužke po ekonomskih enotah, nastaja vprašanje, kako zaposliti te starejše delavce.
Reporterjevi obiski:
Med lendavsko mladežjo
   Med sprehodom po lendavskih ulicah je pritegnilo mojo pozornost vreščanje otrok iz otroškega vrtca, ki so se pod kontrolo vzgojiteljic Kristine in Elčke pridno igrali na travniku. »Nimamo primernega igrišča, zato smo komaj učakali toplejše vreme«, sta mi dejali. Skupina deklet se je takoj ponudila, da bi zapela nekaj pesmi. Posebno živahni sta bili mala Žužika in Lidija ter še nekatere. Sodeč po pesmih in recitacijah sem ugotavljal da morajo vzgojiteljice vložiti precej truda, zlasti še zato, ker večina otrok ob vstopu o vrtec sploh ne zna slovenski. V vrtcu morajo dati torej otroku najprej osnovno znanje slovenskega jezika ter poleg tega še skrbeti za primemo vzgojo in razvedrilo. Medtem, ko sem se razgovarjal z vzgojiteljicami, je mladež še nadaljevala s petjem, nekateri pa so se igrali ob vrbovju. »Ali ste pridni«, sem vprašal. Mala zadrega, nato pa odkritosrčno: »Ne« Ta, skorajda nekoliko pretirana odkritosrčnost me je nekoliko presenetila, vendar mi je tovarišica Kristina takoj pojasnila, da znajo biti tudi pridni in ubogljivi. Igre je bilo kmalu konec in odpravili so se domov. Odzval sem se povabilu ter si ogledal še vrtec.
   V sodobno opremljenih in urejenih prostorih imajo pet oddelkov, razen tega pa imajo še tri oddelke pri podjetju Proizvodnja nafte. V njih je kar preko 240 otrok, čeprav je ob normalnih prilikah prostora le za okrog 180. Doslej so
bili otroci v vrtcu le do 12. ure, vendar pa so skušali ta čas podaljšati do 14. ure. Nedavna anketa pa je pokazala, da je bolje, če tega časa ne izpreminjajo. V Lendavi in okolici otrok ne dajejo v vrtec toliko zaradi prezaposlenosti,
ampak predvsem zaradi vzgoje ter učenja slovenskega jezika. Treba je omeniti, da imajo o lendavskem vrtcu že bogate izkušnje, saj so d dvanajstih letih vzgojili že preko 800 otrok. Pri tem je pa treba seveda dodati, da nekateri obi-
skujejo vrtec tudi po štiri leta. Dokaj težav imajo spričo pomanjkanja vzgojiteljic. Kljub temu pa vsako leto nekako uredijo ter poskrbijo za primerno vzgojo otrok.
J. Stotnik
VESTI iz NAŠIH KRAJEV
TEČAJI ZA ŽENE IN DEKLETA
   Komisija za delo z ženami pri občinskem odboru Socialistične zveze Radgona je organizirala za žene in dekleta poldrug mesec trajajoči šivalni tečaj. Obiskuje ga 55 žena in deklet iz Radgone in bližnje okolice. Tečaj prireja tovarna šivalnih strojev Mirna na Dolenjskem, ki je dala na razpolago tudi 12 šivalnih strojev. Pred tem tečajem je bil enomesečni prikrojevalni te-
čaj, ki ga je obiskovalo 60 oseb.
   Društvo za napredek gospodinjstva pa je organiziralo enomesečni kuharski tečaj, ki ga obiskuje 14 deklet, vodi pa ga gospodinjska učiteljica tovarišica Sovič. Tečajnice so večinoma gospodinjske pomočnice, ki si bodo v tem času izpopolnile znanje v praktičnem kuhanju.            Ika
RAZKRIŽJE
   V mesecu marcu je imel poravnalni svet na Razkrižju te tretjo razpravo. Doslej so obravnavali 22 zadev.
BUČKOVCI
   Kot povsod drugod v Pomurju, smo tudi v Bučkovcih letos primerno pustovali. Organizirali smo pohod otroških mask, zvečer pa smo si ogledali češki film »Dobri vojak Švejk«.
*
   Nepredvideni mraz je našim kmetovalcem onemogočil čiščenje in škropljenje sadnega drevja, ki je bilo ob prejšnjih toplih dneh že v polnem teku.
*
   Kmetijska zadruga Bučkovci je organizirala nekaj po-učnih predavanj, na katerih so zabeležili precej lep obisk. Podobno je precejšnje zanimanje za kuharski tečaj in kmetijsko nadaljevalno šolo,
TIŠINA
   Na Tišini so pričeli z večernim seminarjem, na katerem študirajo knjigo tov. E. Kardelja »Socialistična preobrazba vasi«. Seminar obiskujejo člani zadružnega sveta in odborov osnovnih organizacij
SZDL.
   Zadnjo nedeljo so imeli na Tišini starši roditeljski sestanek.
VIDEM OB ŠČAVNICI
   Pri Vidmu ob Ščavnici so pred nedavnim zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 30 deklet in žena. Ob koncu tečaja so priredile lepo razstava, ki si jo je ogledalo precejšnje število ljudi.
Radenske zadružnice zelo aktivne
Zaključek tečaja so žene - zadružnice povezale s proslavo Dneva žena in delovno konferenco
    V nedeljo je bil v Radencih zaključek tritedenskega prikrojevalne-ga šivilskega tečaja, ki se ga je udeležilo 45 žena-zadružnic iz Ra-denec, Šratorec in Hrastja-Mote. Zaključek tečaja so povezali s proslavo Dneva žena in delovno konferenco. O pomenu 8. marca je govorila predsednica zadružnic tov. Anica Mlinarič, o preobrazbi kmečkih žena pa sekretarka občinskega komiteja ZKS tov. Marija Levar.
    Na delovni konferenci so sprejele žene-zadružnice več sklepov za bodoče delo. Po vaseh bodo organizirale tečaje za vkuhavanje sadja in pripravljanje sadnih sokov. Prevzele bodo v oskrbo 1 ha jagodičevja. Posadile bodo okrog 60 arov ranega krompirja. Zadruga jim bo pripravila zemljo in preskrbela reprodukcijski material. Izkupiček bodo po-
rabile za ogled mednarodne gospodinjske razstave v Zagrebu. Priredile bodo predavanji o prašičereji in perutninarstvu. Dalje so se za družnice obvezale, da bodo pomaga-
le opraviti na zadružni ekonomiji žetev in sušenje sena.
    Že dolgo ni bilo zbranih v Radencih toliko žena in deklet, kakor na tej prvi delovni konferenci.
Za varnost v prometu
    Okrajna komisija za varnost v prometu je z nedavno akcijo dosegla dokaj zadovoljive rezultate ter je bi la v republiškem merilu posebej po hvaljena. Nedavne kino predstave o zaščiti človeka v prometu, ki so bile v vseh občinskih centrih in v vseh večjih krajih, si je ogledalo preko 10.000 ljudi, od tega kar 7245 iz vrst šolske mladine. To je brez dvoma lep uspeh ter primeren prispevek k
utrjevanju varnosti v prometu, ki pa nakazuje potrebo po še pogostejšem organiziranju takih akcij, bodisi kino predstav ali predavanj.
    Omeniti je treba, da so nekateri kolektivi s svojo številno udeležbo pokazali veliko zanimanje, tem pa naj bi sledili tudi drugi. Največjo udeležbo odraslih so zabeležili v lendavski in ljutomerski občini, nekoliko manjšo v ostalih.
V prejšnjem tednu so ponekod vinogradi že oživeli: vinogradniki so obrezovali trto. Toda z novim hladom je bilo delo prekinjeno.
VANEK
ŠIFTAR
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V KAZENSKEM ZAKONIKE
(Nadaljevanje)
   Z vsemi lemi določbami Kazenskega zakonika je postavljena velika odgovornost pred nas vse, da se moramo mnogokrat čutiti bolj odgovorne za vzgojo otrok kot pa se. Zaradi tega jo v Kazenskem zakoniku tudi določeno, da so lahko kaznovani z zaporom najmanj treh mesecev: oče, mati, skrbnik ali druga oseba, ki GRDO RAVNA Z MLADOLETNIKOM ali pa ZANEMARI MLADOLETNIKA, ZA KATEREGA MORA SKRBETI, s tem, da se hudo pregreši zoper svoje dolžnosti skrbi in vzgoje. Ob tem naj še omenim novo določilo, da so lahko prav tako kaznovani vsi, ki silijo mladoletnika K PRETIRANEMU DELU ali k delu, ki ni PRIMERNO NJEGOVI STAROSTI ALI K PROSJAČENJU ali pa ga iz koristoljubnosti navajajo k drugim deja njem, ki so škodljiva za njegov razvoj. Kazenski zakonik pozna več kaznivih dejanj, s katerimi hoče zaščititi mladoletnike in tako smo že omenili postrežbo mladoletnikom z alkoholnimi pijačami. Na novo, prav zaradi skrbi za družino, je določeno kaznivo dejanje: kršitev družinskih obveznosti, ki je v tem, da se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev TISTI. KDOR ZANEMARJA SVOJE ZAKONITE DRUŽINSKE OBVEZNOSTI IN PUSTI S TEM V TEŽKEM POLOŽAJU DRUŽINSKEGA ČLANA. KI NE MORE SAM SKRBETI ZASE. V slučaju, da tak družinski član za-
radi tega zgubi življenje ali si hudo pokvari zdravje, pa je storilec lahko kaznovan tudi s strogim zaporom do osmih let. Pripomnil bi, da so s tem določilom zajeti vsi družinski člani, torej tudi stari, bolani ljudje, ki večkrat ob skromnem prevžitku, katerega dobivajo kot miloščino, ne morejo živeti ne umreti.
    Novela zakonika o kazenskem postopku uvaja v postopek mladoletnikov skrbstveni organ. Skrbstveni organ sodeluje v postopku že od začetka, vmes se seznanja s postopkom in daje svoje predloge ter ima celo pravico 'do pritožbe zoper odločitve javnega tožilca. Mladoletnikom izrekajo sankcije za storjena kazniva dejanja posebni senati za mladoletnike, katerim predseduje sodnik za mladoletnike. Novost je tudi v tem, da se lahko obravnavanje kazenskih zadev mladoletnikov koncentrira pri enem okrajnem sodišču, če je teh več v okraju. Tako bi bilo morda najumestneje, da se v našem okraju skoncentrira obravnavanje mladoletnikov pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti. Okrajna sodišča obravnavajo kazniva dejanja, ki so jih storili mladoletniki, za katere je zagrožena denarna kazen, kazen zapora ali kazen strogega zapora do petih let. V tem je izjema stvarne pristojnosti. Po novem torej sodijo okrožna sodišča mladoletnike le za kazniva dejanja, za katera je zagrožena hujša kazen od petih let strogega zapora.
   Važne in omembe vredne so še določbe: v senatu, ki na okrožnem sodišču odloča po pritožbah, sodelujejo tudi porotniki. To je važna novost in pomembna tudi za nadaljnji razvoj vloge in pomena sodnikov-porotnikov v našem sodstvu. V kazenskih zadevah mladoletnikov lahko odloča senat za mladoletnike na glavni obravnavi ali pa samo na seji. Na seji lahko izreče senat vzgojni ukrep mladoletniku brez njegove prisotnosti, medtem ko sme izreči zavodski ukrep in mladoletniški zapor le po opravljeni glavni obravnavi, na kateri pa mora biti vedno prisoten mladoletnik.
