TRGOVSKI LIS? Časopis za trgovino, industrifo fr irt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 15. februarja 1934. štev. 19. tv&c-flišldU p V »Narodnem blagostanju« je dr.Baj-kič nastopil proti stališču, ki ga je zavzela konferenca trg. združenj Savske banovine, da se namreč prodajalne tvor-nic ne smejo smatrati za pomožne lokale, temveč za prave trgovine, ki se imajo zato na isti način obdačiti ko vsaka samostojna trgovina. Dr. Bajkič je v obrambo teh trgovin tvornic navedel celo vrsto argumentov, a pozabil je na enega glavnih razlogov, vsled katerega je nastalo vse gibanje proti tem, vedno pogostejšim trgovinam tvornic — in to je na socialni argument. ?e pred vojno so otvorile nekatere tvornice svoje lastne prodajalnice, v katerih so prodajale le svoje blago. Vendar pa so te tvornice oddajale svoje blago tudi trgovcem in poleg tega prodajale po cenah, da ni prišlo nikjer do nelojalne konkurence. Zato tudi proti tem prodaj alnicam ni bilo posebnega odpora in to niti v onih strokah, v katerih se danes v glavnem bije boj proti tem prodajalnam, to je v čevljarski stroki. Tako je imela naša domača tvor-nica »Peko« že leta in leta svoje prodajalnice, pa vendar ni bilo nikdar čuti v javnosti niti enega protesta proti tem prodajalnam. Nasprotno je vladalo lepo soglasje v čevljarski stroki in nobenega boja ni bilo med čevljarji in veletvor-nicami za čevlje. Položaj se je čisto izpremenil šele z ustanavljanjem Batinih prodajalnic. Te so se širile v tej meri, da so si že skoraj priborile monopolni položaj. Poleg tega so mogle iz raznih vzrokov nuditi blago po takšnih cenah, po kakršnih ni mogel nuditi svojih solidnih izdelkov domač obrtnik. Posledica tega je bila, da je bilo vedno več domačih obrtnikov brez posla in da je danes že na tisoče čevljarjev in čevljarskih pomočnikov brez kruha zaradi teh prodaj alnic. Položaj se je še poostril, ko je Bat’a ustanovil tudi svoje popravljalnice čevljev, da je izgubil obrtnik še tisti edini zaslužek, ki mu je ostal. Naravno je, da je vsled tega nastalo v vseh vrstah čevljarjev nad vse odločno gibanje proti tem trgovinam in obrtniškim delavnicam tuje tvornice in da je to gibanje tem močnejše, čim večja je brezposelnost domačinov zaradi teh tujih izdelkov. Vprašanje je treba zato postaviti čisto drugače, kakor pa ga zastavljajo zagovorniki teh tvorniških trgovin. Gre namreč predvsem za to, ali more država dovoljevati tuja podjetja, če postajajo vsled njih njeni lastni državljani brezposelni. Ali ni za državo najvažnejše, da najprej preskrbi zaposlitev 1^®tnim državljanom in šele potem omogoča tudi delo tujim podjetjem. Zlasti P\?e 201 stroko, v kateri tuje pomoči sploh ne potrebujemo, ko moremo sami v najodličnejši meri kriti vse svoje potrebščine, če imamo na desettisoče dobro kvalificiranih čevljarjev, če imamo najmoderneje urejene domače tvornice za čevlje, ki kljub vsem velikim investicijam ne bi nikdar prisie v težkoče, če bi jim država redno plačevala njih dobave, če imamo torej vse Pogoje, da smo v tej stroki absolutno sami gospodarji, kakšen razlog more Vendar biti, da na škodo naše lastne produkcije ubijamo domača podjetja?! To je vprašanje, ki ga postavlja jugoslovanska javnost in samo o tem vprašanju se vodi debata. Vsa druga debata pa je debata na postranskem tiru. Pa tudi