Iz ha j n vsak četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo trnje države G K.) — Posamezne številke bo prodajajo 1 po 10 vinarjev. ■ Slovenskemu Huflsivu v pouk io zabavo. Spisi indopiei sopoöiljaio: Uredništvu „Domoljuba'. Ljubljana, Ronitarjnva al ion. Naročnina, reklamacije in in-3erati pn: UpravniStvn „Domoljuba". ---Ljubljana, Kopitarjeva ulica— Štev. 45. V Ljubljani, dne 8. novembra 1917. Leto XXX. Ali sedai bo? Na vseh ustnah je to vprašanje; Ali bo sedaj mir? Ena največjih ovir miru je bila Italija. Italija se je spustila v vojsko, da bi dobila Trst. Tega po dveh 'letih ni dosegla. Vendar se je pa po vsaki bitki nekoliko približala, toliko, da je lahko ljudi doma slepila z novimi upi. Zato ni in ni odnehala, Bala se je, če bi brez Trsta končala vojsko, da bi doma izbruhnila nakopičena ljudska nevolja in pometla kralja in monarhijo. Saj je neprestano vrelo in le s težavo so vzdrževali red z vednimi obeti, da bo Cadorna kmalu izvojeval odločilno zmago. A sedaj? Cadorna je moral bežati. Naši so zajeli že samo ujetnikov blizu 200 tisoč. Koliko je pa mrtvih! Poleg tega je izgubil Cadorna nad poldrug tisoč topov in brez mere drugega vojnega orodja in blaga. Naše armade so že globoko v zgornji Italiji. Ves svet je pričakoval, da bo v Italiji izbruhnilo. A dosedaj še ni. Z nekim divjim obupom skuša Italija ohraniti mirno kri in se postaviti z vsemi silami še enkrat našim nasproti. Če se ji to s pomočjo Francozov in Angležev posreči, bodo morda mirovni upi zopet goljufani. Zato si nc smemo preveč obetati. Saj smo se že tolikokrat prevarali. Kakor vreme kaže pa laže, tako se nam vsem godi v tej strašni tvojski. Že se zdi, da smo prav blizu miru, Pa se zopet pooblači. Če bi naši mogli udreti v Benetke in Verono in tako zadati Italiji na/občutnejši udarec, potem bi se morda vendarle sprožilo. Rusija že komaj čaka, da bi odkod prisvetil mir. Če bi 'talija bila prisiljena skleniti ga, bi se gotovo tudi Rusija več ne obotavljala. Poča-kajmo tedaj, kaj se bo zgodilo prihodnje tedne' Je pa že sedaj veliko veselje. Trst ni v®č v nobeni nevarnosti. Gorica je zopet prosta, solnčna goriška Brda so zopet naša, beneški Slovenci osvobojeni laškega jarma. Naši begunci s trepetajočim srcem čakajo dne, da se zopet vrnejo na svoje domove v solnčne kraje ob Soči, Mnogo domov bo podrtih, marsikatera solza se bo utrnila, a ljubezen do domače zemlje bo vse premagala! Vendar upamo, da bodo tudi Francozi spoznali, kako brezupno je njih upiranje, Angleži in Rusi so se sicer zavzeli, da bodo do konca držali s Francosko, a Rusija se je sama z revolucijo ubila, Angleška je pa tudi preveč sebična, da bi se bojevala samo za tuje koristi. Če bo Angleška uvidela, da ne more več pričakovati zmage, bo tudi na Francoze pritisnila, naj se vdajo v to, kar se premeniti ne more. Tako je mogoče, da bi se vendar le še to zimo izpre-govorila resna beseda o miru, Bog daj, zakaj ljudstvo že povsod strašno nestrpno pričakuje odločilne besede; mir! Rajši vse, samo vA.ke ne! ZiMa dežele Kreolske. Deželni odbor kranjski je poslal Njegovemu Veličanstvu povodom sijajnih zmag na laškem bojišču sledečo brzojavko; »Njegovemu cesarskemu in kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu cesarju Karolu Dunaj, Z navdušeno radostjo praznuje vojvo-dina Kranjska slavno zmago, ki so jo pod Najvišjim poveljstvom Vašega Veličanstva izvojevale naše hrabre čete nad verolom. nim sovražnikom, ki je svoje poželjive oči uprl v našo deželo in skozi dve in pol leta s težkimi udarci hotel predreti njene meje. Pa tudi v najtežjih vojnih časih ni omahovalo nikdar naše neomajljivo prepričanje, da naš Najvišji vojni gospod ne 30 zapustil svoje vsikdar zveste kronovi-ne in nas bo obranil sovražnega vpada. Roparska roka, ki se je ž« stegala po svojem plenu, je sedaj mogočno odbita in naše zmagoslavne armade neso daleč v sovražno deželo zmagoslavno orožje Vašega Veličanstva, Mora je odvzeta od naš h prsi. Naše ljudstvo pozdravlja polno plamteče ljubezni svojega Odrežitelja z navdušeno hvaležnostjo, nanovo utrjeno v svojem zgodovinskem prepričanju: Resnično, Božja roka je s habsburško hišo! K najvišjemu godu Vašega Veličanstva se združujejo vsa srca kranjske dežele v iskreni molitvi: Bog ohrani, Bog obvari vsikdar v la-»oru zmagoslavja Vaše Veličanstvo, našega mogočnega in dobrotljivega vladarja I Deželnega glavarja namestnik: Dr Lampe.« Dalje je poslal deželni odbor brzojavno generalnemu polkovniku pl. Boroeviču nastopno častitko: »Vojvodina Kranjska z burnim navdušenjem čestita Vaši Ekscelerici, zmagoslavnemu vojskovodji. Skozi dve leti in pol so nakopičene množice verolomnega sovrazn'ka naskakovale meje naše krono-vine. A udar na udar, naskok za naskokom presilnega sovražnika se je razbil ob prsih naših hrabrih čet pod ženialnim vodstvom Vaše Ekscelence, dokler se ni močna roka nezlomnega branitelja dvignila sama k maščevalnemu odločilnemu udarcu, v prvem napadu roparja premagala in daleč notri v sovražni deželi slavo avstrijskega orožja obnovila za . vse čase /. veliko sijajno zmago, Vojvodina Kranjska je bila od počet-ka neposredna jpriča nad vse požrtvovalnega in junaškega borenja, k: bo v svetovni zgodovini živelo kot krasen zgled zvestobe do cesarja in do domovine. Skalni vrhovi našega vsem viharjem kljubujočega Krasa bodo za vse čase kot orjaški nerazrušni spomenik oznanjevali nem nljivi spomin svojega slavnega branitelja in v povestnici kronovine Kranjske bo za vse bodoče čase ime Vaše Ekscelence kot našega rešitelja slavljeno med največjimi junaki domovine. Bog daj Vaši Ekscelenci še nadalje ■jvojo pomoč do zmagovitega konca. Deželnega glavarja namestnik: Dr, Lampe,« Odgovor generalnega polkovnika pl, Bo-roeviča. Dr. Lampe je prejel sledeči odgövor: Globoko ginjen vsled časteče me izjave deželnega odbora sem posebno srečen, ker sem nekoliko pripomogel, da sovražnik ni mogel stopiti na tla vojvodine Kranjske. — Gen. polkovnik pl, Boroevič. država potrebuje. Bojne uspehe je treba izkoristiti in dovršiti velikansko delo, I" naj bo končno v e n č a n o z blagoslovom miru. Država razpisuje sedmo vojno posojilo pod prav tako ugodnimi pogoji kakor poprej. Vnema za to posofdo bo najbrž še večja kakor je bila pri dosedanj h posojilih, kajti denarja — tako se čuje — nikjer preveč ne primanjkuje; okoliščine so pa take, da končno moramo napeti vse sile, da s tem hujšim udarcem na verolomnega Italijana, ki prejema zasluženo plačilo za svojo grdo nezvestobo, izsilimo mir, ki ga sovražnik iz-lepa ne mara privoščiti. Najrajši pač vsi slišimo Ie o miru, najrajši tudi mi pišemo o miru; cesar naš je mir ponujal, a ententa je v svoji oholosti zavrgla roko, ki je nudila mir in spravo. Naši vojskovodje so nato napravili nove načrte, da mir izsilijo, in sicer z vele-poteznim udarcem na Italijo. Načrti so se z božjo pomočjo in vrlim obnašanjem našega vojaštva posrečili, a gre za to, da bo ta udarec, ki je z njim prizadeta vsa ententa, res za vselej zaprl sapo tistim, k! so odklanjali mir. Prav v tem trenutku pa država potrebuje novih denarnih sredstev, da more to veliko nalogo res do konca izvršiti, Lahko rečemo, vsaj za trdno upamo, da bo to (sedmo) voino posojilo m i -rovno posojilo, zato se ga hočemo vsi udeležit'. Mi bi seveda najrajši videli, da bi namesto granat in topov kovali kose in srpe, stavili stroje za kmetijski napredek; toda za ta ni.men je treba m"ru, ki' ga nasprotniki trmasto in kljubovalno zadržujejo. Težko je, ali le na ta način pridemo do pravega, stalnega miru, če pomagamo, da zmaga proti Italijanom ne bo Ie polovična, ampak popolna. Med stebri, ki se nanje zida mir, ni le zmaga pri Rigi, zmaga nad Italijani, marveč tudi 7. vojno posojilo. Ne bo težko. Ob sedanjem mogočnem in orjaškem uspehu, ki ga je z božjo pomočjo doseglo iunaštvo naših armad na italijanskih tleh, *.e bo težko orositi za novo posojilo, ki ga Povračila za neporavnane vojne dajatve in rekvizlcije. Kdor ima do vojaštva kako neporavnano terjatev: bodisi, da je za vojaštvo delal, vozil