   Omeniti moram še, da je pri obravnavanju kazenskih zadev mladoletnikov javnost vedno izključena Vsak. kdor sodeluje V TEM POSTOPKU, MORA VSE. KAR JE ZVEDEL. ČUVATI KOT TAJNO, drugače lahko kazensko odgovarja. Večkrat smo srečali primere, da je obravnavanje odnosov med starši negativno vplivalo na mladoletnika, večkrat so se posamezne priče obotavljale poveda ti v prisotnosti drugih to, kar jim je bilo znano o mladoletniku, njegovih domačih razmerah in o okolju, v katerem živi. Po noveli je sedaj možno, da se lahko v posameznih primerih odstranijo iz dvorane vsi drugi razen tistega, ki je zaslišan, članov senata, skrbstvenega organa, branilca in javnega tožilca. S tem naj se pomore, da se pred sodiščem
stvar čimprej in čimbolje razjasni, predvsem pa naj razpravljanje o do mačih razmerah ne vpliva negativno na morda že skaljene odnose med starši in otroci. Postopek v kazen skih zadevah mladoletnikov je nujen in mora biti hiter ali ne na škodo kvalitete.
   Omeniti moram še sorazmerno pogoste primere, da starši ali pa starejši navajajo mladoletnike na kazniva dejanja: pošiljajo jih na tatvine, učijo jih, kako je treba začeti s tatvinami poljskih pridelkov ali pa jih vabijo s seboj, ko hodijo ponoči po kokoši itd. S takimi pojavi moramo obračunavati in tukaj moramo začeti, če hočemo zmanjševati kriminal mladoletnikov in kazniva dejanja v naši družbi.
   Vse navedene spremembe so važne tudi za naš bodoči razvoj kazenskega prava: za postopek proti delovnemu človeku, ki že pozablja ali je že pozabil ali pa sploh ne pozna razmer stare družbe, starih družbenih od nosov.
SPREMEMBE V KAZENSKEM ZAKONIKU, NASTALE V ZVEZI Z NAŠIM DRUŽBENO-EKONOMSKIM RAZVOJEM PO LETU 1951
   S Kazenskim zakonikom se pri nas varuje pred nasiljem, samovoljo, gospodarskim izrabljanjem in pred drugimi družbi nevarnimi dejanji osebnost državljanov, njihove z ustavo in zakoni zagotovljene pravice in
svoboščine; prav tako pa tudi našo socialistično družbeno ureditev, varnost in neodvisnost ter naš državni red.
   Ker se z uspehi, ki jih vsakodnevno ustvarjajo delovni ljudje, ob nenehnem razvijanju samoupravljanja, naglo spreminjajo naše razmere, pogostoma opažamo, da so nekateri predpisi postali kmalu neuporabi ji vi in zastareli, da posamezne določbe nedovoljno varujejo, celo če že ne zavirajo našega razvoja.
   Od leta 1951, ko smo šele začeli z delavskim samoupravljanjem, je nastalo mnogo novih sprememb. Naša država, ki je bila tedaj industrijsko in kmetijsko nerazvita, zdaj že močno pomaga s svojo industrijo in izkušnjami drugim manj razvitim, včeraj še nesvobodnim narodom in celo več, uvaja novo prakso v mednarodne odnose. V teh letih smo zgradili tudi nov komunalni sistem, kjer prihaja vedno* bolj do izraza nagrajevanje vsakemu po njegovem delu. Vsi ti uspehi in te spremembe so zahtevale, da se odpravijo nekatera kazniva dejanja, ki so bila nujna v administrativnem obdobju odnosno, da se nekatera dejanja, ki so se pokazala v sodanjosti kot družbeno nevarna za naš razvoj, uzakonijo kot nova kazniva dejanja. Tako je v posebnem delu, kjer so določena kazniva dejanja, bilo odpravljenih 13 členov, a 27 pa je novih. Kot kazniva dejanja so odpravljena tudi
taka. ki jih zdaj že urejajo sami ekonomski odnosi n. pr.: razpečava nje slabih izdelkov; danes jih nihče ne bi kupoval in tudi kolektiv no prodajal, ker so njihovi osebni prejemki že vezani na uspeh gospodarske organizacije. Odpravljeno kot kaznivo dejanje je kršitev prepovedi prometa z nepremičninami. Z določitvijo zemljiškega maksimuma, z uspehi gospodarskih organizacij in uspešnim uvajanjem kooperacije, smo že ustvarili nove pogoje za promet s kmetijskimi zemljišči. Ker nimamo več obveznih oddaj kmetijskih pridelkov, je skoraj že smešno, da bi imeli v Kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje še vnaprej neizpolnitev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov.
   Nekatera kazniva dejanja so po svoji naravi sedaj prešla med prekrške, a nekateri prekrški pa so zaradi svoje družbene nevarnosti postali kazniva dejanja kot n. pr.: postrežba mladoletnikom z alkoholnimi pijačami ali NEUPRAVIČENA ZAPOSLITEV TUJE DELOVNE SILE. O
šušmarstvu v gradbeništvu in drugih dejavnostih je bilo že precej govora Inšpekcijski organi odkrivajo ilegalne »gospodarske organizacije«, ki so večkrat imele le formalno privatno firmo ali pa celo niti ne. Odslej se lahko kaznuje z zaporom, KDOR VEDOMA KRŠI PREDPISE. S KATERIMI JE OMEJENA ZAPOSLITEV TU JE DELOVNE SILE v zasebnih obrtih ali pri drugih delih, ki jih izvajajo zasebniki v lastni režiji, in zaposli veliko več delavcev kot bi jih po predpisih smel.
(Konec prihodnjič)
5
POMURSKI VESTNIK, 10. MAREC
Ustanovljena
Nogometna
podzveza
Pomurja
  V nedeljo je bila v M. Soboti v prostorih »Zvezde« ustanovna skupščina Nogometne podzveze Pomurja. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik in tajnik mariborske podzveze ter številni delegati iz raznih klubov Pomurja.
  Do ustanovitve Nogometne podzveze Pomurja je prišlo zaradi potreb, da bi se nogometna igra še bolj razvila in prodrla v sleherno pomursko vas. Tudi to, da bi postala organizirana, je narekovalo njeno ustanovitev. Za Pomurje je to velika pridobitev, ker bo lahko Nogometna podzveza Pomurja posvetila večjo pozornost nogometnim klubom, prirejala razna tekmovanja ter skrbela za vzgojo kadra. Tako bo n. pr. lahko posvetila več pozornosti malemu nogometu, katerega bi naj gojile vse šole.
  Odslej bo uvedena tudi registracija im vse, kar je potrebno za ustanovitev nogometnega kluba pri Podzvezi v M. Soboti. Ustanovitev Nogometne podzveze v M. Soboti so vsi pomurski nogometni klubi pozdravili. Za predsednika Nogometne podzveze Pomurja je bil izvoljen Franjo Škarabot, za sekretarja pa Henrih Hakl.         D. B.
Lani: VELIK NAPREDEK
Redna letna skupščina Okrajnega rokometnega odbora za Pomurje
      V nedeljo, 6. marca t. 1. je bila v Domu »Partizan« M. Sobota druga redna letna skupščina okrajnega rokometnega odbora. Skupščine se je udeležilo veliko število delegatov, rokometnih sodnikov, funkcionarjev in simpatizerjev. Med drugimi se je skupščine udeležil tudi načelnik OZ »Partizan« tov. Flegar.
    Skupščina je bila zelo dobro pripravljena. Poročila so bila temeljita. Zajemala so temeljne probleme in osnovne značilnosti ter navajala mnogo priporočil bodočemu UO in IO za še uspešnejše delo. Iz vseh teh po ročil povzemamo naslednje:
    Rokomet v Pomurju je v minulem letu zelo napredoval, tako glede števila registriranih sekcij in klubov, kakor tudi glede neregistriranih, ki so se pojavljali na tekmovanjih. Tako je v jesenski moški ligi sodelovalo letos 6 moštev, ki so odigrali za 4. prvenstvo skupno 15 prvenstvenih tekem. V obdobju enega leta se je ustanovila tudi ženska liga, v kateri so sodelovala tri moštva in odigrala tri tekme. Ustanovljena je bila tudi pionirska liga, v kateri so tokrat tekmovali že za 5. prvenstvo. Skupaj je bilo torej odigranih 54 prvenstvenih tekem v M. Soboti, Beltincih in Lendavi. Na vseh teh tekmovanjih je sodelovalo 18 moštev, katerih igralci so dosegli 1025 zadetkov.
    Jesenski prvaki so: moštvo TVD Partizan M. Sobota pri članih, ESS pri članicah in Osnovna šola II. pri pionirjih.
    V primerjavi s prvenstvenimi tekmami je bila mnogo večja dejavnost prav v obliki prijateljskih tekmovanj. Teh je bilo zabeleženih čez 1300. Od lega odpade 969 tekem na moška moštva, 286 tekmovalcev na pionirska in 45 tekmovalk na članska (ž). Vseh 1300 igralcev je sodelovalo na 89 prijateljskih tekmovanjih. Izmed teh so vsekakor bila najpomembnejša srečanja z Branikom, Kovinarjem, Čakovcem in Dravo iz Ptuja, s katero so navezani že zelo tesni stiki.
    Največji uspeh je bil dosežen v minulem letu na rokometnem prvenstvu »Partizana« Slovenije za leto 1959, ko so člani zasedli tretje in mladinci četrto mesto. Od vseh pa so bili najboljši pionirji, ki so na prvenstvu v Kopru zasedli drugo mesto.
    Že omenjenih vseh 1300 tekmovalcev (samo iz prijateljskih tekmovanj) je sodelovalo v 18 moštvih iz Pomurja. Od skupnega števila odpade 5 moštev na društva »Partizan«, 9 na šolska društva in aktive ter 4 na ostala moštva — priložnostna, kot so bila: Brigadirji, Srednješolci in LMS.
    Največ tekem je odigral »Partizan« M. Sobota, ki beleži 26 tekem. Drugo je ŠD ESS z 21 prijateljskimi tekmami. Sledijo SAG, ki je odigral 19 tekem, »Partizan« Beltinci 17, Osnovna šola II. 15, Učiteljišče 10 itd.
    Glede na kraj, v katerem je bilo odigranih največ tekem, lahko ugotovimo, da zelo izstopa M. Sobota s 69 tekmami. Sledijo Beltinci 8, Cankova 4, Ptuj 3, Ljutomer 2, Lendava 1 in G. Radgona 1.
    Ugotovljeno je bilo prav tako, da je v Pomurju uporabljivih 10 roko-
metnih igrišč, na katerih lahko sodi 6 sodnikov in 6 sodniških pripravnikov. Ustanovljena pa so bila tudi nova moštva na Učiteljišču in v Krogu.
    Vodstvo okrajnega rokometnega odbora je opravilo veliko dela. Problemov je bilo mnogo, posebno tedaj, če pripomnimo, da je UO reševal tudi razna vprašanja, ki sicer spadajo v okvir reševanja posameznih moštev in društev.