vprašanje pocenitve blaga z izločenjem posrednika je napačno postavljeno. Kajti pri tem se pozablja, da se treba odločiti za to, če se daje pred- nost domačemu ali tujemu proizvajalcu. Iz narodno gospodarskih razlogov je domač proizvajalec, ki pušča ves čisti dobiček doma, ki zaposluje domače delavce, ki plačuje vse davke in ki dobavlja v prvi vrsti domač material, mnogo bolj važen in pospeševanja vreden ko vsak tuj podjetnik, ki pušča le neznaten del svojega dobička v naši zemlji. Kajti ves zaslužek domačega podjetnika oplaja zopet domače gospodarstvo, dočim oplaja zaslužek tujega podjetnika tuje gospodarstvo. Pa tudi to ni res, da bi bili tuji izdelki toliko cenejši od domačih. Navidezno že mogoče, nikakor pa ne po kvaliteti. Zato je tudi čisto brez podlage trditev, da bi bile te tuje prodajalnice kmetu v korist. S slabokvalitetnim blagom se kmetu ne služi, ker takšno bla- go ne vzdrži dosti. Prav noben narodno gospodarski dobiček pa tudi ni, če po zaslugi teh tvorniških trgovin izpodrivajo kavčukasti podplati naše usnjate. Neglede na to, da so podplati iz usnja mnogo bolj zdravi, je treba kavčuk uvažati, dočim ima kmet dovolj usnja za podplate doma. Izguba je torej še v tem, da se vsled teh kavčukastih podplatov manjša še potrošnja domačega usnja. Tako razumeva javnost vprašanje nekaterih tvorničnih trgovin in samo tako je postavljeno tudi to vprašanje. Samo v tem smislu pa je treba tudi rešiti to vprašanje, ker konec vsega našega gospodarskega napredka bo, če se ne bomo vedno ravnali po tem, da je prvo možnost zaslužka za domačega človeka in šele potem pride vse drugo. P/Hnatoildiu/a$tL našega čeprav se je naš izvoz lani v primeri s predlanskim izvozom nekoliko zboljšal, vendar z doseženim zboljšanjem ne smemo biti zadovoljni, ker smo v zunanji trgovini že dosegli vse drugačne uspehe. Saj je znašal naš izvoz po vrednosti v letu 1929 še enkrat toliko ko lani in saj smo še leta 1931 dosegli znatno boljše številke ko lani. Leto največjega izvoznega padca, kar je bilo leto 1932, nam zato ne sme služiti za primero, temveč le kot svarilo, da naš izvoz -zopet ne pade na to nižino. Kajti diber izvoz pomeni dotok tujih deviz v državo, pomeni povečanje narodnega 'premoženja in pomeni boljše cene -na^to-mačem trgu, kar povečuje kupno moč prebivalstva, živahen izvoz je zato prvi pogoj za oživljenje gospodarskega življenja in zato je treba vedno znova in znova opozarjati na nujnost pospeševanja izvoza, zlasti pa na nujnost odprave vseh nedostatkov, zaradi katerih trpi naš izvoz. V zadnji številki »Jugoslovenskega Lloyda« so našteti nekateri teh nedostatkov. Potrebno je, da se v javnosti o teh nedostatkih vedno znova in znova razpravlja, dokler ne bodo ti že enkrat odpravljeni. Ker odpravljeni morajo biti, ali pa bo naš izvoz še bolj nazadoval, kakor je padel v letu 1932. Med naše glavne izvozne predmete spadajo: les, živina, žito, perutnina, rude in jajca, torej v glavnem sirovine in napol fabrikati. Zlasti važen je izvoz lesa, ki pomeni za nas najbolj stalno in najvažnejšo izvozno panogo. Se lani je dosegel izvoz lesa in lesnih izdelkov nad 674 milijonov in pri količkaj dobri organizaciji bi mogel izvoz lesa še znatno narasti, ker nobena avtarkija ne more na hitro ustvariti novih gozdov. Da gozdovi zrastejo, je treba najmanj pol