ali dajal krmo, živež, drva, ali je imel nastanjeno vojaštvo, konje in drugo, ali so je na njegovem paslo, je njegov svet ali stavbe vojaštvo rabilo iti j6 imel posestnik' vsled tc porabo škodo; dalje Če je vojaštvo rekvirira I o, ali jemalo na pds^dd. n e d a bi bilo š e v S c p 1 a. б a ti o, ima pravico, d a s e m u p o v r n e, kolikor za d a jat ve б ећ i do bil. Kdor ima take terjatve ali kdor je ža dajatve premalo dobil, naj naznani takoj ustno ali pismeno svojo terjatev okrajnemu glavarju, glavar jo odda posebni okrajni komisiji v presojo. Okrajna komisija preskuša, če je terjatev upravičena. Sklepi okrajne komisije se predlože deželni komisiji in dalje komisiji na Dunaju. Vsaka dajatev se mora zadostno dokazati. Kdor ima potrdilo od voja- štva, sc izkaže s'potrdilom, kdor nima potrdila, naj dokaže dajatve na drug prepričevalen način. Ako je okrajna komisija spoznala terjalev za upravičeno, sme komisija pot okrajšati s tem, da sklene s stranko poravnavo za terjatve d > 500 kron. Deželna komisija ima tako pravico na vsako stranko do 2500 kron. Ker tako poravnavo intendanca la-koj izplača, sc pride najpred do denar-ja, če se stranka poravna. Seveda bo treba pri poravnavah več ali manj ud-jenjati. Ako bi se izkazalo, da stranka hoče krivično plačilo, bi imela resne nepri-like. Pregled po svetu. Naš cesar — poljski kralj. Te dni razglasi baje poljski vladarski svet našega cesarja za poljskega kralja. Istočasno se menda nriklopi s cesarskim pismom Gabeiiä in Bukovina poljskemu kraljestvu. Ostal? avstro-ogreki Slovani, bi ,s takö rešitvah;' nc bili zadovoljni, ker bi se na t.a način vi nemfke manjšine napravila večina. Gosposka zbarirca je sprejela 4mŽ-sečni proračunski provizorij. — Član zbor-n'ce Escher je pri tej priliki naglašal, da fc tržaško prebivalstvo zvesto vdano cesa ju; iredento so ustvarili v Trstu ljudje, ki so prihajali iz Italije. Kadar pride cesar v Trst, nastane med prebivalstvom vedno velikansko in odkrito navdušenje. Govor-n'k je želel, naj bi se v Trstu nastanil Сјад^ cesarske hiše, — Hrvat Vukovič je izjavil,, da se giblje ideal Jugoslovanov v. okviru monarhije in da je strnjen v neomejeni volji, da ostanejo vedno pod žez'om Habsburžanov. — Te dni pridejo na vrst« tudi vol tve v delegacijo, ; Borbo proti Ogrski je očital ogrski ministrski predsednik Weckerle avstrijskim politikom, ki se potegujejo za samostojno skupnost Jugoslovanov pod že?1«4«! habsburške d nastije. Povzpel se je tako daleč, da je zahteval kazenski zakon, torej zapor zoper vse avstrijske državljane, ki bi si drznili zapisati ali reči besedo zoper celotnost mažarskega globusa. Mož je preslišal, da prihaja na površie moderno načelo samoodločbe narodov, Weckerle je рабД zmot', če sodi, da se dä gibanje za narodno ujedinienje s silo zatreti. Beneški Slovenci, ki so zdaj osvobojeni, spadajo v političnem oziru pod j|et okrajev. Šentoeterski okraj šteje osem O-. sto slovenskih občin, in sicer: Št. Pfc^' Slovenov z 19. vasmi in podobčinami; Str Lenart z 21. vasmi in podobčinami; Srednje z 15. vasmi in podobčinami; Grinek i 18, vasmi; Gorenja Dreka z 18. vasmi; So-vodnja z 18. vasmi; Ronac z 19. vosmi; Tarčet z 18. vasmi. — V tarčentske® okraju so tri čisto slovenske občine: Platišča s 13. vasmi; Brdo z 12. vasmi; Ctžer-ja s 6. vasmi in 1 narodnomešana: Neme. — V čedadskem okraju so narodno mešane občine, Ahtan, Fojda (Bukovje), Tona» (Torreano) in Praorotno. — V butmnsV«» (Gemone) okraju je narodno mešana ol>" ca Gorjani, v možniškem okraju pa je cisto slovenska občina Rezlja. Natančno Število beneških Slovencev je kaj težko jdognati vendar pa jih bo približno kakih SO.OOO. — V cerkvenem oziru so Slovenci razdeljeni na 12 župnij — pet je čisto slovenskih — in spadajo pod videmskega nadškofa. Prav bi bilo, da bi se tam otvo-rtle slovenske šole; slovensko ljudstvo bi bile» zelo hvaležno! Vera v jug oslova n'sk o. bodočnost raste in se ne bo omajala. Dr. Bertling — nemški državni kancler, Na mesto dr. Michaelisa, ki je odstopil, je imenovan za nemškega državnega kanclerja bavarski minister grof dr. H e r 11 i n g, ki je prijatelj Avstrije in d o-ber katoličan. Smotreno in modro poltično delo nemškega katol. «centra« je s tem naravnost odlikovano. Vsenemci seveda niso zadovoljni. Ruski minister za vnanje stvari Terc-ščenko je govoril v predhodnem parlamentu o vnanji politiki. Zatrjeval ie, da .'.ahte. vajo koristi Rusije, da ostane zvesta sedanjim zveznikom in da ne sklene posebnega miru. Trenutni uspehi osrednjih sil — tako je trdil — niso odločilni. Zavezniki so slovesno izjavili, da se bodo vojskovali do konca v nerazdružni edinosti: vs; za enega, eden za vse. Na pariški konferenci ■moramo govoriti za mir, toda za mir, ki bo dal Rusiji zadoščenje. Svetovna vofska. Furlanija do Ti menta osvojena, goriška, Gradlška oproščeni. — Vid«*tli, Gradež, Hnmiii naši zasedli. — Velikanski poraz Italijanov pri Latisani. — Doslej okrog 200.000 ujetnikov, skoro 2000 topov zaplenjenih. — Koroška armada na beneških tleh. — Sporazum hiti Italijanom na pomoč. - Nemci so se pri Soissonsu nekoliko umaknili. ITALIJANSKO BOJIŠČE. - Goriška in Gradiška zopet naši. Ker ie bila druga italijanska armada ob Soči (»opolnoma poražena, razbita in ujeta, se C morala umakniti tudi njih tretja armada aa Krasu. Stala je pred težavno nalogo. ReWi je bilo treba kolikor mogoče dosti Vojnega blaga, zadrževati Boroevičevo armado, in o pravem času rešiti se železnega objema zavezniških armad. Aosta — poveljnik te armade — ni mogel ne enega nc drugega. Boroevič je neprestano pritiskal «n podil Italijane pred seboj. Ker jim je grozi! od Gorice proti jugozapadu, da jih ©dreže in je s hriba Fortin obstreljeval vse peste, po katerih so se morali umikati, jc italijanska armada v divji naglici izpraznila D ebrdobsko planoto in Gradiško. Ob tostiii Soče so imeli Italijani velikanske Množine težke artiljerije in municije. Kolikor je bilo topov na ladjah, so jih hitro odpeljali, vzidane lopov« so pa deloma izstrelili, deloma ohranjene popustili av- strijskim četam, Ko so Italijani videli, da bodo morali popustiti te baterije, so skušali postreliti z najbrzejšim ognjem svojo munlcijo in so zato otvorili najsilnejši ogenj na naše napredujoče čete. ' so pa priplule naše torpedovke in z dobro merjenimi streli spodile laške topničarje, da so hitro zbežali. Obenem so se pripeljali tržaški strelci na Gradež, kjer so imeli Italijani velike zaloge živil, spodili sovražnika in zasedli mesto in otok. Tako je bila v par dneh zopet osvojena vsa Goriška in Gradiščanska. Furlanija do Tilmenta osvojena. Med tem, ko je središče in levo krilo Boroevi-čeve armade čist lo Goriško in Gradiščan-sko, je njegovo desno krilo in armada Be-lowa z velikansko naglico prodirala čez Videm proti Tilmentu, Če pa hočemo razumeti te važne vojne dogodke, ki so sc nato razvili, moramo poznati ozemlje, kjer se je vse to godilo. Preko Furlan je teče velika reka Tilment (Tagliamento), ki ob suhem vremenu sicer ni posebno široka; ob hudem deževju pa naraste v več sto metrov široko in silno deročo reko, ki pri-drvi pri Humlnu (Gemona) iz planin, Ob lr.inu (Gemona). Obe nalogi so naši poveljniki sijajno rešil, tet osvojili Videm in vso l urlani'0 do Tilmenla, Italijanski polom pri I Viraui. Italijani ne znajo napadati, pa tudi bežati ne. Pri enajstih ofenzivah ob Soči so Italijani večkrat tu in tam s svojo silno artiljerijsko premočjo prebili našo bojno črto, tako zadnjič na Banjški planot ; toda svojega uspeha niso žii$i izrabiti. — Udrli so v naše postojanke, nato so pa obstali in niso izrabili svojega uspeha, ampak pustili našim dovolj časa, da so se zopet zbrali, ustavili in utrdili. So pa naši vse drugačni mojstri! Kadar prodro, ne puste sovražniku pr ti do sape, dokler ga pošteno ne na-klestijo. Tako so tudi sedai storili Italijanom: niso jim pustili prav nič časa, ne oddiha, vedno naprej, vedno za njimi! Udarec je sledil udarcu. — Sovražnik je postal ves zbegan ln zmešan — in konec je bil veli-« kanski