h i • ‘/-i ■ -T SLOVANSKA LJUBLJANA C8397 v '• 'j'. >. ' v ■;'v'^ mm M; \ ; < .f;fe -S i UivV V'. ■; . I *q. i 5SS 'r U:-, -V'.:'»" M' mmm^m fo': IPOIKOJNIINSIK)! IPIRAWIDLNIIIK mm- ■ r.Jm-: Miš' Ai MM . ; 'r ^-m ’ ■-'r&i'.r.V r š/i ui^*'r A' ' MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE m m . . V A v "-'k*k w mm Mm m '■'k' •¥ ■'* Vk ■m mj'ikm sh ■'-'k'Mm m /i c '' V': v-1 A C ; A’' =;‘;'r* ifea B ,,, r i ' ^ ” . ■ ' ' 7 ; lv '' ikAmSt ''Z k' ■ ■ •• ' ■'/ ■ MMkMkMkm: ■ :. r‘- , ' ' M ■*■ '•’ ' ,-v,. . :č- P-*. ■v --Aff' m At}' isj J»!' -4^,' ■ Är-'" ' '■ - 'rCv.r. ur.'." < ? k i -A . Sšii ^ r'Sr'rr-^; , 'Mmmmm' i'Äi'niyy; u-r^-r LJUBLJANA 1930 s II?.' mmm :/'’Ö rši.vs,: Äi mm-M __ SAMOZALOŽBA - TISK NARODNE TISKARNE V LJUBLJANI PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK ■hm POKOJNINSKI PRAVILNIK MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE LJUBLJANA 1930 SAMOZALOŽBA - TISK NARODNE TISKARNE V LJUBLJANI PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK C /37/ 'i&h I. DEL. A. Določbe za stalne nameščence. § 1. Pravica do začasne upokojitve. Če postane stalni nameščenec za službovanje v hranilnici nesposoben, a je pričakovati, da postane za službovanje zopet sposoben, ima ob priznanju normalne pokojnine pravico do za* časne upokojitve. Nameščenec, ki hoče doseči začasno upokojitev, se ima pod* vreči po sklepu ravnateljstva službeno*zdravniški preiskavi. Zdrav* niško mnenje o vzroku, stopnji in verjetnem trajanju službene nesposobnosti je poslati hranilnični upravi. Ravnateljstvo ima pravico, da da na hranilnične stroške izid službeno*zdravniške preiskave preizkusiti še z novo zdravniško preiskavo. § 2. Uradoma odrejena začasna upokojitev. Nameščenec se' začasno upokoji uradoma: 1. če je izgubil samopravnost; 2. če je zaradi bolezni neprekinjeno delj nego eno leto iz službe odsoten; 3. za kazen v določenih disciplinskih primerih, ako v teh primerih niso dani pogoji za'stalno upokojitev. Pri preračunanju enoletnega trajanja službene odsotnosti za* radi bolezni ni vračunati dobe, ki jo je uradnik med tem morda prebil na rednem dopustu. Pri ponavljajoči se bolezenski odsotnosti presoja ravnatelj* stvo, da li so podani pogoji za začasno upokojitev radi bolezni ali ne. § 3. Zdravniško preiskavanje začasnih upokojencev. Začasni upokojenci so dolžni na zahtevo ravnateljstva se vsak čas podvreči zdravniški preiskavi, § 4. Reaktiviranje začasnih upokojencev. Če začasni upokojenec postane zopet sposoben za službo in še ni izpolnil 60. leta, mora na poziv takoj nastopiti službo. § 5. Kako se všteva v začasnem pokojninskem stanju prebita doba za napredovanje in pokojnino. Reaktiviranemu nameščencu se v začasnem pokojninskem Stanju prebita doba ne more všteti v dobo za napredovanje na višjo plačilno stopnjo. Pač pa se mu doba, ki jo je prebil pred upokojitvijo na svoji poslednji plačilni stopnji, če je bila sploh vštevna, šteje v dosego prihodnje plačilne stopnje. Če se začasno upokojeni nameščenec reaktivira, se mu v zas časnem pokojninskem stanju prebita doba ne računa v dobo za odmero pokojnine. § 6. Stalna upokojitev. Če postane nameščenec za službo trajno nesposoben, ima pravico, da se stalno upokoji in da se mu prizna normalna po; kojnina ali odpravnina. Za ugotovitev službene nezmožnosti veljajo določila § 1. tega pravilnika. § 7. Pravica do stalne upokojitve ne glede na službeno nesposobnost. Pravico do stalne upokojitve, ne da bi jim bilo treba dokazati trajno službeno nesposobnost, imajo nameščenci: a) ki so dovršili 35 letno službeno dobo, ali b) ki so