stoletja in zato se ni bati, da ne bi bil naš les še naprej iskan. Tudi nekdanji ruski dumping ni več tako nevaren in bo v prihodnosti še manj, ker bo Rusija pri naraščajoči industrializaciji sama rabila vedno več lesa. Zlasti mnogo je trpel naš lesni izvoz vsled padca cen, do katerega je prišlo vsled naravnost divje konkurence lesnih izvoznikov. Zlasti manjši lesni izvozniki, ki so kapitalno slabotni, so v vednem strahu, da bi jim blago ostalo, ali da bi ga morali prodati še po nižji ceni, kakor je trenutno v veljavi in zato ponujajo les za vedno nižje cene. Treba bi zato bilo lesnim izvoznikom priskočiti v pomoč s cenenimi krediti ali Pa delati na to, da se ustanovi s pomočjo lesnih producentov in lesnih trgovcev samih denarni zavod, ki bi skrbel za financiranje lesnega izvoza. Seveda pa bi morala tudi država z izdatnimi zneski podpreti tak zavod ali pa garantirati obrestovanje njegovih delnic. Zlasti pa je važno, da se že enkrat ustanovi osrednja organizacija lesnih interesentov, kar so že neštetokrat za-; htevali vsi naši lesni interesenti. Brezi te osrednje organizacije sploh ne mo remo začeti nobena pogajanja s tujimi državami in smo vsled tega v stalni nevarnosti, da bodo sklenjene mednarodne pogodbe o lesni trgovini brez nas in zato proti nam. Seveda pa je tudi jasno, da bi morala tej osrednji organizaciji pripadati tudi vsa državna gozdarska podjetja, kakor je nad vse nedopustno, če vodijo ta čisto drugo gospodarsko politiko, ko pa ostali lesni izvozniki. Na drugem mestu v našem izvozu je žito. Vsled avtarkije v mnogih evropskih državah je padel izvoz našega žita. Kakor pa kaže primer Madjarske, se more dobro kvalitetno žito še vedno plasirati na tujih trgih in bi zato tudi mi mogli doseči vsaj to, kar je dosegla Madjarska. Skrb za dvig kakovosti našega žita bi morala biti zato najvažnejša, ne smelo pa bi se dopuščati, da se poveča le množina naše žitne produkcije, ker se slabih žit ne more niti prodati, niti ni njih cena zadovoljiva. Koruze smo lani izvozili sicer znatno več ko predlani, toda kljub temu nismo mogli izkoristiti niti preferenciala, ki nam ga je dala Francija. Nevarnost je zato, da nam Francija zniža kontingent in preferencial in da se bomo morali boriti za stvari, ki smo jih že imeli in ki smo jih izgubili le po lastni nemarnosti. Za sadje raste zanimanje po vsem svetu in bo še naraslo, ker moderna higiena vedno bolj propagira konzum sadja. V zadnjem času se je tudi začela posvečati sadjarstvu pri nas vedno mnogo večja pažnja, toda še vedno ne zadostna, zlasti pa se še premalo stori za zboljšanje kakovosti našega sadja. Posebno slabo pa je organiziran naš sadni izvoz, če moremo o organizaciji sploh govoriti. Nič manj nujna ko organizacija lesne trgovine je tudi organizacija sadnega izvoza. Prav tako bi mogel izvoz jajc prinesti našemu gospodarstvu mnogo večje dohodke, če bi bolj skrbeli, da bi naša jajca odgovarjala zahtevam tujih trgov. Zdravilne rastline bi enako mogle prinesti našemu narodu mnogo večje dohodke, kakor pa jih donašajo. Mnogo preslabe dohodke imamo tudi od tobaka, ki je na Bolgarskem in v Grčiji ena najvažnejših izvoznih panog, pri nas pa le slučajna, čeprav je naš tobak po kvaliteti enakovreden grškemu in bolgarskemu. Tako vidimo na vseh koncih in krajih, kako ne izkoriščamo niti onih