poraz. Toda tako slabo, kakor Italijani, ni še nobena armada v svetovni vojski bežala. Tudi bežati jc treba znati. Francozi so v prvem letu vojske bežali skoro do Pariza —- rajši kot da bi se bili dali uničiti in po- Žična naprava, ki veže dva frontna oddelka. izlivu Tilmenta se razprostirajo velikanska močvirja; sploh je vsa južna Furlanija zelo močvirnata. Od vzhoda proti Tilmentu vodijo čez to ozemlje pravzaprav le tri velike ceste, ena proti Latisani, drugi dve pa od trdnjave Palmanova proti Codroiptt. Vse druge ceste so narejene od severa proti jugu in vežejo te tri ceste. Beg na odprtem polju je nemogoč. Vse ozemlje je namreč prepreženo s kanali, potoki, močvirji, riževimi polji in vinogradi, ki so zasajeni po italijanskem načinu tako, da so trte nasajene v dolgih ravnih vrstah in privezane na žico. Prodiranje je tu zelo težavno, beg je pa sploh mogoč le po cestah. Tretja italijanska armada se je eedaj nagnetla na teh cestah. Pehota, artiljerija, konjenica, tren, sanitejci, bežeče civilno prebivalstvo _ vse se je v silni gneči podilo proti mostovoma pri Codroipu in Latisanu. Ko so udrle avstrijske in nemške čete čez Čedad v Furlanijo, so stale pred dvojno nalogo: kolikoi mogoče hitro zasesti levi breg Tiimenia, zajeti čimveč sovražnikov pri prehodih čez reko ter zapiet: Italijanom izhod iz gora v dolino pri Hu- loviti. In kako so naši bežali 1. 1914. v Galiciji! Celo Galicijo so prepustili Rusom samo zato, da jih ruska armada ni mogla streti in zajeti. Cadorna pa tudi v begu nI mojster, Dočim jc njegova druga armada bežala v divjem begu čez Videm proti Tilmentu, je pustil tretjo armado, da se je še ustavljala na Krasu in se obotavljala bežati, kar so naši z veseljem gledali. Cadorna bi bil moral tudi tej armadi takoj zapovedati, da se kolikor mogoče hitro umakne in hiti proti Vidmu na pomoč drugi aimadi. Na vse to je Cadorna pozabil ali pa njegovih povelj tretja armada več ni mogla izvršiti, in tako je bila zapečatena njena usoda. V severni Furlaniji je polno cest, ki so omogočile armadi Belowa m desnemu krilu Boroevieeve armade, da so se razlile po vsej Furlaniji, zasedle Videm in prodirale v naglici proti Codroipu. Tu so zadeli naši voji na umikajočo se Aosto-vo armado in vrgli njeno severno krilo proti jugu. Vsa Aostova armada je sedaj hitela proti Latisani, da pride čez tamkajšnji most. Toda v tem času je Boroevi-čeva armada že pripodlla italijanske kore s Krasa do Latisane in vrgla zadnje čete proti severu. Med tem so že nemške čete prodirale ob Tilmentu, do prostora pri La-lisani in strnile z Boroevičcvo armado obroč okrog italijanskih zadnjih čet. 60.000 mož zajetih. Skoro trije italijanski kori so bili tako popolnoma odrezani in obkoljeni; po kratkem in krvavem boju, v katerem je bilo uničenih več italijanskih bataljonov, je vsa Čez reko grme le topovi. Treba je dovesti streliva, težke topove in čolne za prehod čez reko. Kaj bodo storili Italijani? Ali se bo mogla njih razbita armada še ustavljati pri Tilmentu, ali se bodo umaknili za reko Piave, ali pa v prostor med trdnjave Verona, Mantua, Benetke, Vicenca? Najbolj pametno za nje bi bilo' zadnje; toda prepustiti vso Benečijo — zato se bodo najbrž težko odločili. Položaj je sedaj na italijanskem bojišču podoben lovu, ko gonjači pode zver pred lovčevo puško. Gonjači so nagi v Furlaniji, lovec je pa Hötzendorf, ki s svojo armado čaka pri Asiagu in Arsteru samo na to, da pridejo Italijani — na streli Italijani so v silnih škripcih; če se nc umaknejo do Verone, jih lahko Hötzendorf vsak trenutek odreže in ujame celo italijansko armado. To Italijani dobro čutijo, zato s strahom in skrbjo gledajo na Tirole, kaj bo storila tamkajšna avstrijska armada, ki je do sedaj čisto mirno gledala krvavo zarjo v beneški ravnini. Pomoč sporazuma Italiji. Italijanska vojna moč je premagana in sama ni več zmožna, da bi se mogla ustavljati našim armadam. Na Francoze in Angleže se sedaj zanašajo, da rešijo opešano zaveznico popolnega poloma. Italijanski kralj je že razglasil, da se bliža pomoč sporazuma. Francozi so svojo mejo ob Švici popolnoma zaprli, ker prevažajo čete na Italijansko; Angleži prevažajo tja topove. Seveda je veliko vprašanje, če bo ta pomoč prišla še ob pravem času, kajti armada se ne prepelje v par dneh. RAZNA BOJIŠČA. Na ruskem bojišču nič novega. V Fhuidriji Angleži še vedno napadajo zastonj. Nemci so se umaknili pri Soisson- su. Vzhodno od Soissonsa so bili Francozi — kakor smo že zadnjič poročali — udrli v nemške postojanke na višini Cliemin de Dames, radi tega je postal za Nemce položaj neugoden; da se izognejo kakemu večjemu udarcu, so izpraznili nekoliko ozemlja in se umaknili v zadaj pripravljene postojanke. Nemško zračno brodovje je pretečem teden zopet napadlo London. V Albaniji so ob Vojuši naši nekoliko potisnili Italijane nazaj. Na macedonskem. bojišču živahno streljanje s topovi. V Tripolisu so skušali italijanski oddelki prodirati iz mesta v notranjost dežele, pa so jih ustaši kmalu zapodili nazaj. . Tedenske novice. Za spomenik f dr. Kreku se je nabrala že lepa vsota, ki presega sedmi tisoč kron. Darovi še vedno dohajajo. »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani je darovalo za spomenik 500 K, enako vsoto pa za »Pripravniški dom« v Ljubljani, •— Hrvatski deželni poslanci v Zagrebu so zložili za spomenik prijatelju Kreku 920 K. Darove sprejema »Odbor za Krekov spomenik v J iubljani«. Izjave naših občin, ki se pridružujej' deklaraciji Jugoslovanskega k 1 u b a z dne 30. maja, ter oklicu vseh za stopnikov političnih strank — se množc Zadnji čas so se oglasile občine: Sodraži ca, Radovljica, Lancovo, Predtrg, Mošnje, Leše, Lesce, Breznica, Ovsiše-Podnart Rateče, Boh. Bistrica, Koroška Bela, vse občine vipavskega sodnega okraja, občina Predosel. Premembe. G. Vinko Lavrič, kaplan pri Sv. Trojici v Tržišču, je nameščen kot kaplan v Ribnici. ^ VII. avstrijsko vojno posojilo je razpisano v dveh oblikah: kot davka' prosto 5У2 % amortizacijsko državno posojilo in kot davka prosti 5% %, dna 1. avgusta 1926 povračljivi državnOea-kladni listi. Podpisovanje se je pričolo 5. novembra in se zaključi 3. decembra) opoldne. Podpisna cena amortizacijskega državnega posojila znaša 92 K 50 v., državnozakladnih listin pa 94 K 50 v Obresti za čas od 1. novembra do 31. januarja 1918 se takoj pri obračunu odobrijo. Za župana v Novem mestu je bil ko * pet izvoljen g. Karel Rosman. Od 15 glasov jih je dobil 12. Nedavno se je bil «d-' povedal županstvu, kar je deželni od1 bor sprejel v vednost, a občinski svetovalci so se ponovno odločili zanj. Na ljubljanskem pokopališču prt Sv. Križu počiva že okrog 5000 vojakov, O Vseli svetih se je trlo ljudstva ob grobovih, kjer je imel vpričo zastopnikov civilnih in vojaških dostojanstvenikov primeren nagovor superior č. g. Klo-bovs. Žalostna smrt., Dne 26. oktobra sc < je. peljala posestnica Katarina Čop i» Jesenic na Dobravo. Vsled nekega avUn* mobila sta se konja splašila; posestnica je padla tako nesrečno na tla, da je bila takoj mrtva. Zapušča 7 sirot. Mož-vojak se pogreša. Vojaške novice. Cesar zmagovitim četam. Naš česat Karel je po zmagonosnem nastopu ju' naških čet, ki se bojujejo na jugozahodu, izdal presrčno pisano armadno povelje. »Prcšmjen veselja« — tako pravi — »izražam za izkazano junaško zadrt žanjc prav vsem najtoplejšo zahvalo. 2 božjo pomočjo naprej!« Generalnemu polkovniku Borocvi-ču, ki mu je naznanil, da je Gorica zopet osvojena, je cesar odgovoril: »Gori ca, biser ob Soči, ki ste jo osvobodili tvori sijajni dragulj v slavnem vencu Vaših zmag. Ganjen se Vam zahvaljujem ljubi generalni polkovnik. BoČi' blagoslov naj Vas «premija še v bodoč® — Karel.