Tone PaKit (Konec.) »Prišla sem po Toneta,« je rekla kraljici. »Ko bo zdrav, ga bom zopet vrnila.« Kraljica je pristala, kei* je vedela, da bo to Tonetu v dobro. Kralj pa se je zelo razjezil, ko 5« izvedel, da dečka ni več. »Vila je obljubila, da nam ga bo sipet vrnila, ko ozdravi,« je mirila kraljica svojega soproga. »To je potem drnga stvar,« je odgovoril kralj pomirjen. »No mogel bi dolgo bi-ti brez malega .Toneta. Če bi bll le za en meter večji, bi ga postavil za svojega naslednika, ker ga toliko ljubim.« Tone je ostal v vilinem kraljestvu tri dni. Vila ga je lahko ozdravila, ker je poznala zelišče, katero zaceli vsako rano. Tonetu je tu silno ugaijalo, samo želja, da vidisvoje staa-še, ga je neprestano vznemirjala. Pred odpustom mu je vila rekla: »Idi v mojo zakladnico, pa vzemi zlatnikov, koliko jih le moreš nesti, pa daj jib staršem.« Hotela se je uveriti, ali deček res ljubi svoje starše, ker če je t-o res, bo nesel zlato, čeprav mu bo težiko. Tone se je izkazal kot dober sin. Brez pomisleka je prijel za največji zlatnik. Komaj ga ije dvignil od tal, aili jmiaško je sklenil, da ga odnese, samo da napravi veselje svojim staršem. Večkrat je bedni Tone klonil pod veliko težo, padel je in &e jokal poleg svojega zlatnika. Pa zopet se je dvignil, rekoč: »Ko prispem domov, oo.i bodo vse sedanje muke drago plačane.« Nazadnje je prišla Tonetu kot pametnemu dečku lepa misel. »Čeimu se mučim, da noskn ta zlatnik, ko ga lahko kotalim kakor obroč. Zato je postavil zlatnik po robu in ga je obračal pr-ed sabo. To je bilo re<s dobro. Zdaj je potoval mnogo Iažije. Tudi bolj ziadovoljen je postajal, saj se je približeval domu. Nazadnje je prispel domov. Tone vidi zopet svoje starše. Tak,tak! »Kdo je?« se je začul žalosten glas iz kočice. »Jaz,« je odgovoril Tone razburjen. »Jaz, mali Tone, vaš sin.« Uboga mati svojim očem ni verjela. »To je prikazen, take sreče ne bom doživela, da bi zopet videla svojega malega sinčka. Saj nihče n€ trka.« Ta-k, tak! -je na/pravil Tone in zopet rekel: »Vaš, mali Tone trka, o katerem mislite, da je izgin.il.« Torej ni bila prevara. Res je bil onJ Uboga žena je hitela. da odcre vraia. Kaj Je tu še treba govoriti? Kralj v svoji palači, vila v vilinskih dvorih, bogataš sredi svojega boigastva — vsi ti niso bili tako si^ečni kakor Tone in njegovi starši. Tone jim je na dolgo pripovedoval svoje doživljaje. K-o je nazadnje še rekel, da se bo moral zopet vrniti na dvor, ker 'je bil tako obljubil, so se starši začeli taiko jokati, da bi se jih mogla še gola stena usmiliti. Kot poštena človeka pa oče in mati nista niti mislila na to, da bi bila Toneta zadržala in ga prisilila prelomiti dano besedo. »Idi!« sta rekla v solzah, »pošten človek mora svojo obljubo izpolniti!« Napočil je dan odhoda. Oče in mati sta napolnila Tonetu žepe s posebej zanj pripravljenimi kolači in nato sta mu odprla vrata. Ali na veliko njihovo začudenje je zunaj čakala Toneta dobra vila. Rekla je: »Ne bojte se za sina. Zopet se bo vrnil domov. Pošteni in častivredni ste, zato bo napolnilo nebo hišo z blagoslovom. Ne jadikujte! Jaz bom skrbela za dečka.