izvoznih možnosti, ki jih imamo. Potem pa iščemo vzroke nazadovanja našega izvoza povsod drugod po svetu, le lastnih grehov nočemo videti. A prav na te je treba opozarjati, ker jih vse moremo odpraviti in s tem odpreti vrata našemu izvozu ter s tem obenem tudi našemu gospodarskemu napredku. Ihitc^ada^n&hiatHa toga-vUtsUa lutotfecetoca •zaseda letos v Beagcada Po sklepu vrhovnega sveta »Trgovinske medparlamentarne konference«, te znane mednarodne institucije, ki je bila ustanovljena pred 20. leti, se bo vršila njena letošnja konferenca prvič v Jugoslaviji. Konferenca bo v dneh od 16. do 21. septembra. Njen dnevni red je določen tako-le: Gospodarska obnova Evrope in njena zunanja trgovina.. Glavni poročevalec je francoski minister Flandin. Regionalni pakti raznih skupin: skandinavska antanta, španska skupina, pakt četverice, Mala antanta, sporazum podonavskih držav, balkanski pakt, itd. Poročevalca : JujjšLminister dr. Velizar Jankovič in dr. Frangeš. _ prometni sporazum. Poroča ,,v . at. Valorizacija velikih eyro^skeg!» prometa (tarife, edinstve--evoznin^Jfd.), zveza 45 vzporednika orient-express, Hamburg »'■ojačanje kupne meči kmetskega prebivalstva. PoToča rumunski delegat. Organizacija javnih del. Poroča poljski senator in bivši minister Ivanovski, Nujnost stabilizacije denarja. Poroča angleški delegat. Mednarodno izenačenje zakonodaje z ozirom na industrijsko lastnino in na avtorsko pravo. Poroča belgijski delegat. Poljedelska komisija je stavila na dnevni red še vprašanje mehanizacije kmetijstva in njenih prednosti ter slabih strani. Generalni direktor Nacionalne hranilnice za kmetski kredit pa bo govoriil o agrarnem režimu. Važno bo tudi vprašanje, ki ga bo obravnavala kolonialna komisija na predlog svojega predsednika, bivšega generalnega guvernerja Nizozemske Indije, Fooka o sodelovanju med metropolo in kolonijami z ozirom na mednarodno načelo o svobodni trgovini. Poročevalec za ta predmet se določi še naknadno. Na seji naših poslancev in senatorjev, ki so člani interpariamentarne unije, se je ustanovil posebni »organizacijski odbor«, ki bo skrbel za organizacijo te velike mednarodne konference v Beogradu. Od Slovencev so člani tega odbora: poslanec Ivan Mohorič, dr. Bogumil Vošnjak in senator dr. Novak. ITALIJANSKA KONKURENCA AVSTRIJSKI TEKSTILNI INDUSTRIJI V zadnjem času se nahaja avstrijska tekstilna industrija vsled italijanske konkurence v zelo težavnem položaju. Vsled svojega velikega političnega vpliva je namreč Italija dosegla, da je Madjarska znatno povečala uvozne kontingente za italijansko tekstilno blago. Poleg tega se obračunavajo tečaji lire po uradnem tečaju Madjarske narodne banke. Zaradi tega avstrijske tvornice ne morejo konkurirati z italijanskimi. Na podlagi sedanje avstrijsko madjarske trgovinske pogodbe so sedaj Avstrijci zahtevali iste pravice za svoje tekstilne tvornice, kakor jih uživajo italijanske. Na to pa madjarska vlada nikakor ni hotela pristati. Zato se je začel v zadnjem času slabšati položaj avstrijske tekstilne industrije, zlasti še, ker se je nehal povečani avstrijski izvoz v Rumunijo, ki se polagoma vrača zopet na češko blago. Prav tako izpodriva tudi na jugoslovanskem .trgu češkoslovaško blago avstrijsko. UVOZ V PALESTINO RASTE. Uvoz v Palestino je znašal po vrednosti v 1. 