« 111 ' Vpoklicana sta kot vojna kurataf gg. Anton Anžič, kaplan v Škofji Lok? m Ivan Jalen, kaplan v Srednji vasi. Koračnica polka Cesarjevič, ki jo uglasbil slovenski skladatelj svetnih Parma, se-je kar udomačila pri polW in je vedno na. sporedu polkovne godlw Častniki so poklonili skladatelju dra< počeno iglo za ovratnico, okrašeno z /,hitim lovorjevim vencem in briljanti. V Gorico so vdrle prve naše patrulje dne 28. oktobra zjutraj. Italijani so jih sprejeli z ognjem Iz posebnih metalnih-priprav, a so se urno umaknili. Prvi so vkorakali hrvaški junaki 96. pp. ž generalom Zeidlerjem. Godba je igrala, na Gradu je zaplapolala avstrijska zastava. Od Šempetra sem so pa prikorakali ogrski polk'. Skladišča so Italijani na nekaterih mestih zažgali, vino pa Iztočili; uničili so pač, kolikor so mogli, veliko je pa le še ostalo kot plen našim četam. Prebivalcev je v Gorici zelo malo, ker so jih Lahi nasilno z avtomobili odpeljali. Mostove čez Sočo so tudi razstrelili, dva sta pa ostala. Gorica je močno razdejana. Po skladiščih je ostalo največ slan'ne, masti in rib. Padel je pri Bovcu nadporočnik dr. Janez Gogala, starejšina »Danice« in bivši koncipst pri policijskem ravnateljstvu .v Ljubljani. Mirovni razgovor. V Švici so zopet zborovali člani mednarodnega odbora za dosego mirovnih pogajanj. Neoficielno so se odzvali vabilu tudi nekateri odposlanci entente. Iz Pariza je došel bivši predsednik republike Loubet, Največje težave in ovire napravlja baje pokrajina Alzacija-Lorena. Plen. Ni še moč vsega sešteti in oceniti, kar je padlo v roke našim zmago-nosnim četam zlasti prve dni italijanskega poraza; neizmerna množina plena je povzročila, da so morali ustanoviti posebno poveljništvo v ta namen. Ogromne zaloge so bile uakupičenc oso-bito na Banjški planoti, kjer so imeli Italijani bolnišnice, zaloge živil, perila, obleke in municije. Samo na enem prostoru je bilo nagromadenih 80.000 granat. — V kobaridskem oddelku so naši megli čez 500 težkih avtomobilov z ži-ivili. V Gorici so imeli Lahi tudi polno zalog; nekaj so sicer uničili, marsikaj je Da tudi ostalo zmagovalcem, tako n. pr. 120 velikih tovornih avtomobilov, ki so bili naloženi z izborno mastjo za zabelo. B plenom sc bo naša armada v Italiji lahko preživljala. — V Ločniku pri Gorici so pustili Italijani vrsto skoraj nepoškodovanih baterij, v Krminu pa velikansko množino obleke, tovomib avtomobilov, streliva in živeža. f Anton Kovačič. V Pancsovi na Ogrnem je umrl 26. oktobra slovenski podpolkovnik g. Ant. Kovačič, postojnski ro-•ak. Kal smrti si je nakopal na srbskem bojišču. Vseh mrtvih dan. Srčne pozdrave po-Ujamo vsem bralcem in bralkam tega li-.*». posebno pa našim ljubečim materam «iovenski fantje z Rusko Poljske: Franc Stare, Sodražica; Franc Lomovšek, Dole Pri Litiji; Jožef Meserko, Sv. Križ; Franc pranje, Begunje, in Jožef Kranjc, Koroško. smo še vedno zdravi, le sedaj bo zopet "udo, ko se nam bliža mrzla zima, katera "am |j0 ZOpet vzela nekaj moči. Oh, kdaj oo prišel že zaželjeni čar,, da se zopet podamo v naročje ljube domovine! Prišel je ®t>et dan in spomin vseh mrtvih. Marsika-«jo ljubeče materino srce se bo topilo v >0«ah žalosti na ta dan. k« se bo spomi- njalo n.4 svoje padle sinove. Res, veliko je število padlih iunakov, vel ko mater je izgubilo svoje sinove, veliko vdov vzdihuje in veliko zapuščenih otročičev plaka ža svojimi očeti, ki jih kr je tuja zemlja! Nikdar ne bodo videli gomile, v kateri počivajo njim dragi. Na ta dan so okrašeni ljubi domovi !n grobovi in skrbne roke prižigajo svečice, njih srca se pa dvigajo v molitvi k Bogu za pokoj duš. Kako je pa na grobeh padlih junakov? Njih grobovi so zaraščeni s travo, le reven lesen križ spominja, da krije zemlja — junaka. Pač gotovo je, da bi roars'katera ljubeča mati in zapuščena vdova rada pohitela tudi na te grobove, ali jaenkrat ni mogoče. Zato se pa v domači cerkvici toliko bolj goreče v molitvi — spominjajte izgubljenih vam drag'h. Tolaži naj vas misel, da nismo lo čeni za vedno, saj sveti križ nam govori, da vid'rno se nad zvezdami, — Fr. Stare. Po treh letih se je oglasil iz ruskega ujetništva Tomaž Eržen iz Otaleža 200. Pisal je že večkrat, a domači niso prejeli do sedaj še nlkakega obvestila. Val odnesel. Ob zadnjem viharnem vremenu na Atlantskem morju je nemška mornarica izgubila najboljšega poveljnika podmorskih čolnov, kapitanskega poročni ka Schneiderja. Odnesel ga je s krova vihar; moštvo ga je pač rešilo iz valov, a je bil že mrtev. Tudi Američani vmes. Naše hrabre armade so zajele v ofenzivi proti Italijanom tudi več ameriških oddelkov. Italijanske ujetnike spravljajo sedaj tudi na Nemško, in sicer na Virtemberško in Baden-sko. Italijanski listi ne marajo ljudstvu pr> znati obsežnosti poraza in ogromnih iztfub. Begunka Uršič Julija iz Banjške občine sporoča, da se nahaja na Raki št 14 (pri Krškem). Cadiorna, poveljnik tako strahovito poražene italijanske armade, se ie hotel sam usmrtiti, če je verjeti berlinskemu listu »Lokalanzeiger«. General jo dobil baje težko rano na glavi. Poročilom o samoumoru Cadornovem bi ne verjeli, ker moža nvalijo .kot dobrega katoličana. Nemiri v Italiji. Vsled strašnih italijanskih porazov so nastali po večjih mestih na Laškem revolucijonarni nemiri. V Rimu so bile demonstracije proti vladi in dinastiji, vsled tega so policijo nadomestili z vojaštvom. Ko so v italijanskem državnem zboru padali hudi očitki proti vojni stranki, se nihče izmed dotičnih poslancev ni upal črh-niti besedice. — Sporazun zlasti Italija, bo bridko obžaloval, da ni poslušal papeževega glasu in da je odklonil mirovno ponudbo. Razne novice. Naš cesar v Istri, Koncem oktobra se je cesar Karel odpeljal iz Trsta v Poreč, od tam čez Buje. Pi.an, Izolo in Koper nazaj v Trs'.. Poreško prebivalstvo je vladarja navdušeno pozdravilo. Škof Peder-zolli je v vznesenih besedah izrazil cesar- ju v imenu ljudstva zvestobo in vdanost. V stolnici je opravil cesar kratko molitev. — V Trstu se je poklonilo cesarju zastopstvo mesta Gorice. Turški princ obiskal soško bojišče. Dne 30. oktobra se je pripeljal turški princ Osman Fuad Efendi s spremstvom v Trst. Prinesel je našemu cesarju najvišje turško odlikovanje. Cesar ga je sprejel v pisarni dvornega vlaka. Pr nc in spremljevalci so bili povabljeni k cesarskemu zajtrku. Cesar je princu podeli! veliki križ Leopoldo-vega reda. Nato so se vsi odpeljali v vojno ozemlje prodirajočih armad. Zanim'vosti iz Gorice. Ko so bili Italijani zasedli Gorico, je bilo ostalo ondi do 3000 civilistov, tudi desetorica redovnic-uršulink je imela pogum, da je vztrajala. Italijane so sprejeli mrzlo, le par gospodi-čen-iredentovk je okrasilo okna ob dohodu laških vojakov. Tudi dohod kralja Emanu-ela je bil klavern. Posamezne hiše so Lahi popravili, ker so jih Dotrebovali za skladišča in stanovanje. Prebivalstvo je blo vedno v nevarnosti pred izstrelki, dasi so Avstrijci merili le na vojaške objekte. Živil je bilo dosti, le premoga ln lesa je manjkalo. Liter vina je stal eno liro m 5 centimov. Užigalice so bile avstrijskega izdelka. Mesto je bilo nesnažno. Redovnice so Ital'jani spoštovali. Bolnišni-ce so bile vzorno urejene. Zupanova 1 je iredentovec Cesciutti, ki je pa bival v Vidmu. Glavno besedo je imel podžupan Vecchi in pa uradnik Coina, ki je poprej skrivaj obveščal no telefonu (skrit med zaboji) Italijane, Tajnosti so mu donašale iredentovske gospodične. Ko so 25. okt. zopet došli naši vojaki, so se morali več ur boriti med ulicami, ki so b'le vse utrjene za brambo. Zjutraj zgodaj so jo popihali uradniki, še poprej iredenta. Civiliste so odvedli; redovnice so ušle usodi s tem, da so se skrile za oltarjem v cerkvi. Ostalo je le do 50 oseb- Živila so odvažali Italijani z največjo naglico še zadnji dan; kar je ostalo, so skušali uničiti in zažgati. Po cestah je bilo raztresene obilno kave, riža, fižola, graha, limon in drugih živil. — Razen italijanskega kralja je bil obiskal Gorico tudi belgijski kralj. Za pozidavo Gorice. Berlinski odbor za pozidavo Gorice je razglasil oklic, naj se nabirajo prispevki, da bo odboru mogo« če izdatno prispevati pri zgradbi nove Gorice, Promet s Trstom. Železniška proga južne železnice preko Nabrežine—Opčine je prosta. Prav lako je prosta železniška proga iz Celovca v Trst. Malo popravka je treba, a delo bodo pionirji hitro izvršili. Dopisi. Kolovrat. 