    Sicer pa je splošna značilnost, da so bili v UO sami mladi ljudje. Od teh so bili skoraj vsi izvoljeni v novi odbor, ki si je zadal s programom dela velike naloge. Ena izmed največjih je nadaljevanje vseh treh po-
mladanskih lig, nekaj prijateljskih turnirjev, priprave za I. festival telesne kulture Pomurja, kvalifikacijske tekme za vstop v republiško rokometno ligo, troboj mest in podobno.
     Dalje so si zadali osnovno nalogo izpopolniti in povečati število strokovnega kadra in sodnikov, predvsem pa povečati število igrišč.
     Ob koncu skupščine se je v imenu novoizvoljenih članov UO zahvalil prof. Titan, ki je bil tokrat že četrtič izvoljen, in obljubil vsem navzočim, da se bodo potrudili v olimpijskem letu razširiti rokomet tako, kot še nobeno leto doslej.
                                  -n -n
ŠAHOVSKO PRVENSTVO NA OSNOVNI ŠOLI I.
   Pionirski starešinski svet je v nedeljo dopoldne organiziral prvenstvo šole za posameznike, na katerem je skupno igralo 4-6 mladih šahistov. Borbe za točke so bile zelo napete in so trajale ves dopoldan. Končno je med mlajšimi pionirji od 7 do 11 let zmagal Franc Starc z 8,5 točkami pred Petrom Duhom (7,5) in Jožetom Haklom (7 točk), ,pri starejših pionirjih pa sta zmagala Stanko Sraka in Boris Firm, ki sla oba nabrala po 10 točk. Pri mladincih od 14 do 16 let je zmagal Milan Vertot s 5,5 točkami pred Gezo Škaličem (4) in Jožetom Emrijem (4).
Sobota: Branik 3:3 (3:1)
    Kljub slabemu vremenu je v nedeljo vladalo za srečanje Branik : Sobota veliko zanimanje. Posebno še zato, ker je to zadnja nedelja pred težko prvenstveno tekmo z Mariborom. Ljubitelji nogometa, posebno pa simpatizerji nogometnega kluba Sobote, so bili po zadnjih prijatelj-
skih tekmah zaskrbljeni zaradi slabe igre soboških nogometašev. Vendar je nedeljska igra pokazala, kar je za naš klub že znano, da igra proti slabemu slabše in proti močnejšemu boljše. Zato upam, da nas v nedeljo ne bodo razočarali.
    Sedaj pa še nekaj o nedeljski tekmi. Tekma je bila prijateljska, vendar od začetka do konca hitra, borbena ter polna kombinacij. Za zmago sta imeli obe moštvi več priložnosti, vendar neodločen rezultat najbolj ustreza igri. Prvih dvajset minut so se domačini nekako bolje znašli, saj so večkrat s hitrimi napadi ogrožali nasprotnikova vrata. Tudi gostje so nekajkrat izvedli protinapad in tako v dvajseti minuti dosegli preko Lamze prvi gol. Minuto kasneje je Šober zapravil drugo stoodstotno priložnost. Prejeti gol je malo vplival na igro, gostje so se otresli pritiska in sledili so hitri napadi. V 25. minuti je lepo podano žogo Šober spremenil v gol ter povišal rezultat na 2:0. Le minuto kasneje je s hitrim prodorom Lamza ponovno dosegel zadnji gol za goste. Kljub prejetim trem golom ni bilo opaziti na igrišču pri domačih igral-
cih malodušja. Nasprotno, napadi so bili vedno bolj nevarni in tako je že v 30. minuti Maučecu uspelo prodreti v kazenski prostor, kjer je ostro streljal. Gol je preprečil igralec Donko, ki je žogo prijel. Sodnik je dosodil 11-metrovko, katero je odlični vrata Eferl ubranil. Napadi domačinov so bili kronani šele v 33. minuti, ko je Maučec ponovno prodrl ter dosegel prvi gol. Do konca prvega polčasa so se vrstili napadi z obeh strani, vendar gola ni bilo.
    Drugi polčas so domačini začeli s hitrimi napadi. Tako je prišlo v 55. minuti do prekrška v kazenskem prostoru. Igralec gostov se je v kazenskem prostoru z roko dotaknil žoge, sodnik je dosodil 11-metrovko, katero je Maučec realiziral v gol ter tako povišal rezultat na 3:2. Z obeh strani so igralci igro še pospešili. Pri tem so imeli domačini več sreče in v 63. minuti dosegli preko Maučeca lep gol. S tem je bil postavljen končni rezultat nedeljske tekme. Do 90. minute igre so imeli domačini rahlo terensko premoč. Zadnjih pet minut pa so skoraj nadigrali domačine gosti. Sodnik Drvarič je dobro opravil svojo nalogo.
 MARLJIVI PIONIRJI — atleti
   30 pionirjev PSD »Mladost«, ki imajo veselje do atletskega športa, trenira pod strokovnim vodstvom že od decembra. V zimskih mesecih so trenirali v Fazaneriji in v telovadnici, koncem februarja pa so se preselili na novo atletsko stezo pri gimnaziji, kjer vadijo trikrat na teden. Najmarljivejši so na treningih Jože Gajšek, Jože Rader, Meta Močan in Jelka Grmič. Spomladanski kros bodo izvedli v začetku aprila. v začetku maja pa bo, kot kaže, društveno prvenstvo. Nato bodo povabili tudi najboljše atlete —  pionirje iz  G.     Radgone in Ljuto-
mera ter se pomerili z njimi v prijateljskem dvoboju.
Atletski klub Branik iz Maribora je povabil najboljše atlete  v Maribor. Tja bodo
odšli sredi meseca maja okrepljeni z nekaterimi atleti iz  G.  Radgone in Ljuto-
mera, ekipa Branika pa jim bo vrnila obisk enkrat pozneje. Pripravljajo se tudi na prvenstvo osemletnih šol Pomurja.
Za zdaj društvu še primanjkuje najpotrebnejših atletskih rekvizitov.      J.
 TVD »PARTIZAN« KROG GRADI IGRIŠČE
   Vse kaže, da pridni kroški mladinci ne bodo odnehali s prostovoljnim delom vse dotlej, dokler igrišče za rokomet ne bo končano.
   Že v minulem letu so kazali veliko vnemo za to delo, kar sedaj nadaljujejo. V ta namen so si že posadili topole okrog igrišča. Izdelali so tudi vrata. V teh dneh, ko so dobili načrt za igrišče od okrajnega rokometnega odbora, so v tesnem sodelovanju z osnovno šolo Krog pristopili k dokončni ureditvi igrišča. Preskrbeli so si tudi črne ugaske iz Maribora, ki so jih že prepeljali na kraj delovišča.
   Vse to dokazuje, da razumevanje ORO in Sveta za telesno vzgojo pri. ObLO ni bilo zaman in tudi denarna sredstva, ki so bila zbrana od prodaje znamkic, so bila koristno namenjena.
   Vsi so se resno oprijeli dela, posebno pa Husar, Granfol in upravitelj Antolin.
   V akciji sta se združila osnovna šola in TVD »Partizan« in sadove tega sodelovanja bodo pravo gotovo kmalu uživali. Res posnemanja vredno delo in sodelovanje. -n-n
VELIK USPEH ŠAHISTOV GIMNAZIJE
    V soboto, 5. t. m. je gostovala gimnazijska šahovska ekipa v Celju, kjer se je pomerila z ustrezno moško in žensko vrsto. Dvoboj je bil na desetih deskah, tako, da so na prvih sedmih igrali dijaki, na treh ostalih pa dijakinje.
    Se pred tekmovanjem je veljalo mnenje, da je celjsko šahovsko moštvo eno najuspešnejših, saj je doslej vse svoje nasprotnike v dvobojih gladko premagalo. Prav zaradi tega so veljali za favorita omenjenega dvoboja. Celjani imajo v svojem moštvu tudi tri drugo-kategornike. Kljub vsemu pa je moral izvrsten
nasprotnik kloniti, kar ni seveda nihče pričakoval. Soboški dijaki gimnazije so tokrat prepričljivo zmagali z rezultatom 8:2.
    To je velik uspeh in škoda je le, da se šahovska igra v Murski Soboti ne neguje več tako kot minula leta. Spomnimo se samo uspeha šahistov iz prejšnjih let, ko so se nekateri najboljši lahko uspešno zoperstavljali najboljšim v Sloveniji (Čisar, dr. Nemec itd ).
    Omenjeni uspeh nas opozarja na nadarjeni naraščaj, ki ga res ne kaže podcenjevati, niti zanemarjati.
JUDO tekmovanje
   V soboto in nedeljo je bilo v Murski Soboti judo tekmovanje, ki ga je organiziralo društvo »Partizan« Murska Sobota. Zaradi tega so povabili v goste ŽTAK Maribor in sosede iz Lendave.
   Tekmovanje je bilo v obliki dvokrožnega troboja.
   Borbe, ki jih je bilo veliko, je vodila sodniška komisija, katere člani so bili: Vrabel kot predsednik judo zveze, Ka-ger kot predsednik tekmovalne komisije in Iršič. Časomerilske dožnosti pa sta opravljali Hajdinjakova in Štamparjeva.
   Tekmovanje je bilo lepo, do-
seženi rezultati pa za Sobočane ugodni. Tako so v dvoboju z ŽTAK Maribor dosegli neodločen rezultat 12:12 in premagali Lendavo s 17:3, medtem ko je beležili Maribor proti Lendavi le 12:6 v svojo korist.
   Najboljše so se izkazali tekmovalci, ki so končali borbe s končnimi prijemi in sicer: Horvat nad Godinom in Vučakom, Berden nad Firmanom. Dervarič nad Prendlom in drugi.
   Tekmovanje je bilo letos »prvo in pomeni za judo sekcijo TVD »Partizan« lepo zmago.                  -n-n
KOŠARKA V MINULIH DNEH
    Zadnje čase v javnosti bore malo slišimo o košarki v Murski Soboti, čeprav košarkarji prav nič ne mirujejo. Tako lahko omenimo nekaj tekem, ki so jih odigrali bodisi med seboj na učiteljišču in gimnaziji ali pa z drugimi moštvi. Po rezultatih sodeč kvaliteta košarkarske igre morda res ni na tisti višini, na kateri bi lahko bila, če bi na gimnaziji delovala košarkarska liga, kot je to bil primer v prejšnjih letih. Kljub temu pa so bile z nekaterih primerih lepe in izenačene igre.
    Rezultati tekem:
Učiteljišče : ESŠ 12:46 (8:20)
SAG : Učiteljišče 33:44 (7:15)
»Bruci« : Učiteljišče 66:17 (27:13)
ESŠ : ŠAG 42:21 (14:3)
Akademik : ŠAG 44:56 (29:24) Akademik : ŠAG 56:64 (25:23)
    Kakor je razvidno iz navedenih tekem, se učiteljišče vedno bolj in bolj uveljavlja v košarkarskem športu. Ima lepe perspektive, če bo odpravilo eno pomanjkljivost: precej nestalno forme. Akademik je moral dvakrat kloniti pred SAG, ta pa je bil zopet premagan od ESŠ. Najboljši strelci teh tekem so bili: Klepec (SAG), ki je dosegel na dveh tekmah 44 košev, potem Goldinsky z 38 koši in Dozet 32 košev. -n-n
Ustanovljen aktiv Partizan — Grafičar
   Minulo nedeljo je bil ustanovni občni zbor telesno-vzgojnega aktiva Grafičar, ki bo deloval pod okriljem matičnega društva — soboškega TVD Partizan. V novoustanovljeni aktiv se je vključilo okrog 60 delavcev in delavk ČZP »Pomurski tiske, med njimi pretežno mladina, ki želi aktivneje delovati na teles no-vzgojnem in športnem področju.