prekoračili 60. leto. § 8. Uradoma odrejena stalna upokojitev. Narrteščenec se uradoma stalno upokoji: 1. če se je dokazalo, da je aktivni nameščenec postal za vedno nesposoben za redno opravljanje službe; 2. če v enem letu od dneva začasne upokojitve ni postal za službo zopet sposoben; 3. za kazen v določenih disciplinskih primerih; 4. če je prekoračil 60. leto starosti in tudi že dosegel pravico za normalno upokojitev s celo pokojnino, se sme uradoma upo* kojiti; mora pa se upokojiti, ako je dovršil 65. leto, in to v vsakem primeru. § 9- Postopanje pri upokojevanju. Ako se pri prošnji za začasno ali stalno upokojitev pokažejo pomisleki o tem, ali so izpolnjeni vsi za upokojitev predpisani po* goji, je prosilcu to pismeno naznaniti. Obveščenec sc mora v 30 dneh od dneva vročitve o predmetu pismeno izjaviti. Ako se ima nameščenec — izvzeti so disciplinski razlogi — upokojiti uradoma, se mu najprej pismeno naznanijo razlogi s pristavkom, da proti upokojitvi v 14 dneh svobodno naznani svoje ugovore. § 10. Upokojevanje. Upokojevanje hranilničnih nameščencev izvršuje na predlog hranilnične uprave občinski svet ljubljanski. § 11. Pravica do pokojnine. Pravico do pokojnine doseže nameščenec po efektivno do= služenih 10 letih. Vštevna službena leta se štejejo od dne, ko je nameščenec službo pri Mestni hranilnici ljubljanski dejansko nastopil. § 12. Izmera pokojnine. V določen činovni razred uvrščeni nameščenci imajo pravico do pokojnine, ki znaša po desetih efektivnih službenih letih 40%, za vsako nadaljnje vštevno leto pa po 2.4% vseh osebnih službenih prejemkov, za svojce pa iste doklade kakor aktivni nameščenci v istem činovnem razredu. Po vštevni službeni dobi 35 let je pokojnina enaka vsoti vseh osebnih prejemkov zadnjega leta. Če nameščenec oslepi ali se mu omrači um, ne da bi bil to sam namenoma zakrivil, in je postal za nadaljnje službovanje in za vsako drugo pridobitveno službo nesposoben, se mu k njegovi sicer vštevni dobi dejanskega službovanja prišteje še deset let za odmero pokojnine. Isto velja o nameščencu, ki je postal vsled bolezni ali kake nezgode brez lastne krivde za službovanje in za vsako drugo pridobitveno službo nesposoben, pod pogojem, a) da ga je nezgoda doletela v poslovanju, ki je z opravljanjem njegove hranilnične službe v kavzalni zvezi; b) da je službena nesposobnost nastopila po nezgodi in da je kavzalna zveza med nezgodo in tej sledečo nesposobnostjo zdravniško ugotovljena. Praktikanti, ki so postali za službo nesposobni zaradi nezgode v izvrševanju njihove hranilnične službe, imajo pravico do po« kojnine, ki bi se jim odmerila, ako bi bili tedaj že nameščeni na najnižji plačilni stopnji prve v smislu pragmatike dosegljive jim činovne službe. § 13. Odmerjenje pokojnine. Normalna pokojnina se odmeri po podatkih stanovskega izkaza. Službena doba se preračuna po celih letih; če preostali del leta presega 6 mesecev, je ta del šteti kot celo službeno leto, izvzemši določila § 11. tega pravilnika. Če priglasi in dokaže nameščenec pravico do višje normalne pokojnine, se mu prizna višja pokojnina od časa, ko je svojo pravico priglasil. V primeru previsoko odmerjene in izplačane pokojnine se upokojencu preveč izplačani znesek v primernih obrokih odtegne od nanovo priznane pokojnine. § H. Trajanje pokojninskega uživanja. Uživanje pokojnine pričenja s prvim dnevom sledečega me» seča, ko so se ustavili službeni prejemki. Ugasne pa, 1. s smrtjo upokojenca; 2. če se upokojenec tekoči pokojnini odpove zato, da dobi odpravnino; 3. če upokojenec izstopi prostovoljno iz pokojninskega stanja; 