28. oktobra ponoči je udarila strela v kozolec posestnice Alojzije Pavšek iz Kolo. vrata. Poslopje je popolnoma pogorelo z ajdo Ie vsem senom. Bilo je mirno vreme, zato se ogen/ ni Siril in ni bilo hu!äe nesreče. Starološlum padlim vojakom. Jesenski tožni dnevi— naäi gostje. Raz drevje nalahno pada po-rudeli list. Narava žanje avojo zmago.. Po zrak» plaho bega zaostali ptiči hiti v Južne kraje. —. Tam za gorami pa besni, buči najstrašnejša bitka. Plaho te oziralo n&ie oči tia pro!: jutfozapadu, trepečejo srca. Ali mar v bojazni pred sovragom, ali mar zato, ker se tam borijo naši bratje za naš dom7 Ali ne najprej zato, ker tam počiva že toliko Strtega našega cvetal Te vrste v spomin vsem dvajeeterim padlim našim junakom, pred vsem med zadnjimi padlemu organistu, blagemu Ivanu Bohinc, in sosedovemu Vinkotu Tavčar, ki je 7. septembra t. 1, padel za-lut od sovražne granate. Kakor je poročal njegov poveljnik, je vestno vršil svojo domovinsko službo in dolžnost ter bil ljub tovariš vsem. Dan vseh mrtvih! Popravljali smo grobove, pletli vence, trgali zadnje jesenske rože za .a žaini dan. Je-li dobra roka okrasila grob tudi Vama Ivan — Vinko? Ivan! Pred tremi leti si ta dan pel v cerkvi Bogu na čast, za pokoj mrtvim; zdaj pevaš pri Njem, ki le je ljubil in k sebi poklical. Mi pa pošiljamo za leboj rož, ne venca rož, pač pa rožni venec. Spa-vaj sladko! V duhu smo ob tvojem grobu — vseh mrtvih dan. — In Vinko, tebi tudi to. Zdi se, kot bi imeli pred seboj tvoj rožni obraz, slišali tvoj tisti smeh. Tudi tebe ni več. 19 let star, in šel si Iz te solzne doline. Te dni ti pojejo edino ostali cvonovi Crngroba zadnji pozdrav! Kje je tvoj grob, ni znano. Morda čeri kraških skal pokrivajo tvojo nladost, tvojo moč? Tudi tebe, Vinko, obiskujejo naše misli; poklanjamo ti kito rož — v molitvi. Ti pa, junak, počivaj mirno; odšel si svetu in njegovim zmotam. In vi vsi naši padli junaki, vaš je dan vseh mrtvih dan; vas vseh se spominjamo. Sicer ne brle lučke na grobovih, naše roke ne venčajo vaših |robov, doseže vas pa naš spomin in naša molitev. Trpeli ste, pa boj je dokončan; umrli ste, uživajte plačilol Ir. Sv, Gora nad Litijo. Strela 'Je 'tttfcfrila v nedeljo, 28. t. m. proti večeru v tiik'ajSnji zvonik, ter ga močno poškodovala. Od tod je odskočila na župnišče in pobila nad 50 šip, iz župnišča je šla proti hlevu in zažgala stopnice in pod. — Ogenj smo k sreči zapazili in pogasili, drugače bi bila vpepeljena vsa poslopja na Sv, Gori. G. župniku /e ubila strela enega prešiča, organistu pa psa, ki |e bil na verigi. Druge nesreče, razen velikega ftrahu, hvala Bogu, ni bilo. Treska in hudega vremena, reši nas o Gospodi Trebelno. Pri nas se je nekaterih lotila griža; pobrala je že več ljudi. Prvo žrtvo je zahtevala imrt iz vrst Marijinih družabnic. Umrla je poštena in zgledna članica 19 letna Ana Saje z Brezij. Mnogo očes je solzilo ob pogrebu drage rajnice. Hud udarec za pošteno hišo! — Poleti smo se bali, češ, kar je zdaj premalo dežja, ga bo morda leseni preveč. In res je zdaj tako: po celih dolinah itoji voda. Želimo samo: Bog daj lepo vreme, da bomo mogli spraviti jesenske pridelke in dobiti lovolj nastil;a, Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Denar po vojski. Vedno pogosteje ee sliši, da je papirnega denarja preveč, vsled tega se množi strah, da bo ta denar izgubil vso veljavo. Zato blaga nočejo prodati, čeprav bi ga lahko pogrešali. Marsikateri gospodar ima veliko vina, suhega sadja ali orehov, pa ničesar ne proda. Izgovarjajo se, da je blago boljši, kakor denar. Drugi nakupujejo po najvišjih cenah zlatnino, srebrnino ali pohišno opravo. Vse trikrat preplavajo. Kupljene stvari ne bodo nikdar toliko vredne. Nekateri pa denar doma tiščijo v strahu, da bi znal denar vendar propasti. i,i Kako bo torej z denarjem po vojaki? Natančnega odgovora danes še nihče ne ve, vendar je gotovo, da tiste ve-ijavc, kakor je je imel pred vojsko, ali bolj natančno iste kupilo c moči, ne bo več imel. Saj ni tako le pri nas. Drugod še slabše. Na Ruskem dela 6000 delavcev le naprej sam papirni denar. V najslabšem slučaju zna država denar zameniti, da bi za 100 K starega papirja dala 50 K novega. Zdaj bo vseeno, če ima kdo denar doma v bankovcih, naložen v hranilnici ali v vojnem posojilu. To v resnici ne bi bila posebna izguba, ker bo imel denar precej veliko kupilno moč. Tako bi izginilo polovica popirne-ga denarja. Za drugo polovico bo treba plačati davek od vsakega premoženja. Začeli bodo morebiti z 10% in šli pri večjih premoženjih do 30%. Ta bo pa huda! Če bodo posestva še visoko cenili, bodo kmetje prišli v velike dolgove. Državne finance se morajo na en ali drug način ozdraviti. Popolno prazen je torej strah, da bo denar izgubil vso veljavo. Saj je za veljavo denarja država z vso davčno močjo odgovorna. Če ohrani denar polovico svoje veljave, se bo še vedno izhajalo. — Nespametno je pa denar nakladati v take reči, ki so zdaj vsled vojske petkrat dražje. Vojska bo minila, delavcev bo zopet več, orodje, pohištvo, obleka in drugi proizvodi bodo zopet cenejši. Trdosrčnost, Še veliko hujše je pa, če ima kdo blago ali živila, pa jih nalašč noče prodati, kei ni v denarni zadregi. »Denarja imam zadosti, blaga pa ne prodam, ker bo imelo blago vedno svojo veljavo.« Ima vino, ima suho sadje, — ne proda ničesar. Tako ravnanje je napačno. V revnih časih smo, ko jih veliko nima potrebne hrane. Zato je znamenje neusmiljenosti in grde lakomnosti, če kdo drugim ne privošči, kar bi lahko oddal. S tem vlado naravnost sili, da bo skušala vse potrebno s silo vzeti. Saj mora skrbeti država za reveže, ki nimajo ničesar svojega. — Nemci kupujejo vino. Sliši se, da nameravajo Nemci po avstrijskih deželah pokupiti veliko vina. Doma nimajo pijače, odkar meljejo ječmen za moko. Plačali bi liter 6—7 K. Naša vlada je menda v nakup privolila, ker hoče zbolj-šati veljavo našemu denarju. Čim več bomo na tuje prodali, večjo veljavo bo imel naš denar. Kdor hoče vino kupiti, naj hiti. Premeteni Ogrl. Med vojsko so Ogri svojo moko zelo drago v Nemčijo in v Avstrijo prodajali in s tem milijarde zaslužili. Ta lahki dobiček bi radi. tudi zanaprej imeli. Vsi veliki ogrski mlini so napravili veliko zavezo, ki ima več sto milijono kron lastne glavnice. Zdaj so ti magnatje še ogrsko vlado vpregli v svoj voz. Po nji zahtevajo od avstrijske vlade liste za uvažanje moke. Kolikor bodo nam 'moke prodali, ravno isto množino smejo oni brez carine žita na tujem kupiti. Ogri nam prodajo 10 tisoč vagonov bele moke. Po vojski bo najbrž zopet vpeljana carina na tuje žito, katero plača trgovec, ki žito kupi. Toda oni trgovci, ki bodo izkazali liste, da so prodali v Avstrijo moko, ne bodo od iste množine plačali nobene carine. Ker bo pri nas moka in žito veliko dražje, kakor na Srbskem, Romunskem ali Ruskem, bo skoro vsa žitna kupčija in zlasti mletev skoro izključno v ogrskih rokah. Je pa še nekaj drugega v tem. Kjer se melje, ie vselej tudi nekaj otrobov. Te ..otrobi hočejoi.Ogri vse do.ma po- rabiti, ker dobro vedo, da bo živina tudi po vojski draga. Ti naklepi posegajo globoko v naše gospodarsko življenj^ ker potrebujemo na leto več tisoč vago^ nov tujega žita. To je veliko bolj važna zadeva, kakor druge prazne sanje. Na Ogrskem zahtevajo od vse mai sti, ki se iz nevtralnih dežel k nam prit pelje, svoj delež, ki jim gre po kvoti Ker imajo sami zadosti, prodajo ta dej z lepim dobičkom v Avstrijo. — Na Romunskem je več veleposesö nikov zapustilo svoja posestva in zbeža» lo na tuje Taka veleposestva oskrbu jeta zdaj naša in nemška država. Zdaj išče le naša vlada za 300 posestev, katei rih ima vsako najmanj 500 ha — do 90(1 oralov — dobrih in veščih oskrbnikovi Prav je, če zna romunsko govoriti, po>i trebno pa ni. Petrolej. Pri nas zelo manjka petroleja. Na Nemškem se še precej lahko dobi, dasiravno ga skoro prav nič doma ne pridobivajo. Pred vojsko so ga dobivali večinoma iz Amerike, zdaj od nas inxiz Romunije. Zdaj so mu cene zvišali za nadrobno prodajo 1 liter po 32 pf, pred