   Osnovni namen kluba je, da v prvi vrsti podpre prizadevanja matičnega društva pri uveljavljam ju telesne vzgoje v delovnih kolektivih, saj bo svoj delovni program povsem vskladil s programom matičnega društva, mimo tega pa bo v podjetju doseženo tudi načrtnejše in stalnejše delovanje na športnem področju, za katero kažejo člani kolektiva veliko zanimanje, a je tudi potrebno za še boljše uspehe kolektiva na vsakoletnih grafičnih športnih igrali in podobnih tekmovanjih, kjer je kolektiv že doslej sodeloval. Delovanje aktiva, ki ima tudi svoj upravni odbor in tehnično komisijo, bo osredotočeno v večih telesno-vzgojnih in športnih sekcijah.
   TVA »Grafičar« je prvi tovrstni aktiv v Murski Soboti in kot kaže, tudi v Pomurju, želeti pa je, da bi našel posnemalce tudi v drugih delovnih kolektivih naših podjetij.
SEVER (Sladki vrh) : GRAFIČAR 1:1 (0:0)
   V   nedeljo je prvo moštvo novoustanovljenega NK Grafičar iz Sobote gostovalo na Sladkem vrhu in se pomerilo z ustreznim moštvom tamkajšnjega NK Sever. Prijateljska tekma se je končala z neodločenim rezultatom. To je bila prva tekma grafičarjev.
   V   času tekme je pihal močan veter in je tudi snežilo, zato tekma ni mogla biti posebno lepa. Prvi gol so v 5. minuti drugega polčasa dali domačini z enajstmetrovke, gostje pa so izenačili v 30. minuti z golom, ki ga je dal Sobočan. Pri gostujočih grafičarjih je bila obramba boljša od napadalne vrste.
   Sodnik Jenko iz Maribora tokrat ni imel svojega dneva.
VČERAJ!
SOBOTA : SLOBODA 3:6 (1:3)
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
od 13. do 19. marca
Nedelja
   8.00: Mladinska radijska igra — Rosanda Sajko:      Palček piščalček;
8.50: Zapojmo po domače . .      9.10:
Z glasbo v novi teden; 10.00: Se pomnite, tovariši . . .; Slane Mešič:   V
zasedi; 10.30:   Majhna orkestralna
matineja; l1.08: Pojo zabavni zbori; 11.30: Zdravko Stefančič:     Bosenske
metamorfoze (reportaža); 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Za našo vas; 13.45: Mali koncert orkestra Raphaele; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.15: Reklame; 13.30: Po Slovaški in Romuniji vas vodi pihalni orkester LM: 16.00: Humoreska tega tedna - Ilf-Petrov: Ljubitelji nogometa; 16.20: Zvoki za razvedrilo; 16.30: Šestdeset minut športa in glasbe; 17.30: Radijska igra — Norman Corwin: Čudežna gosenica; 18.03: Veliki orkestri — znane melodije; 18.30: Dva zbora in dva samospeva Miroslava Vilharja; 18.40: Igra trio Slavka Avsenika; 19.00:     Obvestila, re-
klame in zabavna glasba; 20.03: Izberite melodijo tedna!; 21.00:      Ob
knjigi pesmi Huga Wolfa; 22.15: Za: pleši te z nami!; 23.10: Camille SaintSaens: Omfalin kolovrat — simfonična pesnitev; 23.20:    Popevke za
lahko noč.
Ponedeljek
   8.05:  Drobne solistične skladbe:
8.25: Zabavni orkester Werner Miiller: 8.40: Poje ženski zbor Svobode Laško; 9.00:   Naš podlistek — P.
Donnel: Recept za umor; 9.20: Popularne melodije iz domače orkestralne glasbe: 10.10: Plesni ansambli vam igrajo; 10.35:  Arije iz oper V. A.
Mozarta; 11.00:Čez kontinente s popevkami; 11.30: Oddaja za otroke; 12.00: Havajski zvoki; 12.15: Kmetij-
ski nasveti — Ing. Anton Petriček: Priprava tal, semena in gnojil za sladkorno peso; 12.25: Kvintet Niko Štritof; 12.40: Ansambel Milana Stanteta igra in poje pesmi jugoslovanskih narodov; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30:   Samospevi ve-
likih mojstrov v domači izvedbi; 13.55: Ruleta za zabavo; 14.20: Zunimivosti iz znanosti in tehnike; 14.33: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15:  Reklame in zabavna
glasba; 15.40: Listi iz domače književnosti — Antun Šoljan: Neenakopravna partija; 16.00: V svetu opernih melodij; 17.10:   Srečno vožnjo!
(šoferjem na pot); 18.00:    Radijska
univerza — ing. Janko Čuček: Skrivnosti premoga; 18.15 :  Petar Dumi-
čič: Suita za godalni orkester; 18.30; športni tednik; 19.00: Obvestila, re-k'ame in zabavna glasba: 20.00: Revija zabavne glasbe; 20.35: Kulturni globus; 20.50: Koncert Orkestra RTV Ljubljana; 22.15 Popevke z raznih kontinentov; 22.50:  Max Reger:     6
valčkov; 23.10: Plesni zvoki iz stud a 14; 23.40: Pevec Johny Malhis; 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Torek
   8.05: Somfonični plesi in rapsodije; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za otroke; 9.25:  Madžarski instrumen-
talni duo; 9.45: Prizor iz 2. dejanja Janačkove opere Janufa; 10.10: Izberite melodijo tedna; 11.00: Slovenske skladbe; 11.30: Zvočni spektrom; 12.00: Igrajo Veseli planšarji; 12.15: Kmetijski nasveti — Evgen Arčon: Rez breskev; 12.25: Pet popevk za pet pevcev: 12.49: Ansambel Srečka Dražila; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Iz francoskih oper; 14.05. Radijska šola za višjo stopnjo: O rodni dom . . . 14.35: Inter-
mezzo z godali; 14.45: Blagoje Ber-sa: Dramatična uvertura; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40: Naši popotniki na tujem — Karel Kos: Štiri rini v Vzhodnem Berlinu; 16.00: Izbrali smo za vas; 17.10:     Razgovor z volivci; 17.20:   P. I. Čaj-
kovski: Koncert za violino in orkester; 17.55: Richartz Menuet — Winkler: španska kri; 18 00: Iz zbornika spominov; 18.20: Slovenski skladatelji pišejo za mladino — VI. oddaja; 18.45: Razgovori o modnarodnih vprašanjih: 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00: Ruske narodne pesmi; 20.30:    Radijska
igra — Paolo Levi: Postaja v megli; 21.30: Krešimir Baranovič:   Balkan-
ski poem; 21.45: Mali variete; 22.15: Slavna dela iz komornoglasbene literature; 23.10: Koktajl za zabavo; 23.40: Moderna plesna glasba.
Sreda
   8.05: Majhen vokalni koncert mladinskih pevskih zborov RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd; 8.30: Iz filmov in glasbenih revij; 9.00: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15:
PoI ure z našimi instrumentalnimi solisti: 9 45: Pevka Rosemary Clooney; 10.10: V utripu baletne glasbe; 11.00: Kalejdoskop za zabavo; 11.30: Oddaja za cicibane; 12 00: Tri arije iz Verdijeve opere Trubadur; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Mihael Leonardi: Obdelava tal v vinogradih; 12.25: Pisani zvoki z Dravskega po-lja 12.45 Plesni orkester Wi11y Berking; 13.15:  Obvestila in zabavna
glasba; 13.50: Ljudske melodije iz Srbije: 13.50: Klavir v ritmu; 14.03: Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za otroke (ponovitev); 14.35: Pesmi raznih narodov; 15.15: Reklame in zabavna glasbo;
15 40: Novost na knjižni polici — Guy de Maupasant: Novele; 16.00:
Koncert po željah; 17.10: Sestanek oh petih: 17.50: Trobente in godala; 18.00:  Kulturna kronika; 18.20:        Iz
slovenske solistične glasbe:        18.45:
Domače aktualnosti; 19.00: Obvestilu, reklame in zabavna glasba; 20.00: Ali jih poznate?; 20.25:       Tipke in
strune, 20 40 Dve komični operi Cian Carla Mcnottija »Amelija gre na ples«; 22.15: Ansambel Jožeta Kampiča; 22.50: S popevkami po svetu; 23.10: V ritmu današnjih dni; 23.35: Bogo Leskovic: Partija v h-molu.
Četrtek
    8.05: Zvoki z Dunaja; 8.30: Orkestra ne operne točke; 8.55: Radijska
šola za višjo stopnjo — O rodni dom (ponovitev); 9.25:    Poje Ljubljanski
oktet; 9 45: Melodije za kitaro; 10.10: Od tu in tam; (0.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Obiski pri jugoslovanskih skladateljih; 12.00: Par-tizanska pesem vedno lepa: 12 15:
Kmetijski nasveti — ing. Ljudmila  Zadruge in vzreja piščancev ^ 12.45Revijska pevka Da-
lida; 12.40:   Pihalni orkester JLA
13.15: Obvestila in zabavna glasba: 13.50: Operetni zvoki: 13.50: Iz Dvorakov Rusalke:         14.20:  Šport in
športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo:       15.15:  Re-
klame in zabavna glasba; 15.40: S knjižnega trga 16.00: Med komornimi deli W. A. Mozarta; 16.50: Popevke sc vrstijo 17.10: »Utrgaj mi še rožico!« — Slovenske pesmi poje Marborski komorni zbor; 17.30; Plesne melodije velkih mest; 18.00: Turistična obdaja; 18.15: Spoznavajmo naše umetnike:        18 45 Radijska
univerza — Stane Marinič: O tarifah — I.; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba:       20.00:   Četrtkov
večer domačih pesmi in napevov; Nastonajo samo izvajalci z oddaj »Pokaži, kaj znaš« — Kvintet Potepuhi
—  Trio orglic Andreja Blumauerja
—   sopranistka Darinka Režek — Oktet bratov Pirnat iz Jarš; 20.45: Četrt ure z godalnim ansamblom; 21.00: Literarni večer — Novi prevodi iz Lermontova; 21.40: Komorni intermezzo; 22.15: Po svetu jazza — Pogled nazaj; 23.10: Nočni koncert.