1931 5’9 milijonov frankov, v 1. 1932 7*9 in v I. 1983 že 10-1 milijonov funtov. Izvoz gotovih izdelkov relativno nazaduje ter je znašal v 1. 1931 58% vsega) uvoza, 1. 1982 52% in I. 1933 lel še 50 odstotkov. O&cni !z&oc /Judovske- scunop&tnau" v Htaufocu Maribor, 11. februarja. Te dni se je zbralo članstvo Trgovske samopomoči v Mariboru v častnem številu k 7. rednemu občnemu zboru v Aljaževi sobi pri Orlu. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni predsednik veletrgovec Vilko Weixl, ki Je podal tudi poslovno poročilo za leto 1933. Iz njegovih izvajanj posnemamo naslednje: V letu 1933. beleži Trgovska samopomoč lep porast članov v obeh kategorijah. Ker se je moralo po banski od-jredbi odsloviti akviziterje, so se vabili trgovci k včlanjen ju po okrožnicah ter se je dosegel tudi na ta način lep uspeh. Samopomoč je raztegnila intenzivnejše delovanje tudi na Ptuj in Celje. V I. kategoriji je porastlo število članov za 53, v n. kategoriji pa za 119. Sprejetih je bilo sicer še več prijavljencev, ker pa še niso plačali prispevkov, se jih še ne smatra za člane. Praksa je doslej pokazala, da Je organizacija kljub razmeroma najnižjim prispevkom, ki jih zahteva, postavljena na trdno podlago. Povprečno umrje letno 7—8 članov, kar znaša za preostale okrog 200 Din letnega prispevka, posmrtnina pa je kljub temu Izdatna ter znaša v I. kategoriji 12.000 Din, v n. pa 9.000 Din. Dne 15. maja je izdala banska uprava naredbo, s katero je odredila, da se poslovanje vseh registriranih pomožnih blagajn začasno ukinja, dokler se n$ sestavijo pravila na podlagi kapitalnega sistema kritja. Trgovska samopomoč Je. vložila proti tej odredbi priziv, v kaJfe-rem Je banski upravi natančno obrazložila ves ustroj te institucije in vse njeno poslovanje, kakor tudi vplačevanje prispevkov, ki bazira itak na delnem kapitalnem kritju, ker plača vsak član pri pristopu tri smrtne slučaje (75 Din) vnaprej. Vsi odborniki vršijo svojo funkcijo brez honorarja ter znaša celotna mesečna režija komaj 900 Din. Poleg tega pa Je »Trgovska samopomoč« izrečno stanovska institucija ter vrši važno humano in karitativno delo. Banska uprava je navedene razloge upoštevala ter izjavila, da ukinja svojo odredbo ter v tem primeru ne zahteva strogega kapitalnega kritja, ker ustreza po dosedanjih pravilih »Trgovske samopomoči« predvideno dokladno kritje zakonu, posebno še, ker je poslovanje blagajne omejeno pa stanovske tovariše. V Istem odloku je zahtevala banska uprava tudi znižanje starostne zavarovalne meje od 70 na 60 let. Sprva je obstojala bojazen, da bo odredba banske uprave napravila med članstvom zmedo, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Razni interesenti, ki so preje bolj zaupali drugim sličnim institucijam, so radi nerednosti izgubili zaupanje v iste ter so se oklenili svoje stanovske blagajne — »Trgovske samopomoči«. Poročilo predsednikovo je bilo sprejeto z odobravanjem. Blagajniško poročilo je podal agilni društveni tajnik Žnidaršič obenem s statistiko članstva. Skupno število zavarovancev je 917, od tega v I. kategoriji 533, v II. 384. I. kategorija je štela lani začetkom leta 487 članov, od tega je umrlo 9, izključenih je bilo 11, izstopilo 14, pristopilo pa 53 članov. II. kategorija je štela začetkom lanskega leta 230 članov, 7 jih je umrlo, 1 izstopil, 