je bil po 28. Pri nas velja liter petroleja 64 v. Zdaj ga skoro ni mo-goče dobiti. Vsekakor je čudno, da ima* jo Nemci naš petrolej ceneje naprodaj, kakor mi. Na Dunaju bodo dali za vsai ko stanovanje v novembru po pol litra petroleja na teden, obrtnikom po 1 1, za vsako svetilko na stopnicah in hodnikih 'U 1 na teden. Kmetom pa, ki morajo! skoro vse s hrano vzdržati, ga skora, nič ne dajo. Sveže svinjsko meso se zdaj prodaja na Dunaju 15—18 K kilogram. » * * Proti nameravanemu vinskemu davkn je sklenil odbor kranjske kmetijske družbe poslati utemeljene vloge ministrskemu predsedniku, poljedeljskemu in finančnemu ministru, obenem pa pozvati državnei poslance, naj nastopijo proti temu davku. Odborniki so sklenili, naj družba stori vse potrebno pri vladi glede sladkorja, usnja in petroleja. Odbor je odobril misel, da se oskrbi Kmetijski koledar kot priročna knjiga za kmetijski stan; vseboval bo potrebne podatke o upravnih in gospodarskih zadevah, . \ ;; Slike in črtice z bojišč. .' ;. Iz bojev na gori Sv. Gabrijela, f Bojišče, 20. okt,. *' ' ' \ . -r,benega sledu, kje so bili naši strelski jarki. Nas pač niso upali poprej napasti; so gotovo vedeli, da imajo pred s«boj hrabre slovenske fante in može! Dne'21. avgusta je šele začela napadati italijanska pehota, ki se je vrgla na naše razstreljene jarke. Posrečilo se jim je na nekem kraju priti v naše jarke, ali mi smo se hitro pripravili na protinapad in Italijani so jo hitro pobrisali s krvavimi bučami nazaj. Dne 24. avgusta se je Cadorna hotel maščevati nad prejšnjim dnevom in je poslal še večje mase proti nam. Mislil je menda, da bomo kar bežali; res so deloma prišli v naše jarke, toda mi se nismo umaknili. Na nekem kraju je bilo nas deset mož od oddelka metalcev min. Držali smo celih osem ar pozicije proti stokrat močnejšemu sovražniku, dokler ni prišla naša rezerva, ki je pripomogla, da smo ga vrgli nazaj. Naši hura-klici in svetli bajoneti so ga tako preplašili, da je pobral kopita in šel urnih korakov nazaj. Dragim »Domoljubovim« bralcem, ki še niso kaj takega videli, pa ne more nihče živo naslikati tega prizora! . Sedaj pa stanujemo v nekem temnem gozdu. Drugače bi bilo še zadosti dobro, samo dež in sneg nas vsak dan pridno obiskujeta, tako da smo čisto mokri; posušiti se pa nimamo kje. To je največja težava za vojaka. Srčne pozdrave vsem bralcem »Domoljuba«! Na srečno svidenje! Demšar Ignacij. •.'tj Z visokih Tirol, Dragi »Domoljub«! Prosim, da bi mi odstopil mal prostorček za par vrstic z visokih Tirol. Tukaj v gorah zdaj nimamo prav pridnega vremena, ker vedno sneži. Snega imamo toliko, da se lahko s smučmi vozimo. Imamo raznovrstno berivo in časopise, ki nas pridno obiskujejo. »Domoljub«, ta nam najbolj krati čas; pove na kratko in odločno. Tukaj nam je še dosti dobro, ker nam polentar povečini da mir; le redkokdaj se nas loti in se spravi na nas s kakšnimi snetjavimi minami, ki pa ne narede nobene škode; par kamnov se odvali, pa je vsega konec. Bog nam daj že skoraj enkrat tako zaželjeni mir in da bi se še zdravi in veseli in kot zmagovalci srečno vrnili v naše prelepe kraje. Prisrčni pozdrav vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« ! Anton Dacar, pri .visoki gorski stotniji. ;-:-)» j- Z ruskega bojišča, 23. oktobra 1917. Dragi »Domoljub!« Mislim, da mi odstopiš kakšen kotiček za tole pisemce. Opisal bi rad, kako se imamo tukaj. Severni medved Moskal nas sedaj ne nadleguje preveč. Polovica granat, ki nam jih Pošlje, se pa tako ne razpoči. Hrano imamo dobro, nam še ni treba jermena bolj •»a tesno pripenjati. Bolj redko pa pridemo do tega, da bi poplaknOi po grlu, Kadilci smo pa strastni! Tobaka nam primanjkuje; velikokrat si nareže kdo črešnjevega listja med duhan, da izhaja do druge delitve. Večkrat se dobijo tudi cigarete iz Nemčije; ena velja 15—16 v. Naša podzemeljska stanovanja so zadovoljiva; vsak posameznik mo-fa imeti v redu odk&zftni mu kotiček, Na-. kaznic za petrolej, ali sveče ne potrebujemo, ker imamo tako luč, kr hodi po žici: elektriko. Slovencev nas je pri našem polku veliko; odlikovan je vsak po dvakrat ali trikrat. Časopise imamo tudi: jaz namreč imam naročenega »Slovenca«, drugi »Domoljuba« in tako naprej. Prebiramo jih prav pridno.. Knjig pa pogrešamo, da bi se kratkočasili z njimi. Prosili bi, ako bi se mogoče našla kaka dobra duša, da bi nam jih darovala; ji bomo zelo hvaležni. (Naslov na razpolago pri uredništvu. Op, ur.) V razuzdanosti ne živimo. Marsikdo ima doma ženico ali izbrano nevesto, da mu krajša z dopisovanjem bridke ure. Pozdravljamo vse bralce »Domoljuba«, si. dekleta in ostale doma kakor tudi sobojevnike po raznih bojiščih. Iv. Verbič, Vrhnika; des. Josip Pangerčič, Mengeš; Franc Žoher, Tepanje, Štajersko; Anton Budja, Štajersko; des. Fr. Kljun, D. M. v Polju; Iv. Goločih, Loški trg; Črnivc Fr., Podgorje pri Hrenovicah; podd. Iv. Kovič, Litija; Iv. Potočnik, Celje. Z vožnje na bojno črto. Dragi »Domoljub«! Te vrstice pišem v zahvalo za dobroto, ki ste mi jo izkazali, ko ste mi poslali 4 štev. »Domoljuba«. Čital sem med vožnjo; zelo so mi krajšale dolge ure. Vozili smo se iz Olomuca na Dunaj. Na dalinji poti smo videli lepe jablane ši-beče se pod sladkim sadjem. Fantje so ga nam od daleč metali, a se nas ni nič prijelo. V Lincu smo pričakovali kave, a dobili smo polne šale polente, zraven pa še meso. Zelo dobro so nam postregli v Solnogradu: zjutraj ričet z mesom in polne posode čaja. Od tu smo se podali proti sneženim hribom. Zapuščali smo lepe cerkve z visokimi zvoniki. Hiše so večinoma v hribih, kjer morajo ljudje vse na hrbtu znositi. Zanimiv svet in poštena dekleta, ki ne gledajo samo po fantih, marveč se njih dobrotljiv smeh hitro spremeni v moder obraz. To je tudi prav, ker so tako resni časi danes. Ker nosijo Tirolke klobuke in slamnike, so jih Poljaki zasmehovali. Toda preveč ne morejo in ne smejo biti ponosni ti poljski vojaki na svojo deželo, saj se tam ne cedi mleko in med, ampak blato in sneg. Pozdrav! Anton Zore, Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) - ■ sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka. f Crlel Inserat i Tedenska pratika. Četrtek, 8. novembra: Sv, Bogomir, škof v Amiensu, (f 1118.) Petek, 9, novembra: Spomin posvečevanja lateranske cerkve v Rimu. — S v. T e-; odor (Božidar), — Sv. Aleksander, muč. Sobota, 10. novembra: Sv. Andre- 4.ve- linski. — Sv. Modest in tov. Nedelja, 11. novembra, 24. pobink: Evang, o dobrem semenu. — God sv. Martina (Davorin), rojen v Sabariji na Ogrskem, škof na Francoskem. Ponedeljek, 12. novembra: Sv. Martin, papež in muč. — S v. R u t. — Sv, Benedikt in tov. Torek, 13. novembra: Sv. Stanislav Kostka, spozn, (f 1568.) — Sv. A r k a d i j. Sreda, 14. novembra: Sv. F i 1 e m o n. Sv. Venerand a. — Sv. T e o dot. Četrtek, 15. novembra: Sv. Leopold, deželni patron na Nižje Avstrijskem* •— Sv, Jedrt, dev. * * • Solnce vzhaja ob 7, uri 3 min. — Zahaja ob 4, uri 25 min. Luna: Mlaj 14. novembra ob pol osmih zvečer. Sv, Andrej Avelinski, (t 1608.) Poprej se je imenoval Andrej: Lance-lot Avelino. Rojen je bil v Neaplju. Mladost je preživel v nežni poštenosti in čistosti. Ko je bil za mašnika posvečen, je imel službo zagovornika pri duhovskem sodišču v Neaplju. Ko je nekoč zagovarjal prijatelja duhovnika, mu je ušla neka neresnična beseda. Zvečer je pa naletel v sv. pismu na ta-le stavek: »Ustnice, ki lažejo, umore dušo,« Nato je takoj odložil svojo dosedanjo službo ter se je posvetil edino-le duhovskemu poklicu. Da bi dokazal svojo izredno ljubezen do križa, si je privzel ime Andrej ter je napravil dvojno obljubo: da hoče vedno zatajevati svojoi voljo in napredovati v popolnosti. Dolgo časa ga je mučila in ovirala huda bolezen, da ni mogel niti ene stopnice prestopiti brez hudih bolečin. Kljub temu je rad hodil k bolnikom in revežem, ki so ga neprestano klicali in vabili, da jim je donašal sv. popotnico. Nekoč je v temi nesel Naj* svetejše k bolniku; ker je bil vihar, jer ugasnila luč, ki jo je nesel strežnik preti njim; toda naenkrat je nastala okrog njega čudna svetloba, ki mu je razsvetljevala' pot in ga varovala obenem pred dežjem. Umrl je 1. 