Petek
   8.05: Pomnoženi zbor RTV Ljubljana; 8.30: Blaž Arnič:   Simfonija
dela; 9.00: Naš podlistek — Donakl Martin: Človek s problemom; 9.20: Ritmi Latinske Amerike; 9.40: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10 10-Priljubljeni pevci — znane melodije; 10.30: Igra violinist David Ojstrah; 11.00: Zabavni podpuri; 11.30: Družina in dom 11.43: Vasilij Mirk: Morska suita; 12 00: Pozdrav z gora; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Milan Rovan: Služba za varstvo rastlin in njen razvoj; 12.25:   J. Masseset:
I. dejanje opere Manon; 15.15: Obvestila in zabavna glasba: 13.30: Poljudne skladbe; 13.50:   Dalmatinske
narodne; 14.03: Radijska šola za nižjo stopnjo — Postaja severni pokrov; 14.35: Španija v pesmi in plesu; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40: Iz svetovne književnosti — Dorothv Whipple: Sobotni popoldan; 16.00: Petkov koncert ob štirih; 17.10:
Razgovor z volivci; 17.20: Lepe melodije; 17.40: Moški zbor primorskih študentov noje narodne nesmi iz slovenske Benečije; 18.00: Človek in zdravje — prof. Leopold Bregant: Čustvene motnje v otroški dobi: 18.10 Od foxtrota do mamba; 18.50: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled 20.50: Kaj je simfonija: 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15: Zabavala vas bosta Ljubljanski jazz ansambel in ansambel Mojmirjn Sepeta; 22.55:    Nočni operni
koncert; 23.10:   Popevke in ritmi;
23.45: Jean Binet; Godalni kvartet.
Sobota
   8.05:  Glasba iz Levante; 8.35:
Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo — Postaja severni pokrov (ponovitev); 9.25: Danilo Bučar: Žumberške
pesmi; 9.40: Majhni zabavni ansambli; 10.10:    Jugoslovanske operne
pevce spremlja orkester RTV Ljubljana; 11.00:  Pol ure z orkestroma
Marty Gold in Roberto del Gado; 11.30: Pionirski tednik: 11.50: Deset minut igra na citre Marko Udovič; 12.09: Edward Elgar:     Serenada za
godala v e-molu; 12.15:     Kmetijski
nasveti — Mimica Alt: šolska kuhinj« v Lenartu; 12.25: Domači napevi izpod zelenega Pohorja: 12.45: Trio orglic Raisner; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Skozi naše vasi. . . (Domače pesmi in poskočnice); 13.55:   Vedre klavirske
skladbe; 14.20:  Zanimivosti iz zna-
nosti in tehnike; 14.55: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15: Reklame in zabavna glasba:     15.40:
Na platnu smo videli; 16.00: Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30:  Panorama vedrih napevov;
17.10: Glasbena križanka št. 22: 18 00; Jezikovni pogovori; 18.15: Zadovoljni Kranjci igrajo in pojo: 18.30: Četrt ure z ansamblom Horst Wende; 18 45: Okno v svet; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00: Slovenski oktet poje slovenske narodne; 20.15 Revija jugoslovanskih pevcev; 21.00:  Melodije za prijeten
konec tedna 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.10: Do polnoči v plesnem ritmu.
POMURSKI VESTNIK, 10. MAREC
6
Mladinci — mladinke!
   Koncem tega meseca bo odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo IX. pomurska mladinska delovna brigada. To bo posebna, specialna brigada »mladih traktoristov«. Z brigado gredo tudi strokovni predavatelji. V tej brigadi imajo brigadirji možnost, da dosežejo kvalifikacijo polkvalificiranega traktorista. Poleg tega imajo možnost vključiti se v razne druge tečaje.
   Prijave za to brigado sprejemajo vsi občinski in okrajni komite Ljudske mladine najkasneje do 20. marca.
                       Okrajni komite LMS in Okrajna zadružna zveza Murska Sobota
  STUDIJSKA KNJIŽNICA v Murski Soboti odkupuje naslednje tiske:
MLADI PREKMUREC 1956—1940
NOVI ČAS 1932—1933
VSE TISKE. KI SO IZŠLI leta 1945 v MURSKI SOBOTI.
  Prinesite tudi posamezne številke časnikov in revij — sicer pa odkupujemo vse prekmurske tiske.
    Uprava študijske knjižnice V M. Soboti, Trubarjev drevored 4 (v gradu)
NAMESTO PUSTNIH KROFOV PRIJATELJEV KAZALEC
  Na večer pred pustom je prišlo v Ižakovcih do svojevrstne nezgode. Med manjšim prepirom je bivši gostilničar odgriznil prijatelju Karlu Jerebicu levi kazalec.
   Vojaka Jože Serec in Franc Miller, ki služita vojaški rok v Svilanjcu V. P. 6204-9, čestitata očetu Jožefu Serecu iz Ivanec. Pozdravljata tudi svoje starše, brate, sestre, znanke in znance.                      M-279
Avtomobilsko-motociklistično društvo »Štefan Kovač« v M. Soboti obvešča, da se bo pričel dne 23. marca 1960
ŠOFERSKI TEČAJ za A in B kategorijo
Interesenti naj se javijo vsak dan od 8. do 15. ure v pisarni AMD, Noršinska 1.
Obenem obveščamo mopediste, da so izpiti vsak torek od 15. do 18. ure.
UO AMD
POŠKODBE
   C.   J., delavka iz Murskih Črnec, je pri delu padla in si poškodovala desno stopalo.
   K. J., dijak iz Tešanovec je padel in si zlomil desno nogo v gležnju.
   S. D., vodnik iz Mele je padel z naloženega kamiona in se poškodoval po telesu.
   D.   M., poljedelka iz Odranec, je padla s podstrešja in si zlomila desno peto.
   B. M., iz Poznanovec se je poparil z vrelo vodo po desni roki.
   H. M., zidar iz Bratonec, je padel z drevesa in se ranil na levi nogi.
   K. A., delavec iz Bakovec, se je na poti v službo poškodoval na desnem stopalu, ko je padel s kolesa.
ČRNI KOZLIČEK
(Nadaljevanje s 4. strani)
je odgovoril Miss Ethel, da bo kozlička takoj poslal iz pristanišča Empedokie, in sicer s prvo angleško tovorno ladjo, ki se bo vračala v Anglijo. Privezal je strašni živali na vrat listek z naslovom Miss Ethel Holloway in ukazal, naj kozla odvedejo do obale. Tam je sam, postavljajoč na kocko svoje dostojanstvo, vlekel trdoglavo stvar za seboj po pristanišču, spremljan od vpitja otrok. Bil je trdno prepričan, da je najnatančneje izpolnil obveznost, ki jo je prevzel, ne toliko zaradi tega, ker bi mu bilo žal nerazumnosti Miss Ethel Holloway, ampak iz spoštovanja do njenega očeta.
     Toda včeraj je g. Charles Trockley prišel k meni v takem duševnem in telesnem stanju, da sem ves preplašen pohitel, da bi ga podprl, mu pomagal sesti in mu ponudil kozarec vode.
     —      Za božjo voljo, — g. Trockley je izvlekel iz žepa neko pismo in mi ga ponudil.
     Bilo je od Sira H. W. Hollowaya, angleškega paira, a vsebovalo je nekaj ostrih besed na račun g. Trockleya zaradi žalitve, ki si jo je dovolil povzročiti njegovi hčerki s tem. da ji je poslal tisto umazano žival.
     To je bila zahvala za vsa razburjanja, ki jih je g. Trockley doživel zaradi kozliča.
     Videč ga takega pred seboj, sem ga pričel tolažiti, kakor sem vedel in znati. Soglašal sem z njim, da mora biti tista Miss Ethel Holloway ne le zelo muhasta oseba, ampak tudi povsem nerazumna.
     —  Neumna! Neumna! Neumna!
     Recimo rajši nerazumna, dragi g. Trockley, moj prijatelj. Ali vidite — (dovolil sem si tiho pristaviti) — Miss Ethel je odpotovala aprila, noseč v očeh in duši ljubko sliko tistega črnega kozliča; torej ni mogla, bodimo pravični, razveseliti se (tako nerazumna, kar je očitno) pojave, ki ste jo vi, g. Trockley, postavili pred njo v obliki tistega groznegu kozla, ki ste ji ga poslali.
     Toda glede na to, — me je vprašal g. Trockley, ko se je zravnal in me sovražno gledal, — kaj bi po vašem mnenju moral storiti?
     —      Ne bi želel, g. Trockley, — sem hitel v zadregi, da bi mu odgovoril, — ne bi želel, da bi bil videti v vaših očeh nespameten, kot tista mala Miss iz vaše daljnje domovine; toda veste, kaj bi storil na vašem mestu! Ali bi odgovoril Miss Ethel, da je ljubki kozliček poginil od hrepenenja po njenih poljubih in ljubkovanju; ali pa bi kupil majhnega blestečega črnega kozlička, povsem podobnega tistemu, ki ga je ona kupila v aprilu in bi ji ga poslal trdno prepričan, da Miss Ethel Holloway ne bi sploh pomislila, da njen kozliček v enajstih mesecih ni mogel ostati natanko takšen, kakršen je bil takrat. Kakor vidite, po vsem tem soglašam še nadalje z mnenjem, da je Miss Ethel Holloway povsem nerazumna, in da ste vi v vsem imeli prav — razlogi so na vaši strani in kakor vedno, dragi g. Trockley, moj prijatelj.
    Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Murski Soboti razpisuje drugič naslednja delovna mesta:
Za poslovno enoto v Gornji Radgoni:
    SEKRETARJA ŠEFA LIKVIDATURE
    POMOŽNEGA REFERENTA za potrošniške kredite
Za poslovno enoto v Lendavi:
    ŠEFA DOLGOROČNEGA ODDELKA REFERENTA za poslovanje s hišnimi sveti REFERENTA DE
    PRIPRAVNIKA ZA BANČNEGA USLUŽBENCA
Za poslovno enoto v Ljutomeru:
    REFERENTA DOLGOROČNEGA ODDELKA REFERENTA RAČUNOVODSTVA 2 PRIPRAVNIKOV ZA BANČNA USLUŽBENCA
    Pogoji : vsi kandidati morajo imeti dovršeno srednjo šolo ter morajo izpolnjevati pogoje iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Prednost imajo kandidati z bančno prakso ali prakso v knjigovodstvu gospodarskih organizacij. Osnovna plača po ZJU ter položajna plača po pravilniku banke. Rok za vložitev prošenj je 15 dni po objavi pri Komunalni banki v M. Soboti če pa vsa delovna mesta ne bodo zasedena, se bodo prošnje sprejemale tudi po zgoraj navedenem roku. S tem razpisom je istočasno izvršen popravek našega razpisa z dne 11. februarja t.l. pod zap. št. 5. katero nado-mestujeta sedanji zap. št. 5 in 6.
    Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« prosimo, da čiin-prej v celoti poravnajo naročnino za leto 1960.
    Novim naročnikom pošiljamo časopis le po vplačilu naročnine na naš tekoči račun pri KB 605-70
                            1-365
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI: beseda 20 din, ženitveni oglasi beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, še 50 din dodati.