119 pa jih je na novo pristopilo. Stanje skladov per 31. XII. 1933 je bilo: podporni sklad I. kategorije 37.950 dinarjev, II. kategorije 25.575—, rezervni sklad 77.621-64, upravni sklad 583-85, skupno torej 141.730-49. V proračunu za leto 1934. znašajo predvideni izdatki skupno Din 19.000—, dohodki pa bodo znašali s poslovnino Din 20— na člana, letno 16.940—. Primanjkljaj v iznosu Din 2.060— se bo kril s pošlo-valnino novih članov, kakor tudi z vplačilom vsakega člana po Din 1-— kot kritje stroškov plačilnega naloga pri vsakem smrtnem primeru. Sprejeta je bila tudi predlagana iz-prememba pravil. Odstavek I. v § 2. se bo po novem glasil: člani morejo postati brez ozira na spol: trgovci, gostilničarji, obrtniki in industrialci, njih uslužbenci ter svojci takih oseb, če je njihovo zdravstveno stanje ob času pristopa povoljno, toda le do vštetega 65 leta starosti. — V § 4., odstavek I., se vrine beseda »redno« plačujoči, ter se torej glasi konec tega odstavka: »redno plačujočih članov«. Pridene se še kot definicija za izraz »redno plačuj očih«: redno plačujoči član je tisti, ki ni v zaostanku na prispevkih za več ko tri smrtne slučaje. Zaključile so uspelo zborovanje volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Vilko Weixl, podpredsednik Karol Jančič; odborniki: Anderle Zdravko, Belle Franc, Skaza Franjo, Sax Hinko, Zidanšek Juro, Stavnice Ivan, Kossol Franc, Žnidaršič Franjo (tajnik) — vsi iz Maribora — ter Drofenik Alojzij iz Celja, Seršen Franc iz Ljutomera, Remic Alojzij iz Dravograda, Breznik Tomaž iz Ptuja. Namestniki so: Kolar Srečko, Pinter Ferdo, Kvas Ivan iz Maribora in šumer Martin iz Konjic, Fazarinc Anton iz Celja in Klun Franc iz Prevalj. Nadzorniki so: Klemenc Milan, Krajnc Ljudevit in Wei-ler Franc, namestnika pa Sternad Josip in Kocbek Stanko, vsi iz Maribora. }Kad{QJCski Umdfaaqcaz*i& ce$oc**A »Prager Presse« objavlja članek nekega angleškega novinarja o razmerah na Madjarskem, kjer je živel nad eno leto. V tem članku polemizira angleški novinar v glavnem proti revizionistični madjarski politiki. Med drugim pravi, da zahtevajo .to politiko le visoko plemstvo, veleposestniki in optanti, ne pa tudi kmetsko prebivalstvo, ki vidi, kako so povsod drugod sosedne države izvedle agrarno reformo, le na Madjarskem je ostalo vse pri starem. A imndjaraik.i kmet potrebuje zemlje, ker je na milijone kmetskega ljudstva obsojeno v to, da se preživlja le s sezonskim delom, ki pa je zelo slabo plačano. Ce bi bila na Madjarskem tajna volilna pravica, da bi mogel madjarski kmet svobodno izraziti svoje mnenje, potem je veliko vprašanje, če bi se izjavil za revizionistično politiko Bethlena in drugih grofov. To pa predvsem zaradi njih nasprotstva do agrarne reforme. Da je ta na Madjarskem v resnici potrebna, dokazujejo številke, ki jih je objavil madjarski statistični urad o stanju lastništva zemlje v državi ia ki jih je po-enel »Jug. W«yd«. Po teh podatkih pripade od 18'4 milijonov ha obdelane zemlje 54,15 veleposestvom celih 3*8 milijonov ha. Skoraj četrtino vse zemlje je torej v rokah veleposestnikov, dočim se mora 1,280.00Q kmetovalcev zadovoljiti z ostalimi tremi četrtinami, velik del pa je sploh br?z vsake zemlje. število velikost Od veleposestev pripada posestev v tisoč johov cerkvi........................... 