1608,, med svetnike je bil prištet 1.1712. iir, S Iverf. »Oceidite errores, diligite errant.es.« Pobijajte zmoto, ljubite tiste, ki so v zmoti. * Križ no uničuje, marveC oCiSCuje; kdorj se ga z ljubeznijo oklene, mu da hrabrost, moč, ra3t in nepredek. , Kar Bog vzame, povrne z obrestmi. 6a To in otlo. V spomin f Ant Matekelj-nu. Ob Donavi-nasult grpb so nov - f> .; brez solz, brez cvetja, vencev in trakov; Saj grob voj Jca-tujca z daljnjega je juga, * meni dragega pokril je drugal Ni mi . .o poklekniti, oj priiaielj dragi moj, tn s solzami pokropiti grob prerani tvoj. >op spominčič čem poviti in jih v duhu položiti na gomilo tvojo revno, kjer si naSel mir, pokoj; — Tebi dragi za spomin, ki iz rajskih zdaj višin srečen gledaš name doli, ki sr.izim se za tebojl Kaj bi ne plakal, kaj bi ne tožil! Kaj že prijateljev dragih položil v grob nenasitni v gomilo prerano v vojski svetovni prestrišni sem tej, ki je ni konca, ki hruje naprej! Cvet je za cvetom pod koso ji pal; sam, tako sam sem na svetu ostal,.. Blagor vam dragi, ki šli ste pred mano, konec za vas je vöjskfe in nadlog; jaz pa Se tavam pb svetu in znano t-«. kaj da trpim — je le tebi, o Bogt Piakam za vami, rij ljubljenci, plakatu, dok t jaz vaše usode ne včakam .. In zdaj si me zapustil tudi ti in šel si tja, kjer solz in vojske ni, Na svetu bil trpin si, drugi Job, zdaj vsega te je rešil tihi grob. Ozri se name iz nebes višin, ki večno hranim v srcu tvoj spomini Na daljnem severu, na toplem jugu — dve dolgi leti si se bojeval; .v gorAh karpatskih in na skalnem Krasu zvesto domovju na braniku stal. Svinčenka ti sicer je prizanesla, prinesel vendar si iz bojnih tal v životu mladem — smrti kal.., Po dolgi so bolezni te poslali v domačo vas, da tam mehak te okrepi planinski zrak. A ne v bolnici, ne v domači koči r.i bore smrtniku nič več pomoči, če si za žrtev ga izbere smrt. Na duhu in telesu ves potrt na višje si povelje moral spet od doma v daljni, mrzli svet, Za vedno da poslavljaš se — si slutil; da zadnjič gledaš rodni svet — si čutil.., Zakaj doma me ne puste umreti? z bolestnim glasom si mi d,al, ko — že sluteč da zadnjič — na razstanku гокб sem ti v slovo podal. Zakaj? V življenju človek tolikrat se vpraša, odgovora pa nam ne znajo usta naša, Spolnila ni se ti ni želja zadnja; v tujini te gomila krije hladna, pokriva tuja zemlja vzor moža, in tisoč zamorjenih nad, nespolnjenih želja Počlj sedaj od zemskega si truda; . lahka ti bodi tuje zemlje gruda. Če nisi bil nikdar, zdaj srečen si! Na svidenje nad zvezdami. Viele. Tedno dobre volje. Dva vrla črnovojnika pri deta s stražne službe v svojo čakalnico. Peter sc priptavlja, da bi se zleknil po slamnici in odpočil »Kaj boš spal?« ga vpraša Tomaž. »Bom poskusil« odvrne ta in se spusti na ležišče, da bi začel r •volim smrčavim koncertom. Kar naenkrat pa sc zopet dvigne ter zakliče; »Tomaži« — »No, kaj?-— »Veš, če bom. spal, pa bo med tem mir skle njen, me moraš koj zbuditi!« Molje uničiš na ta način, če vliješ gorak kis (jesih) na vroč kamen in pustiš, da dim prepoji postelje in opravo, kjer se nahajajo molji. Ta para je moljem tako zoprna, da .poginejo. Moijev se boj obvaroval, če jlli šo nimaš, ako sobe večkrot s lako paro pokadiš. ~ Najnovejše z bojišč. Naše čete so že deloma na zahodn'em bregu Tilmenta; prekoračile so reko v srednjem teku ter v boju zajele zopet 6000 Italijanov in mnogo topov. — Cesar sam je šel čez Tilment Italijanska fronta v Dolomitih se maje. ___• OPOZORILO. Zaradi obilnega nujnega gradiva ter zaradi večjega števila inseratov, je moral zepet izostati »Listek«; prav tako smo odložili več »Črtic«, vojaške pozdrave in sila zanimiv popis vojaka J. Moharja, ki ie pobegnil iz ruskega ujetništva. Pride vse na vrs: Podpora je- namenjena, če smo prav poučeni, le svojcem v sovražnikovi deželi zadržanih avstrijskih državljanov -— ne državljank. Sicer pa smete napraviti prošnjo; morda pa bo kaj. Fr, R. — Vel. Bloke: Ujetniki ne dobe našega lista v roke, bi torej nič ne izdalo._ SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, 31. okt. . 30, 38, 85, 16, 22. Trst, 3. nov,: 76, 58, 71, 57, 60. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva z», krmila. Da to krmo živina, perutnina dobiti prebavi in popolnoma izkoristi, naj se pri. meša 2 krat na »eden krmi, ona pest polna |g..f „<< to je dr. pl. Trnköczy-a ledllnt prašek, „ffluSt II Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K. poštnine prosto. 8 paketov zadostuje za 3 meaeco za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zreu<- Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v ljubljeni. Maatin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu ia Iti mu. Na tisoCe kmetovalcev hvali in rabi „Mastin", F »proti glavne pošte v Uubljani 15 kupiš po ceni.in dobro zlatnino, dobro-idoče švicarske ure, uhane, prstane, svetinj'ce i. t. d. Kupim Divji je lovec podrl jelena. Ni si pa upal pobrati še plena, kajti začutil je hojo gozdarja; starega koj bi oklenil sleparja. Lovca ce vidiš, ne vidiš gozdarja; nihče te danes tu ne opozarja. staro zla.o, bs-.ljanie, srebro po visoki h cenah. Lastnik cvrdke: F. Čuden Sin samo v Selenburgovi ulici Itov. 7. Sol dna postrežba! Književnost. Družba sv. Mohorja v Celovcu jc ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1917. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 191«. 2. Življenje svetnikov. 1. zvezek. 3. Podobe iz narave. 2. zvezek. 4. Ptički brez gnezda. (Slov. Ve-čcf-nic 71. zv.) Družba se bo potrudila, da p. n. udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro, in sicer večinoma po poŠti. Letošnje knjige se-bodo razposlalo po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Ljubljanska škofija. 4. Goriška nadškofija. 5. Tržaško-koprska škofija. 6. Lavantinska Škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri so je vpisal. Na poznejše spremembe stanova-lišča se pri tolikem številu družbenikov, ni moglo ozirati. Za prihodnje leto bo družba izdala 6 knjig in je letnino zvišala na 3 krone. Tega koraJka ni treba obširno opravi Jevati. Ali sc mora število knjig primeroma skrčiti, ali pa cena zvišati. Vsi stroški so sc neprimerno zvišali in to I» trajalo še po vojski. Primeroma se je tudi dosmrtnina zvišala na 50 kron. V načrt prihodnjega leta so sc sprejele sledeče knjige: 1. Dr. A. B. J e g 1 i č, škof ljubljanski: V boj za temelje krščanske vere! 2. Dr. L. Ehrlich, prof. bogosl. v Celovcu: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. 3. Dr. J. Lovrenčič : Brstje iz rrta slovenskega pesništva. 4. Dr. H. Vedenik: Kako si varujemo ljubo zdravje. 5. Slovenske Večernice 14: zvezek. 6. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1919. Zaradi pomanjkanja knjigoveškega blaga naj se naročijo le mehko vezane (broširane) knjige. Družba sv. Mohorja v Celovcu. 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor, iložil Anton Foerster, op. 91. Cena 1 K vin. Ta zbirka je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani kot ponatis iz Cerkvenega glasbenika. Že skladateljevo ime nam jamči, da bo našla ta skladba med slovenskimi pevskimi zbori mnogo odjemalcev. Ocena v Cerkvenem glasbeniku nam pove, da je zbirka za naše zbore povsem prikladna. Svetobor. Povest iz konca enajstega stoleltja. Spisal Peter Bohinjec. Cena 2 K vin. Založila Katoliška Bukvama. Ta pedna povest iz slovenske zgodovine bo našla mnogo vernih čitateljev, saj se čita tako prijetno, da te naveže nase z vso silo in knjige ne moreš odložiti, dokler je nisi prečital. Škoda, da se dobi knjiga samo broširana, vezati je pri današnjih razmerah ni mogoče. Podpisana obžalujem in prekličem, kar sem neresničnega govorila o Jakobu in Ani Bizjak iz Srednjevasi št. 17. in se zahvaljujem obema, Ver sta odstopila od sodnijskega postopanja. Ana Kosten jevec, Srednja vas št. 17. izdeluje le proti plačilu iz obeljenega kmečkega platna v kosih po 15 metrov v temni ali svetli modro-beli barvi, temno-modrem-zelenem, ali dvojno modrem tisku tovarna za modrovino 3. PIHIER1IS0H, Oeiovec, im. Bogati vzorci na razpolago. Surovo ali neobe-Ijeno, kakor tudi pol volneno platno (rašovina) gladko barvano v modri, zeleni, rujavi, sivi, pepelnastl barvi. Srbečico, liSaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, „rujavo mazilo". Mali lonček K 1'60, veliki K 3-— porcija za rodbino K !)