NUJNO PRODAM SVINJAKE in veliko skrinjo za moko. Dam podreti zgradbo za opeko. Poizvedbe pri Horvatu, Murska Sobota, Stefana Kovača št. 23.        M-272
POŠTENEGA DEČKA, starega od 13 do 16 let, sprejmem za pomoč pri gospodarstvu. Plača 4.000 do 5.000 din, z vso oskrbo. Vprašati pri Karlu Fujsu, Murska Sobota, Ivanocijeva 67.                  M-273
OSKRBOVALCA ŽIVINE išče Vino gradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. Plača ugodna, stanovanje zagotovljeno. M-262 »AGROSERVIS« M. SOBOTA sprejme takoj v službo: AVTOMEHANIKA-MOJSTRA za poučevanje vajencev, 5 AVTOMEHANIKOV z odsluženim vojaškim rokom, SEKRETARJA PODJETJA. Pogoj: dokončana srednja šola. Plača po tarifnem pravilniku.          M-265
MOTORNO KOLO, znamke »Puch«, 250 ccm, novejšega tipa, ugodno in poceni prodam. Naslov v upravi lista.                     M-266
ENOLETNE SADNE DIVJAKE, odlične kakovosti, več tisoč, in TRSNE CEPLJENKE v večji izbiri in zalogi nudim. Franjo Holc, Gomila, p. Juršinci — Slovenske gorice.                           M-267
OSEBNI AVTO, »Opel Kadet«, letnik 1939, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena: 350.000 din. Jože Srebotnjak, Polule, Celje. M-268 NOVO HIŠO z gospodarskim poslopjem v lepem kraju v Vadarcih, 10 minut od avtobusne postaje, 2.98 ha zemlje, od tega 81 a na novo zasajenega sadovnjaka, prodam. Informacije:    Kolodvorska restavracija, M. Sobota.            M-255
MLATILNICO prodam. Naslov v upravi lista.                 M-255
NOVO HIŠO, vseljivo, zelo lepo urejeno, zraven vrt, ugodno prodam. Poizvedbe pri Sečku, Murska Sobota, Temlinova št. 10.      M-256
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in pridno, sprejmem takoj. Moks Petretič, frizer. Slatina Radenci.                       M-257
ZENSKO, STAREJŠO BREZ OTROK, za oskrbovanje stanovan jsko-go-spodarske hiše, iščem. Stanovanje zastonj. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo lista.
M-259
RAZNO POHIŠTVO: omare, postelje z madracami, mize, divan in več raznih damskih oblek, prodam. Beltinci št. 64.             M-249
ZIDNO OPEKO, 10.000 kom, prodam.
   Kobilje št. 180.           M-250
FRIZERKO, dobro, lahko je mlada, sprejmem. Terezija Toth, Čakovec, M. Tita št. 4.          M-251
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, oddaljeno 4 km od železniške postaje Rače, po zelo ugodni ceni prodam. Vprašati: Roza Kosirnik, Brunšvik št. 14, pošta Apače.                   M-252
VAJENCA mlinarske stroke sprejmem takoj. Ignac Faršang, mlinar Crensovci.                   M-253
SKEDENJ, pokrit z opeko, v dobrem stanju, ugodno prodam. Aleksander Malačič, Andrejci št. 45.
M-270
MOTORNO KOLO, 250 ccm, povojni tip, ugodno prodam. Tivadar, Murska Sobota, Prešernova št. 8.
M-271
4000 KG SLAME ugodno prodam. Franc Cigüt, Satahovci 27, p. Tišina.                        M-280
4 HA DONOSNEGA posestva ugodno prodam. Laufer, Pesniški dvor 22, Pesnica pri Mariboru.        M-282
HIŠO z nekaj zemlje, 10 minut od avtobusne postaje Osek, proda Kolmanič, Osek št. 126, p. Gradišče (Sv. Trojica, Slov. gorice).
M-274
ISCEM stalno gospodinjsko pomočnico. Ponudbe na naslov:      Marija
   Kovačec, upokojena učiteljica, G. Radgona, Partizanska 30.   M-277
    Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Splošnem gradbenem podjetju »KONSTRUKTOR«
    Maribor, Sernčeva ulica št. 8
    sprejme večje števiilo
      zidarjev, tesarjev, železokrivcev in nekvalificiranih delavcev na gradbišča v Mariboru
    Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatek po tarifnem pravilniku.
    Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure.
    Večje skupine naj predhodno javijo svoj prihod.
    Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi Grad
    razpisuje delovno mesto
TRAKTORISTA
    Pogoji: kvalificirani ali polkvalificirani z znanjem upravljanja traktorskih priključkov. Prednost imajo osebe s kvalifikacijo mehanika ali strojnika.
    Pismene ponudbe je poslati do 25. marca 1960. Nastop službe s 1. aprilom 1960.
    Na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Cankova
    delovno mesto
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
    Dokončana srednja ekonomska šola ali nižja gimnazija z najmanj dvoletno prakso v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. aprilom 1960. Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi ali praksi je vložiti do 15. marca 1960 pri KZ Cankova.
UPRAVNI ODBOR VETERINARSKE POSTAJE LENDAVA razpisuje delovno mesto
USLUŽBENCA — za Veterinarsko postajo v Lendavi
    Pogoji: kmetijski tehnik s srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse ali nepopolno srednješolsko izobrazbo in 10 let prakse v živinorejski službi in v pisarniškem poslovanju.
    Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnjo s kratkim življenjepisom predložiti Veterinarski postaji Lendava do 25. marca 1960.
    Kmetijsko gospodarstvo Rakičan p. Murska Sobota ima v svoji drevesnici pri Gradu na razpolago
    večje količine
PRVORAZREDNIH SADIK
  sadnega drevja — jabolk in hrušk po 170 din za komad.
   RADIO M. SOBOTA
S abota, 12. marca 1960:
   ob 17.00: »Naš sobotni sprehod«, ob 17.15: Obvestila, objave in reklame;
   ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Nedelja, 13. marca 1960:
   ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame.
   ob 12.15: Oddaja v madžarskem
   jeziku;
   ob 12.40: »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«.
Torek, 15. marca 1960:
   ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
   ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 17. marca 1960:
   ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
   ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10 ure.
   Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10 ure.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. Sobota
od 29. febr. do 5. marca 1960
   Karel Klepec, Štefan Dominko, Janez Peterka, tretjič, Marija Smol-ko, drugič, Hedvika Semen, Marija Lončar, drugič, Rozalija Baligač, Marija Baša, Vera Pavlinek, Agata Šeruga, Regina Erjavec, tretjič, vsi iz Beltinec; Lina Frumen, drugič, Marija Vitmajer, sedmič, iz Murske Sobote; Elizabeta Zrinski, četrtič, iz Moščanec, Helena Slavič, četrtič, iz Predanovec; Julijana Kovač iz Šalamenec, Marija Vučkič, drugič, iz Gradišča; Neža Cagnar, tretjič, s Stavešinskega vrha.
   V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
Petek, 11. marca — Krištof Sobota, 12. marca — Gregor Nedelja, 15. marca — Kristina Ponedeljek, 14. marca — Matilda Torek, 15. marca — Klemen Sreda, 16. marca — Hilarij Četrtek, 17. marca — Ljubica
MURSKA SOBOTA — od 11. do 13. marca ameriški barvni superskopski film: »Dirka za soncem«; od 14. do 15. marca sovjetski film: »Veliki poziv«; od 16. do 17. marca angleški film »Zgodba o dveh mestih«.
GORNJA RADGONA - od 12. do 13. marca francoski barvni kinemaskopski film: »Portugalske perice«; od 16. do 17. marca jugoslovanski film: »Tri korake v prazno«.
LENDAVA — od 11. do 13. marca ameriški film: »Zvezda je rojena«; od 15. do 16. marca sovjetski film: »Dvoboj«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od
   12. do 13. marca ameriški barvni film: »Prišel je iz Laramija«; 16. marca francoski barvni film: »Helena in morje«.
LJUTOMER — od 12. do 13. marca jugoslovanski film: »Edini izhod«; od 16. do 17. marca madžarski film: »Nedeljska romanca«.
SLATINA RADENCI — od 12. do 13. marca ameriški film: »Divja leta«; 17. marca angleški film: »Hrepenenje po nebu«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 12. do
   13. marca ameriški film: »Skrivnostno močvirje«.
VELIKA POLANA — 13. marca ameriški barvni film: »Borba za posest«.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Tovarni perila in pletenin »MURA« v Murski Soboti
razpisuje delovno mesto
šoferja C-kategorije
    Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Podrobnejše informacije daje uprava podjetja.
   KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU BELTINCI razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
   TAJNIKA ObLO
   Pogoj: višja ali visoka strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse.
   ŠEFA ODSEKA IN REFERENTA ZA SPLOŠNE UPRAV. NE ZADEVE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 15 let upravne prakse.
   REFFRENTA SLUŽBE PRAVNE POMOČI IN OM SLUŽBE
   Pogoj: višja ali visoka strokovna izobrazba, lahko tudi začetnik.
   REFERENTA ZA ŠOLSTVO. PROSVETO IN KULTURO, TER PERSONALNE ZADEVE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazim in 2 leti prakse. REFERENTA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse.
   VODJE GLAVNE PISARNE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse. ŠEFA ODSEKA ZA GOSPODARSTVO Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse. REFERENTA ZA GRADBENE IN STANOVANJSKE ZADEVE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse. REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse. REFERENTA ZA DELOVNA RAZMERJA IN PLAČE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba, lahko je tudi začetnik.
   REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba, lahko je tudi začetnik.
   REFERENTA ZA PRORAČUN. SKLADE IN BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse. (REFERENTA ZA RAČUNOVODSTVO IN MATERIALNO POSLOVANJE
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse. REFERENTA ZA ODMERO DAVKA IN TAKS Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse. ŠEFA ODSEKA ZA NARODNO OBRAMBO Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse. REFERENTA ZA IZVENARMADNO VZGOJO IN PRED-VOJAŠKO VZGOJO
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 teti prakse. REFERENTA ZA VOJAŠKE ZADEVE Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse. ŠEFA KRAJEVNEGA URADA ČRENSOVCI
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse.
   Kandidati naj vložijo prošnje najpozneje v 15 dneh po objavi Komisiji za uslužbenske zadeve pri ObLO Beltinci. Pravilno kolkovanim prošnjam je priložiti dokazila o strokovni izobrazbi.
POMURSKI VESTNIK, 10. MAREC
7
                                 LJUBLJANSKA ZDRAVNICA REŠILA FANTA,
                                   KI SE JE USTRAŠIL ZDRAVNIŠKEGA PREGLEDA IN SKOČIL V LJUBLJANICO
     V Ljubljani je pritekel nekega jutra pred dnevi iz poslopja Otroške klinike na Vrazovem trgu 12-letni M. Fajmot, učenec za defektne otroke Nekajkrat se je obrnil okrog sebe. kot da ne bi vedel, na katero stran naj pobegne, nato pa je odhitel proti Ljubljanici, ki je. motna in na rasla od padavin, tekla kakšnih de set metrov od poslopja Klinike. Za preplašenim fantičem je priteklo iz Klinike nekoliko bolničark in zdravnikov, ki so skušali malega Mirka zadržati, da ne bi skočil v naraslo reko. To jim ni uspelo. Fajmot je skočil, takoj ra njim pa, v belem plašču, tudi zdravnica dr. Bronka Brzin.
     Pogumna in odločna zdravnica v tem trenutku ni razmišljala o tem. da je tudi sama v smrtni nevarnosti. Njena obleka se je brž napila
vode, tok pa jo je nesel proti betonskemu jezu, ki v letnih mesecih usmerja tok Ljubljanice. Dr. Brzinova je krepko držala za lase preplašenega fantka in počasi plavala proti obali. Ker se je že zavedal svojega nepremišljenega koraka, je tudi Fajmot z zadnjimi napori svojih moči pripomogel k temu. da sta oba s hrabro zdravnico dosegla obalo. Ko sta se oprijela betonskega zidu, je kazalo, da je ta vznemirljivi prizor končan.