« Tone se vrača na dvor, kjer so ga na smrt obsodili. Zdaj je vila dvignila Toneta, ga poljubila in mu dala v roko majhen odprt solnčnik. Nato ga je spustila v zrak in napravila veter, ki bi ga odnesel na dvoir. V zatietku je šlo vse v redu. Ali polagoma je postajal veter nemirnejši, Tone pa čimdalje bolj zamišljen radi odhoda od doma. Ko je plaval v zraku baš nad dvorom, je veter potegnil tako močno, da je Tone izpustil solnčnik in strmoglavil proti zemlji. Prav tain, kjer bi moral pasti na tla, je stal tedaj kraljev kuhar, kateri ga je bil nekoč rešil iz ribjega želodca. V rokah je imel posodo z vročo juho. Kaka nesreča! Tone je z glavo naprej padel kar v posodo. Juha je brizgnila na vse strani in prav pošteno opekla kuharja po obrazu. Od strahu in bolečine je izpustil posodo iz rok, nato pa je začel klicati: »Na pomoč! Tone me hoče ubiti! Dvor hoče zažgati!« Že davno je sovražil Toneta, pa se je hotel sedaj maščevati. Štražniki so prihiteli; prijeli so Toneta in ga zvezali. Zaman se je opravičeval, da ni kriv on, ampak veter, da je sam težko ranjen — vse to mu ni nič koristilo. Kralj je bil slučajno na potovanju in tako ni dečka nihče ščitil. Zaprli so ga. In to kje? Sramotno je to povedati! Njega, kneza Toneta Palčiča, velikega in slavnega jimakaso stražniki zaprli v mišjo past. Osem strašnih dni, osem strašnih noči je prebil nedolžni Tone v svojem zaporu. Ta čas so prihajale samo miši, da ga vidijo. Spominjal se je tedaj svoje bele miši, katera je tako žalostno končala. Spominjal se je svojih slavnih dni, ko so ga vsi ljudje pro9lavljali do neba. Spominjal se je svojih sitaršev, svoje majhne postelje, katere ne bo nikoli ve8 videl. >:Oh nesrečna radovednoi&t!« je javkal. »Če ne bi bilo tebe. bi se adai braz «.Iu'hi valijil ix> Bogataš v Bagdadu. V Bagdadu je živel, bogataš Prišel je be-: rač ter ga je poprosil miloščine. Bogataš ga je udai'il s palico takQ močno, da se je prelo-; mila. Nato je še vrgel kamen za beračem in je odšel. Berač je po-: bral kosa palice ir_ kamen ter je V3e to spravil nemo v žep. Čez rtini tedne se je dogodil v Bagdadu z!nčin. Bogataš je v pijanosti maščeval psovko z bodalom. Kalif ga je dal na glavnem tvgu zapreti v kletko, tara bi imel 10 dni in 10 noči stradati, potem pa bi ga dobil v roke rabelj. Ljudje so hadili mimo kletke in so pljuvali na nesrečnika. Med njimi je bil lueli berač in segel je v suknjo po palici in po kamnu. Tedaj se mu je boga-taš zasmilil. Prišel je ponoči, ko sta stražnika spala, odprl je kletko in dal bogatašu svobodo Ta ga je s solzami v očeh zahvalil z besedami: »Bil sem živa.l Molil bom, da postanem na tujih tleh človek, poln dobroi:e, kakor si ti!« Reki o varstvu živaU. 1. Pravičnik se tudi svoje živine usmili, a srce brezbožnika je neusmiljeno. 2. Odpri svoja usta za neme in za zadeve vseh, ki so zapuščeni! 3. Neusmiljenost in krutost napram živalim otrdi srce in razdivja čuvstva ter dela človeka tudi krutega napram sočloveku. 4. Kdor ne ljubi zveste živali, ne bo imel dobrega srca nirtd na« pram sebi enakemu. 5. Človeštvu služimo, če služimo dobroti napram živalim. 