•—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trfl.1620 I I Samo K 50-40 stane pri nas zakl.ojmi kamera „Gertrud44, vel. 9X12 za plošče in filmt;, fina izvršitev, zapora za daljše in mom posnetke, zelo oster akromat, reg. na sir. in viö. in vse potrobno kompl. v kart. e kovin, kaseto in navodilom. Zaklopna omara za voj., za plošče in filme, žopna oblika, vel. 4«/eX0 le K 60*40, vel. 6X0 le K 6S-C0. Pošilja po povzotju. Poštnina in gavojnina K. 2*—. Ekspert .»Porfekt4', Dunaj VH, Weuetiftf?. 137/162. Naibolj&i izvor fotograt. aparatov in posameznih delov. Zavarovanje na C. kr. avstrijski zaklad za vdove in sirote zavarovalni oddelek daJalna poslovalnica v Ljubljani, Franca Jožefa nabreije i- bode sprejemal na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico AVSTH, FENIKS na Dunaju zavarovanja liidi na seno volno posojilo, in sicer pod najugodnejšimi pogoji. Vpeljejo se novi načini zavarovania. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Pojasnila dajejo tndt naše poslovalnice v vseh političnih okrajih. izdelovanje in nitj-vočia Haloga klinih pasov (brah-bandov) Trebuini na: od K & 7, a no 21); kilni pasovi aH K 4, S, B in 8 oasovl nt obe Hrani nodsj'itne mu, pasov! za olraSa c.l K VSO, do 4. - Zaloga blau I: пивЦа u babico m bolnica, numijBva nogavica In blazine- Umetna nege, roke Ud. Za gosg. zdravili! »Ion vsakovrstnih Instrumenta!. Povija» u ticinauaia 20-30%, Za obilna naročilu so priporoča K. PIOTHOWSKI, LJubljana 33 Sv. Petra cesta St. 33. Pa kukirencnlh cenah. Vpraiaalem pt pati! aa| sa priloži znanki. ROČNI MLINI za ZDROB in MOKO! km 155 kron Mlin se razpošilja opremljen z utežnim kolesom, lakiranim vsipalnikom in sestavljen kakor je razvidno na sliki. Cena je danes mlinu ▼ tovarni K 155'— proti plačilu v naprej brez odbitka; zavijanje in poštnina se računi separatno. Mlin melje troje vrst izdelka, debeli zdrob, iini zdrob in iino moko, in zmeljo v uri do 20 ltg pridelka. Mlin se razpošilja po pošti in se nabavlja pri: D. STUCIN, Dunaj 18. Baz. HSftragasse 4, (Uopinujc sc alovenako.) ИД1У1МШГОТ1Г1- Hrt-- -Г" .. X, lišaje, hraste, srbečico in druge kožue bolezni odstrani na^lo in sigurno Para f.ol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50 dvojno - velik lonček K 6 —, Dalje Paratel-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 250. Obojo so dobiva po povzetju „II predplačila pri ivrdki lekarja M. Klein a Piralol-Warko, Budapest VII-10. Rizsa ut. 21. Samo pri meni morete po visoki ceni prodati lepo, čiste, dobro posušene gobe Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi ла domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal. rRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. flEsŠT cPriporočamo -'T.; ШШ0®'* ... m rntt Minsko kavino primes ||| v korist oßmejnim Slovencem! Davka prosto 51 Davka prosto 51 o državno posojilo po K 92*50 o držav, zadolžnice po K 94*— Državno posojilo se bo vračcvalo v letih 1923—1957 potom žrebanja. Državne zadolžnice se bodo vrnile dne 1. avgusta 1926. Podpisuje se in dobe pojasnila pri poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah, Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila. 2846 Podpisuje se od 5. novembra do 3. decembra 1917. ■тиииннминитинтнииннж Kofnii H) iz papirja pisano in gladi:o, papirnato Spago, cokle in železne in usnjate ščitnike za podplate razpošilja na debelo in drobno po najnižji ceni veletrgovina R. STEHMECKI, Celje. Vzorci in cenik se letos ne razpošiljajo. Kopi se vsaka, tudi najmanjäa, množina dobro posuženih olupkov od hrušek in jabolk, po 3 K kg in dobro posušene, snažne, mvncAvtitn/i od hrušek in jabolk РГвЗвПШв po 80 K za 100 kg. TvriiSca Franc Kos, Ljabijroa, Sodna ul. 7. K 3-90 Na8e Čudovito ročno Silo ja llvanje Siva tako naglo preSivne vbode kot Šivalni stroj. — Največja Iznajdba, s kolero more vsak sam krpati [n Šivati nsnie, raztrgane Čevlje, kenjsko n rente, ko2uliov.no, preprog«, pogrlnjale za vozove, Šotore. klobuCevluo, plašče za kolesa. vreče. platno In vsako drugo moCno blaqo. Dobrota ta rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, telo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena komol. Silu s sukancem. t raznimi Sivankaml inporabuim navodilom K 3.90, 3 kosi K )1 — 6 kosov K 18'— PoSlija pp,povzetju, (na hoiiSče proti pred p.acilu.) 1152 ; №. Svoboda, ßijiwi, 111/2, №шоаш 13-404. Suhe gobe tiurike) lepo sušene Kakor tudi prazne vreie, brlnjcvo olje, lešnike In orehe kupuje po nafviäiih dnevnih cenali И. Rani, K rani prva ekspertna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 20Ö2 rinje sa kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2358 mina, Ui e. 2. Xz£elje novi cenik 3 koledarjem in vodnimi turami po najnižjih counli. Tudi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 440 vabi F ČUDEN Cene D.ez povISka. I Ljubljana, PreiSernova ulica 5t. 1. Št. jOt'7. »ic'>rii prstan v a zveznih barvah omnjliran B 3*60. tn^mvl?»; m -redslvo ia nomiaie- rrumyao« ien|C 10S, ki rdcC(! ivctic m sive lase in brade ne sapuete'nl» ^W,»» kake sledi in so same zop.ot tiusduvijo. Past za SCurke „Rapid" vjame na ti-so(!e ščurkov v eni noči, po K 5-90. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic PoSilja se po povzetju ali proti predplačilu, Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner. Dunaj III., Nealingg. 26 L, LJUDSKA POSOJILNIC regisirosena zadruga z певшфпо шш o Ljubljani sprejema prijave na po objavljenih pogojih, take da stanz nominalnih K 100* - : grosto 511 »rUislo tem iessi K 91'54 s n III II lice K 94"— Vrednostni papirji aosfrUsiiega oojnega posofila se sprejmejo n brezplačno shrambo In npraov. ara M zapestoa iciio mu ul. Nlkel »II jeklo K BKtUDCUO t«UOl. IH Гв- di» Kikel Ji jeklo K U — 13 — JO— i rdd^. svetilo. kazaL K 1« £0.— 84 — v .rob. okr. K18.— S«.— 38, — R rud. svet. ku. K «0.- M.— erebr. кар. ara na olapt. K 30 — 1в - «0 - 14 k. Blata espeetna ara na elast. K 100 —, ISO.—, 940.—. Biomo pismeno jamstvo. Pošilja po povzetja. Nlkak rlciko! Zamena dovoljena ali denar naeaj. Prva tovarna ur JAN KONRAD e. in ki. dvorni euložnik Brttx št. t CSC (Češko.) Km željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni conik, | Zastonj dobi vsak na žeijo moi glavni katalog ur, ero-brnine, zlatnine, godbenih predra. Violino in viiie. Dobro h ar. po K 14, 20, 25, 10, 25, 35, 60. 2 vr3tne harmonike po K 70, 80, 100, 120j 3vrstno harmonike po K 180, 200 240, 280. '/amona clo-voijna ali denar nazaj. Pošiljat, po povzetju uli predplačilu Razpošiljal-niett' JAN KONRAD, c. 1. kr. Dvor. dob. Mösl (Brüx) SI. 175D, če$ke. le ki imajo znanje v krogih vele-tržcev, rokodelccv, tovarnarjev, špediterjev, rokodelskih društev sprejemajo se proti proviziji. Ponudbe pod šifro „Znacny Prijem" na inseratno pisarno, raga II., Havličkovo nam, 10., za .Domoljuba1 Suite gobe 9 Ustanovljeno 1.1893. Vzajemno podporno društvo v Liubliani registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti ^m zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7 42, 15 ali 22'/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po Ч1,0;« Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. irno in rdeCo deteljo, kumno, janež, repno, lorenjevo, razna travna in druga domaČa se-nei:a. prazne vreče kakor tudi vso vrsto pri-jelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, Woliova ulica 12. t! H i km m iiist«?, pnillife naročnino ff ГПМШМЈЈИШЈШИЈ! iü. >■■■ ш Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je »lojsfrsho delo lirarske umetnosti! Razpošilja 8eÄäÄiu zamenjam! t/elil