4. če je bil upokojenec obsojen radi hudodelstva. V tem primeru sme priznati upravni odbor rodbini od dneva pravomočne obsodbe s prvim dnem prihodnjega meseca začasno rodbin» sko pokojnino po določilih tega pravilnika; 5. z razsodbo disciplinskega sodišča; 6. z izgubo državljanstva. Pokojnina se izplačuje mesečno naprej. § 15. Nadaljnja raba naturalnih stanovanj v hranilničnih hišah. Posmrtna četrt. Če gre v pokoj nameščenec, ki ima naturalno stanovanje, sme to stanovanje uporabljati od dneva upokojitve še do drugega četrtletnega selilnega roka. Enaka pravica pristoja po nameščenčevi smrti njegovi vdovi in otrokom. Vdova, oziroma zakoniti potomci nameščenca ali upokojenca, dobijo posmrtno četrt v znesku skupnih trimesečnih službenih ali pokojninskih osebnih prejemkov umrlega. Če bi žene in zakonitih potomcev ne bilo in morejo tedaj druge osebe dokazati, da so umrlemu pred smrtjo stregle ali iz svojega plačale pogrebne stroške, se lahko posmrtna četrt z odobrenjem hranilnične uprave izplača tem osebam. § 16. Pravica do rodbinske pokojnine. (Vdovnina, vzgojnina, sirotnina.) Pravico do rodbinske pokojnine ima vdova le tedaj, če je bil zakon s pokojnikom postavno veljaven ter sklenjen prej ali za časa njegovega aktivnega službovanja v Mestni hranilnici ljubljanski. Če je bil zakon sklenjen v dobi, ko je bil nameščenec stalno ali začasno upokojen, ima vdova pravico do rodbinske pokojnine le tedaj, ako je bil soprog pred smrtjo reaktiviran. Sodno ločena žena izgubi pravico do rodbinske pokojnine, če je dokazano, da je bil zakon ločen zgolj po njeni krivdi. § 17. Osnova rodbinske pokojnine. Pri izračunavanju rodbinske pokojnine je osnova nameščen* ■ čeva osebna pokojnina, ki jo je imel ob smrti ali bi jo imel, da je j \j bil v tem času upokojen. Če umre nameščenec pred časom, v katerem mu pripada osebna pokojnina, se rodbini izplača odpravnina v izmeri, ,ki jo predvideva § 20. tega pravilnika. Rodbinam onih nameščencev, ki se brez svoje krivde poškodujejo pri uradnem hranilničncm poslu ali obole za boleznijo, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja hranilnične službe, ter zaradi tega umro, se priznava kot osnova za rodbinsko pokojnino tolika osebna pokojnina, kakršno bi imel nameščenec, ako bi imel ob smrti še deset službenih let več. § 18. Odmera rodbinske pokojnine. Rodbinska pokojnina pripada v enakih delih nameščenčevi ženi in njegovim otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali poza* konjenim, in se odmeri takode: ena oseba 50 dve osebi 60 %, tri osebe 70 %, štiri osebe 80 %. pet ali več oseb pa 90 % osebne njegove pokojnine ali pokoj* nine, ki bi se mu odmerila ob smrti. Če nastane primer, da prestane komu, ki dobiva rodbinsko pokojnino z drugimi rodbinskimi člani, pravica do rodbinske pokojnine, se odredi ostalim rodbinskim članom rodbinska pokoj* nina po določilih tega člena. § 19. Trajanje rodbinske pokojnine. Prejemanje rodbinske pokojnine pričenja s prvim dnevom meseca, ki sledi dnevu nameščenčeve smrti, in sicer Vnaprej in ugasne: I. za vdove: a) z omožitvijo; b) z obsodbo za kaznivo dejanje v kvar Mestne hranilnice ljub* Ijanske ali z obsodbo radi hudodelstva; c) z izgubo državljanstva; d) s smrtjo. II. za otroke: 1. ko postanejo polnoletni, za hčere pa tudi pred polnoletnostjo, če se omože. Če so otroci na rednem šolanju, se jim sme, ako dokažejo uspešno šolanje, izplačevati rodbinska pokojnina do završenih študij, kakor to določa službena pragmatika za hranilnične nameščence glede rodbinskih doklad za otroke, Če so otroci ob polnoletnosti telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje, odloča o nadaljnji preskrbnini otrok hranilnična uprava; 2. z morebitno preskrbo pred polnoletnostjo; 3. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja v kvar Mestni hranilnici ljubljanski ali radi hudodelstva; 4. z izgubo državljanstva; 5. s smrtjo. § 20. Odpravnina. Nameščenci, ki še niso dosegli pokojninske upravičenosti, vendar pa služijo nad 5 let, imajo, ako niso’ bili za kazen ods puščeni, marveč so iz kakega drugega vzroka izstopili iz službe, pravico do enkratne odpravnine v višini enoletnih pokojninskih prejemkov, kakršne bi dobili, če bi bili upokojeni z desetimi sluz* benimi leti. Ako se uradnica, ki služi že nad 10 let in ima pravico do pokojnine, poroči in mora vsled tega iz službe izstopiti, dobi ods pravnino v iznosu dveletnih pokojninskih prejemkov, ki ji gredo ob izstopu. § 21. Odpravnina uslužbenčevim svojcem. Po smrti nameščenca, ki zase še ni pridobil pravice do pos A' kojnine, se prizna vdovi in sirotam brez očeta in matere pod 21. letom enkratna odpravnina s četrtim delom letnih osebnih prejemkov pokojnika. § 22. Izplačevanje dajatev. Pokojnine se proti potrdilu plačujejo v mesečnih anticipativs nih obrokih, posmrtna četrt se pa plača takoj v celem znesku. Upravičenec (upravičenka) mora, ako se zahteva, dokazati s pos trdilom župnega urada svojega rednega bivališča, hišnega gospo* darja ali dotične politične oblasti, da še obstojajo pogoji, pod katerimi se je dovolila dajatev. II. DEL. B. Določbe za nestalne nameščence. § 23. Glede nestalnih nameščencev veljajo določbe o zavarovanju privatnih nameščencev. III. DEL. § 24. Splošne določbe. Ako preneha Mestna hranilnica ljubljanska, stopijo v veljavo določila § 36. pravil Mestne hranilnice ljubljanske. IV. DEL. § 25. Sklepna določila. Ta pokojninski pravilnik stopi v veljavo za aktivne na* meščence Mestne hranilnice ljubljanske s prvim dnem prihodnjega meseca potem;, ko ga je potrdil občinski svet ljubljanski. S tem dnem stopijo tedaj iz veljave vsa določila prejšnjega pokojniskega pravilnika. Za vse one, ki na dan uveljavljenja tega novega pokojnin* skega pravilnika že uživajo kakršnokoli preskrbnino<, pa ostanejo v veljavi gledte višine preskrbnin dbločila dosedanjega pokoj* ninskega pravilnika, odnosno dosedanje službene pragmatike. Št. 1091/pers. Ta pokojninski pravilnik je bil odobren v VIII. redni javni seji ljubljanske občinske uprave dne 11. decembra 1929. MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI dne 13. decembra 1929. Župan: Dr. Dinko Puc s. r. VIII. No 1540/2. Ta pokojninski pravilnik, ki stopi v veljavo namesto z odlokom bivše deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, z dne 3. decembra 1919, št. 6928 potrjenega pravilnika, odobrujem na podstavi § 42 zakona o banski upravi ter ob opozoritvi na obvezo hranilnice po § 2, t. 6 zakona o pokojninskem zavarovanju name* ščencev. KRALJEVSKA BANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVINE v Ljubljani, dne 25. maja 1930. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. (L. S.) Slovanska knjižnica , \ -'r ■ C 8397 6K M a^:yl iB I m i s i1« 66009004682 - ' ^ ^ . ' . . .... ■ .., v. ^v-« '. . ' ■ , . - ■ . ' - .................... -i J' "C :■- ■ c C- m COBISS S ".'■ ■: ."; ; i... . ' . ■. '7V:'v;: . ' ' : ' (v.\A ' ''..,:/v.'.'.'.. ...:4' -71 . g-. : '.,... ' ‘.. . .' &? ‘/®S(v g >' gg^g.''.. 7. vgg ■*”'•«> ^g r||B|P ?|7 . : . • 7 '. - ' ' ' ' ' S.. ». gg >. , , 1 ’ v j EU (i kWx:. \4rr - -■• ://y . ■ * Wte mi u ' % . ? ¥ : g - ^ fimtšMm&m : r^-, ? ..ItÄ *'g0r;:yg :-g-g; g.