    Toda zdravnica dr. Brzinova in mali Fajmot nista imela dovolj moči, da bi prišla na obalo. Mrzla voda in napor, ki ga je zahtevalo plavanje v težki obleki, sta storila svoje. Držeč se za betonski zid, sta pričakala pripadnike ljubljanske gasilske čete, ki so ju potegnili na obalo in ju rešili tega nadvse težkega položaja. V primeru krča ali nezavesti dr. Brzinove bi lahko prišlo do težke tragedije, ki bi zahtevala življenje hrabre zdravnice in fanta Nepremišljeni fant je namreč pobegnil iz Klinike, ker se je ustrašil zdravniškega pregleda. Dr. Brzinova je znana po svoji neobičajni ljubezni do najmlajših pacientov na Otroški kliniki v Ljubljani.
                                                                                                  ARTUR MILLER: »MARILYN JE SIJAJNA IGRALKA!«
    Znani ameriški dramski pisec Arthur Miller je dopotoval v Irsko kot gost Johna Hustona. Arthur Miller je prinesel iz Amerike scenarij, prvi, ki ga je pisal neposredno za film. Po tem scenariju bo Huston režiral film z Marilyn Monroe, Montgomery Cliftom, Clarkom Cableom in drugimi.
    Na vprašanje novinarjev, če bo svoji soprogi svetoval koncepcijo o glavni vlogi oziroma pri njej tudi vztrajal, je avtor odgovoril:
    — Marilyn je sijajna igralka! Igrala bo vlogo po svoji volji. Sicer pa je režiser John Huston. Prisostvoval bom snemanjem in ne bom se vmešaval!
                                                                                             »FAUST« V FILMU
   Göthejev »Faust«, v Težiji Gustava Gründgensa, s katerim je dosegla hamburško gledališče velik uspeh po vsej Nemčiji, a tudi na tujih odrih — zadnje gostovanje je bilo v Moskvi — bodo posneli za film v originalni verziji, z istimi interpretatorji in v istem dekorju.
                                                                                S pustom je bilo konec tudi tradicionalnih »Borovih gostüvanj«, ki jih vsako leto prirejajo prebivalci goričkih vasi. Naš posnetek je z ene izmed lanskih gostij in prikazuje slovo od neveste bora.
   NAŠA PRVA
   ATOMSKA
   CENTRALA
  Kmalu bomo priča novemu uspehu jugoslovanske znanosti in tehnike. Prva jugoslovanska električna centrala na jedrski pogon bo zgrajena do leta 1970. Strokovnjaki zatrjujejo, da to odgovarja splošnim težnjam razvoja jedrske energije in njene praktične uporabe o naši državi.
  Jugoslovanska jedrska centrala bo imela moč nekoliko desetin električnih megavatov. Zgradili jo bodo po domačem projektu in na podlagi raziskovanj naših strokovnjakov. Gradila jo bodo številna jugoslovanska industrijska in gradbena podjetja o težnji, da bo ves material in neobhodna oprema kolikor le mogoče domačega izvora. Predvidena je tudi kooperacija s tujimi podjetji, vendar le za dele opreme, ki se pri nas ne izdeluje, ali pa se njena proizvodnja ne izplača iz ekonomskih razlogov.
  Centrala bo vključena o energetski sistem Jugoslavije, čeprav ni njen najvažnejši namen proizvodnja električne energije, temveč usposobitev naših znanstvenih in tehničnih inštitutov ter industrijskih in drugih podjetij za osamosvojitev in čim popolnejše izkoriščanje jedrske energije na svojem področju. Znanstvene in tehnične priprave bodo o glavnem opravili o inštitutu »Boris Kidrič«.
  V svetu so doslej zgradili ali pa še gradijo 43 jedrskih central. Od tega je sedem central, ki proizvajajo električno energijo za široko potrošnjo (3 o Vel. Britaniji, dve o Franciji in po ena o ZDA in SZ). 13 je manjših central za znanstvene in poskusne namene ter 23 električnih central na jedrski pogon, ki bodo več ali manj vključene o energetske sisteme.
  Kar zadev a gradnjo naše prve atomske centrale, je važno tudi to, da razpolaga Jugoslavija z zadostnimi količinami urana.
AGADIR-MESTO GROZE IN NESREČE
      Že v prejšnji številki smo poročali o potresni katastrofi v Agadiru. Uradnih podatkov o številu smrtnih žrtev še ni, vendar menijo, da jih je več kot 6000, prav toliko pa znaša tudi število ranjenih. Reševalci so si morali nadeti bele zaščitne maske zaradi nevarnosti, da bi se okužili. Nevarnost okužbe je še ena izmed posledic nesreče, ki je prizadela to mesto.
    Agadir pomeni v arabščini »trdnjava na rtu«. Usoda je spremenila 40.000 prebivalcev Agadira z nezadr-žano katastrofo v objekt mednarodne skrbi in sočutja. Dnevi, ki jih preživljajo preživeli prebivalci mesta, so nedvomno težji od tistih, ki so jih doživeli tedanji maloštevilni agadirski meščani v času od 1. julija 1911 — ko je v njihovo pristanišče priplula nemška bojna ladja »Panter« v znak demonstracije in pritiska na francosko politiko osvajanja Maroka — pa do novembra istega leta, ko je bila s francosko-nemškim sporazumom afera likvidirana. Tedaj sta se dve državi sporazumeli za tujimi hrbti in preko njih. Agadir je -9 kot ves Maroko — padel pod francoski protektorat. Danes so ruševine Agadira v neodvisni državi pretopljene s solzami vsega Maroka in s sočutjem vseh ljudi. Iz raznih držav nenehno prihajajo z ladjami in letali denarne pošiljke, zdravila in druge potrebščine. Tudi Jugoslavija je podelil« po sklepu
Zveznega izvršnega sveta pomoč v znesku 50 milijonov dinarjev. Prvi dve jugoslovanski letali s sanitetnim materialom in živežem sta pristali ▼ Agadiru že minuli teden.
   Velika vojska deset tisoč reševalcev v Agadiru, opremljenih z najmodernejšimi sredstva, se nenehno veča. Vendar se zdi, da to ne vliva novega upanja, da bodo pod ruševinami razdejanega mesta našli še mnogo preživelih. Porušili so vsa poškodovana poslopja in posuli ruševine s kemikalija mi, da bi preprečili epidemije.
   Mesto je še dalje pusto. Po ulicah hodijo le medicinske ekipe in reševalci. Na pomoč je pribi telo tudi 7000 francoskih mornarjev, ki čistijo ruševine in iščejo preživele. Po nepotrjenih podatkih je med žrtvami tudi 1500 francoskih državljanov. Tujce, ki jih je
bilo v tem znanem pomorskem kopališču naa antantski obali v času katastrofe precej, vodijo kot pogrešane. Med njimi je bila tudi večja skupina Nemcev. Poudarjajo, da je španska kolonija v Agadiru, ki šteje preko 3000 ljudi, dokaj razredčena. Sodijo, da je 2000 Špancev mrtvih, ranjenih ali pogrešanih med potresom.
    Iz mesta so odpeljali še zadnje prebivalce, ki niso hoteli oditi, ker se niso hoteli odtrga ti od ruševin svojih hiš, pod katerimi morda še diha kdo izmed njihovih svojcev. Vse prebivalstvo so cepili proti tifusu. 18 km od mesta gradijo začasno naselje, kamor se zatekajo preživeli. Otroke, ki so ostali brez svojcev, so nastanili v posebnih centrih.
    Ranjencem so takoj nudili pomoč. Bolnišnice v vseh maroških mestih so polne, za ranjene pa skrbi okrog 3500 zdravnikov in članov pomožnega sanitetnega osebja. Kaže, da je problem preskrbe ponesrečenih z živili v glavnem rešen.
    Mednarodna solidarnost, nagla zdravniška pomoč in požrtvovalni napori reševalnih ekip ter delovnih ekip, ki odstranjujejo ruševine in skušajo preprečiti izbruh epidemije — vse to je v veliko uteho maroškemu ljudstvu. Žal pa so dela z buldožerji in kamioni zelo počasna. Pritiska huda vročina, pod betonom in opeko pa leži še kakih 5 do 6000 trupel, do katerih ne morejo prodreti. Zato je preostalo še zadnje sredstvo, da naglo uničijo morebitna žarišča okužbe. Tako so se znašli reševalci v Agadiru pred kruto izbiro: reševati ali z ognjem zatreti epidemijo, ki bi lahko postala še hujša nesreča kot nedavni katastrofalni potres.
Imajo kače posluh?
    Čeprav se smatra, da so kače glasbeno »nadarjene«, ali z drugimi besedami, da imajo posluh in da zato plešejo, ko fakir igra, trdijo zoopsihologi, ki so proučevali življenje kač v Afriki in Aziji, da je sluh pri
kačah zelo slabo razvit. Kače sploh ne reagirajo na glasove miši, a tudi ne na glas ptice v prirodi, čeprav stalno lovijo prve kot druge. Mnoga proučevanja so pokazala, da reagirajo kače zgolj na nekatere zvoke srednje jačine in višine.
    Kako to, da smo verovali, da kače plešejo, če fakir igra? Strokovnjaki so ugotovili, da se poslužujejo fakirji po pravilu naočark ali kober. Cim fakir izpusti kačo in začne igrati in se pri tem ziblje v bokih, se z njim giblje tudi piščal v njegovih ustih. Tedaj se začne zibati tudi glava kače, s katero hoče ujeti piščal. Ko fakir iztegne levo roko in jo začne premikati levo in desno, bližajoč se kači, postaja nihanje glave kače vse živahnejše. Cim fakir neha igrati, se naočarka pomiri. — Kaj se je pravzaprav zgodilo?
    Kača se je premikala levo in desno za fakirjevo roko, kakor tudi za njegovo piščaljo, da bi oboje dosegla in ujela. Izzvali so jo torej ti gibi, a ne zvoki in zato se je zvijala proti roki in piščali, zdaj levo, zdaj desno.
                                                                                                      TRIJE BRATJE RUDARJI ZASLUŽILI V DECEMBRU 480.000 DINARJEV
    V rudniku Kreka delajo tudi trije bratje Hašo, Safer in Ibrahim Mu-labdič. Delajo v treh izmenah in sicer tako, da že dolga leta drug drugega zamenjujejo na istem delovišču. Na koncu izmene zapustijo drug drugemu delovišče pripravljeno, že dalj časa zaslužijo mesečno vsak po 50.000 dinarjev, v decembru lani pa so izplačali vsakemu izmed njih po 160.000 dinarjev ali skupno 480.000 dinarjev.
    Bratje Mulabdič uživajo med ostalimi rudarji velik ugled. Njihovo delo imenujejo — metodo Mulabdičev. To pa je vestno delo in dobro pripravljeno delovišče za tistega, ki prihaja na izmeno. Pravijo, da se bratje med seboj dobro razumejo. Do spora zaradi tega, ker ta ali oni ne bi dobro pripravil delovišča, pride zelo redko. Tudi izostal od dela še ni nobeden izmed trojice bratov. Ker so dobri delavci, bi lahko odšli bratje že zdavnaj kot poslovodje v druge jame, nočejo pa se ločiti. Po rudarskih predpisih ne smejo bratje delati ob istem času na »isti številki«. Tako torej »zaokrožujejo« delovni dan, ki jim mesečno prinese 150 tisočakov.