6. Krutost napram živalim je najjasnejši znak nizkotnega in neplemenitega ljudstva. 7. Sočuten človek ie najboljši človek. Kdor nas dela sočutnega, nas napravi boljšega in krepostnega. 8. Za dobrega in plemenitega človeka ni dolžnost samo ljubezcrt do bilžnjega, ampak' tudi usmiljenost do Ł!¦< vali. Slaba vest. Tat je prišel v goBtilno ter je za ukradeni denar tam dobro Jjil in jedel. Gospodilija je prinesla skledo mesa in jo je dala na peč, da bi se meso Shladilo. Pri peči je eedel hlapec in si popravljal bič. Naenkrat je videl mačka, ki se je bil priplazil na peč an je baš iztegnil nogo po kosu mesa. Skočil je na noge, udaril je mačka ter zaklical: »Ti, tat li! Ti bom že pokazal!« Ko je gost pri mizi te besede čul, je mislil, da so njemu namenjene in jo je pobrisal skokoma skozi vrata. Vsi so se čudili, zakaj jo je tako hitro odkuril, ko je bil vendar že prej vse plačal. Šele ko sta prišla dva orožnika in izpraševala, če so videli takega in takega moža, so si mogli razjasniti tatov etrah in hiter beg. trati pred domačo liiš-o. Oh, dobri moj oče, dobra moja mati, nikoli več vaju ne bom videl.« , Devetegg. dne so po&tavili Toneta pred sodišče. Nihče mu ni verjel, nihče ga ni hotel braniti. Obsodili so ga na smrt, in sicer da mu odsekajo glavo s sabljo. To je navadno izvršil dvorski rabelj. Kar skakal je od radosti, če je imel koga usmrtiti. Obsodba se je morala izvršiti na veliki poljani. Mnogo ljudstva se je bilo zbralo. Sodnik je naročil, da mu prineso mišjo pa&t s Tonetom. Nato je glasno prečital, zakaj je bil deček obsojen na s-mrt. Laž se je vrstila za lažjo. »To ni res,« je vzkliknil Tone iz mišje pasti. »Istina je,« se je oglasil strašni rabelj. Tone je bil tako razžaljcn, tako srdit, da je dobil nadnaravno moč. Razmaknil je z rokami žice na mišji pasti, pa skočil proti sodniku, da bi mu iztrgal polo, s katere je či-tal toliko laži. Komaj je storil par korakov, že je bil rabelj pri njem, da ga zadrži s svojimi ogromnimi rokami. Preden se ga je dotaknil, se je pojavil pri Tonetovih nogah velik metulj. Brž je skoeil dečeh nanj in v trenutku sta bila oba daleč nad rabljevo glavo. Rabelj ije sedaj skakal od jeze, da je Tone uše-1, narod pa je klical Tonetu: »Živel Tone Palčič!« Vila je bila poslala Toaietu metulja v zadnjem hipu. Ni liotela dopustiti, da bi raoral Tane nedolžen umreti. Metulj je odnesel svoje laliko breme narav< nots na vilin dvor, kjer ga vila že čakala. Tu je sedaj moral dobiti nagrado za vse dosedanje muke. Sijajnega siprej&ma niti ne omenimo. Toneta je čakalo pr&senečenje. S pomo&jo čarobnega prstana je vila prestavila v svoje kraljestvo Tcnetove roditelje, njihovo hišico, kravico in Tonetov vrt, kjea* se on prej brezskrbno igral. Vse je bilo tu, tudi njegova postelja, v kateri je tako sladko spaval. Dobra vila je pridržala vse vkup pri sebi. Živeli &o v največji sreči ter so docakali visoko starost. ; Če niso umrli, žive še dandanes. ;j [ Celje pogled na mesto z jugovzhoda. Na levi: Razvaline gradu celjskih grofov. Na desni: Obrambni stolp iz starega Celja ob Savinji. ^.r- v H&Ł