Koliko je popolnoma normalnih ljudi?
    Po obsežni anketi, ki jo je izvedel dr. Earle Bond, profesor psihiatrije n« pensilvanski univerzi v ZDA, je samo ena odrasla oseba od 140 popolnoma normalna. Podobno razmerje je tudi v drugih civiliziranih deželah. Velika anketa v Franciji kaže, da je samo 285.000 Francozov popolnoma brez manij, kompleksov, resnih predsodkov ali kakšnih drugih resnih značajnih slabosti. Francoski psihiater dr. Leveque smatra, da bi s skrbnimi preiskavami našli tudi ned temi 285.000 Francozi, očitno popolnoma zdravimi, neuravnovešene ljudi.
   Ko komemtiira ta odkritja, prihaja dr. Bond do zaključkov o duševnem zdravju in bistvu pojma normalne in nenormalne osebe. Smatra, da je pravzaprav večna neuravnovešenost in kolebanje v našem psiho-kemičnem in celičnem sistemu pravilo. Popolnoma uravnovešene osebe so po njegovem mišljenju popolnoma nezanimive in »niso podobne ljudem«.
   Nevrotiki v bistvu niso nenormalne osebe, temveč popolnoma »normalni« posamezniki, pri katerih je prišlo zaradi blagega, benignega vznemirjenja živčnega ravnotežja do določene spremembe njihovega obnašam ja in osebnosti, ki jim pogosto da je določeno draž, posebnost in barvo. Kot je fizična bolezen normalna reakcija našega organizma zoper grožnje in nevarnosti, ki jim je izpostavljena, tako predstavljajo nevroze normalno reakcijo našega psihonervnega sistema proti spopadom, ki v njem nastajajo in katerih se pogosto nespretno rešujemo s tem, da jih potiskamo v podzavest.
   Če posvečamo preveliko pozornost vznemirjenosti in kompleksom, bomo vse samo poslabšali — pravi dr. Bond. Bolje je, če se z njimi sprijaznimo in pogledamo okrog sebe. Veliko je število ljudi katerih duševno stanje imenuje sodobna psihiatrija nevropatske
predispozicije ali »morbidne mentalne konstrukcije«. Človek z ulice jih bo po zgledni naših dedov modro imenoval z raznimi temperamenti in nabavami
     STARKA S 132 ŽIVIMI VNUKI IN PRAVNUKI
   Najstarejša žena Bijeljine, Emka Selimovič je imela devet otrok, od katerih je šest še danes živih. Najmlajši otrok, hči Sida, ima 60 let. Od teh neposrednih potomcev ima starka 132 živih vnukov in pravnukov.
   Emka Selimovič se natančno ne spominja leta svojega rojstva. Toda sodeč po dogodkih, ki jih pomni, je že praznovala 110-letnico svojega rojstva. Kljub visoki starosti je še zelo živahna. Dobro vidi in njena najmlajša hči jo pogosto prosi, naj ji napelje nit skozi iglo. Emka ni bila nikoli bolna.
                                                                                                VOZ S SVATI V NARASLI REKI
   Po dvodnevnem pirovanju v hiši Marka Ergotiča v Djakovačkih Selacih, ki se mu je poročil sin, so se štirje vozovi, polni veselih svatov, vračali ponoči v bližnje sosednje vasi.
   Ko so se peljali čez most na reki Trnavi, se je eden izmed vozov prevrnil v reko. Deset moških in ena žena se je našlo v globoki vodi in se začelo potapljati. Svatje iz ostalih vozov so jim prihiteli na pomoč in s pomočjo gasilcev, ki so kmalu prispeli na mesto nesreče, so vse srečno potegnili na kopno. Nihče ni bil težje poškodovan.
                                                                                       SATELITI BODO NAPOVEDOVALI VREME
   Svetovna meteorološka organizacija. ena izmed specializiranih agencij Združenih narodov, je sporočila v svojem zadnjem biltenu, da takrat, ko se bo gibal okrog Zemlje cel sistem visoko in nizko letečih umetnih satelitov, izvori ali jedra velikih vremenskih neprilik ne bodo mogla ostati neodkrita. Omenjeni bilten prinaša tudi podatke o bodočem uporabljanju jedrske radiacije na področju meteorološkega de la.
   Danes velike nevihte in njihova jedra lahko ostanejo neodkrita dolge dni, če so v puščavskih in polarnih oblasteh ali nekje nad prostranimi oceani — piše učenjak Harry Vexler, član Meteorološkega biroja ZDA. To se dogajajo zato, ker so v sistemu meteoroloških postaj širom sveta velika prostranstva, ki niso pod nadzorstvom nobene izmed njih. Toda Vexler smatra, da bo že v prihodnjih 10 letih veliko število umetnih satelitov krožilo na raznih višinah okrog Zemlje in da njihovi opremi ne bo ostal neopažen noben oblak. Televizijske naprave z umetnega satelita bi nenehno pošiljale na Zemljo sinoptične slike.
   Sateliti na večjih višinah bodo dajali podatke, nujne za dolgoročnejše napovedi, tisti z nižjih pa bodo olajšali kratkoročne napovedi vremenskih prilik. Vexler si je zavzel za to, naj se Sve tovna meteorološka organizacija začne pripravljati, da prevzame vlogo neke vrste svetovnega centra za informiranje vseh dežel o teh novih postopkih in njihovih rezultatih. Isti bilten objav lja tudi članek sovjetskega učenjaka dr. A. I.Danilina, ki opozarja na možnost angažmana jedrske radiacije v meteorologiji. Gre za merjenje izparevanja, količine de v snegu, ravni vode v rekah in jezerih, brzine vetra in brzine morskih tokov. V ta namen naj bi uporabljali izotope, kakršen je tudi Ko-balt-60.
                     Dalmatinski mornarji med prvimi kolonizatorji Severne Amerike
„HRVATSKI                     “
                      V SEVERNI KAROLINI
         Dalmatinci slovijo že od nekdaj kot izvrstni mornarji. Služili so na ladjah Benetk, Francije. Holandije in Španije, ki je bila določen čas prva pomorska sila na svetu. Zato ni prav nič čudno, če so bili dalmatinski mornarji tudi na ladjah Koininbove flote in nekaterih poznejših ekspedicij, ki so osvajale nove kraje in zemlje za špansko krono.
    V tistih časih pa so plule po mor- rovniške republike. Dubrovnik je jih tudi ladje, brze jadrnice in ka  bil sredi 16. stoletja v težkem polo-
ravele pod zastavo svobodne Dub-     žaju zaradi obilice beguncev iz
vzhodnih krajev, ki so si na begu pred požigajočimi in ropajočimi Turki iskali zatočišča tudi v Dubrovniku. Mnogi izmed teh beguncev niso hoteli več nazaj domov zaradi turških hord. Zato so se domiselni Dub-rovničani odločili ustanoviti kolonije teh beguncev na novoodkritem kontinentu Amerike, ki je, slabo naseljen, nudil pogoje za obstanek.
    Nekje okrog 1540. leta je odplul iz Dubrovnika konvoj ladij z nalogo, da najde ugoden kraj in tam osnuje kolonijo. Ni znano, po kateri poti je konvoj plul, vendar so, kot vse kaže, ladje nasedle na sipinah ob obali današnje države Severna Karolina v ZDA. Mnoge so se na čereh tudi razbile. Preživeli mornarji so se pomešali s tamkajšnjim prebivalstvom in od leta 1580 spominjajo kronisti pleme »hrvatskih Indijancev« — Croatian Indians.
    V Severni Karolini še danes Žiri ljudstvo, ki se imenuje »Croatian« in, kot ti ljudje sami trde, gre za potomstvo hrvatskega plemena, naseljenega v tej državi pred več stoletji. Da je vse to verjetno, pričajo geografska imena, ki so ostala v uporabi. Tako je pred obalo Severne Karoline »hrvatski otok« — Croatian Island in »hrvatski kanal« — Croatian Sund.
»SKUPNO NAJU POKOPLJITE..."
    Beograjska »Politika« poroča o tragičnem epilogu ljubezni dveh daljnjih sorodnikov. Dragica RaŠčanin iz vasi Poznanoviče v občini Tomaševo je bila poročena z nekim Zekovičem, ki je pa bil obsojen na 18 let strogega zapora, ker je ubil nekega sorodnika. Dvaindvajsetletna mlada žena je sodiila, da bi bilo nesmiselno čakati moža, da se vrne iz zapora. Ker ni imela otrok, se je vrnila k svojim staršem. S tem se je strinjala tudi rodbina obsojenega.
    Dragica je bila lepotica in nadlegovali so jo Številni snubači in častilci. Toda mlada lepotica je vse odbila. Drugače pa je bilo z mladim, 26-letnim Miodragom Popovičem, njenim daljnjim sorodnikom. Vsa vas je kmalu vedela, da se sestajata pogosteje kot je to običaj med sorodniki in da gre pravzaprav za ljubezen. Ros sta zaljubljenca kovala načrte o poroki.
    To je bil račun brez krčmarja. Proti tej zvezi so se izrekle tudi rodbine: Dragičini starši, Miodragovi in Zekovičevi. Zaljubljenca sta vztrajala, nato pa se je začelo šušljati, da si je Miodrag na-
šel na pobudo staršev dekle v sosednji vasi.
    »Če me ljubiš, mi posodi pištolo!« — tako se je glasilo Dragičino sporočilo Miodragu, ki ji je ustregel. Dragica je bila zadovoljna, toda budno je zasledovala vsak korak ljubljenega Miodraga. Neke noči okrog 22. ure pa so našli Dragico in Miodraga ustreljena s prej omenjeno pištolo. Krogla je po ugotovitvi sodno-zdravniške komisije in organov izpostave za notranje zadeve v Belem Polju precizno zadela obe srci. Ugotovljeno je tudi, da ji bilo orožje v Dragičinih rokah, ko sta padla usodna strela. Vse pa kaže, da sta si zaljubljenca vzela življenje sporazumno. Dragica je namreč zapustila listek s svojim in Miodragovim podpisom, na katerem piše: »Skupaj naju pokopljite!«.
    Preiskava bo še ugotovila, koliko se je Miodrag zares zanimal za dekle iz sosednje vasi. Vsekakor pa bo verjetno odkrila nove momente, ki bodo bolje osvetlili vzroke, ki so Dragico in Miodraga privedli do tega tragičnega koraka, čeprav sedaj vse kaže, da sta se zanj odločila zato, ker so jima onemogočili, da bi se vzela.
                                                                                                        KRIZI NA DŽAMIJI
    Na džamiji v Kumanovem, nad okni z glavne ulice, je marmornata plošča s fino vklesanimi okraski. Od blizu je na njej mogoče razpoznati lepo oblikovane velike križe, simetrično razvrščene v nekaj vrstah.
    Za to redkost vedo tako Turki kot imam džamije. Smatrajo, da je ta neobičajni okras džamije nastal na ta način, ker so ploščo izdelali mojstri-kristjani ali, kar je še bolj verjetno, da je bila plošča svoj čas na kakšni porušeni cerkvi in nato prilagojena za okras omenjene džamije.
POMURSKI VESTNIK, 10. MAREC
8