909 917*2 verskim in naučnim ustanovam ............................ H4 192-0 državi............................ 57 23o-5 občinam........................ 1.463 /14-6 skupnim kmetskim posestvom ....................... 2.468 767‘4 delniškim družbam . . • 312 183-9 fidieikoimiisom................... 92 816 6 Skuipno 5.415 veleposestvom 3*8 milijonov katastrskih johov. Vzed teg&i/uisUiini' popa-& Batpacslco- Bolgarski listi poročajo, da odpotuje še ta teden v Beegrad bolgarska delegacija, ki bo začela z jugoslovansko delegacijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. šef bolgarske trgovinske delegacije bo Karadžov, načelnik konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Nekateri so mnenja, da odpotuje istočasno s trgovinsko delegacijo tudi posebna bolgarska komisija, ki bo začela z Jugoslavijo pogajanja za sklenitev veterinarske konvencije. GUMapra5eA,ji ODPIS PRIDOBNINK Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal tolmačenje o čl. 48. zakona o neposrednih davkih glede odpisa pridobnine. Po tem tolmačenju odpisuje pridobnino v prvi stopnji davčna uprava, pritožbe pa rešuje finančna direkcija. Davčne uprave morajo sklepe o odpisu pridobnine prilagati svojim mesečnim pregledom v odobritev finančnim direkcijam. Sele po odobritvi, oziroma spremembi teh sklepov po finančni direkciji morejo te sklepe vročiti davčnim zavezancem. TUJI UPNIKI ZGRADE NAJMODERNEJŠI HOTEL V BEOGRADU Tuji lastniki obveznic naših ameriških posojil so ustanovili na Dunaju konzorcij, ki skrbi za izplačilo posameznih kuponov teh obveznic. Ta konzorcij proučuje sedaj tudi vprašanje ustanovitve velike delniške družbe z osnovnim kapitalom 40 milijonov Din, ki bi zgradila v Beogradu velik in moderen hotel s 500 sobami. Nova družba bi tudi sama upravljala hotel. Delniška glavnica bi bila v celoti vplačana s kuponi naših posojil in bi bili ti kuponi deponirani pri Državni hipotekarni banki. NOVE TVORNICE V ČAKOVCU V najkrajšem času bodo ustanovljene v Čakovcu tri nove tvornice. Znani veliki izvoznik Vajda namerava zgraditi tvornico za konzerve, E. Offmann pa hoče postaviti tvornico za glavnike. Nadalje nameravata ustanoviti štingl in Močnik tvornico za izdelovanje preparatov za odpravo vlage Iz stanovanj. Poučna razstava o reklami in propagandi bo v okviru letošnjega spomladnega velesejma od 30. maja do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava 'bo prikazala način moderne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razsta- vi bo priključena še specijalna razstava jugoslovanskih plakatov. — Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vsa podjetja, da ji čimpreje pošljejo svoje plakate in reklamni materija! sploh. Plakati, vsaj po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kaširani na kartonu, ostali reklamni materijal pa po možnosti že pripravljen v razstavni namen. Sodelovanje tvrdk na obeh razstavah je brezplačno. DRŽAVNI SVET IN UPRAVNA SODIŠČA ociiat je v načelu in v podrobnostih sprejel nove davčne predloge, kakor jih je sprejela Narodna skupščina. Grški zunanji minister je izjavil jugoslovanskim novinarjem, da smatra balkanski pakt kot najvažnejši akt, ki se je zgodil po vojni. Gibanje, ki je ustvarilo balkanski pakt, ima tudi ta namen, da utrdi gospodarske zveze med štirimi balkanskimi državami. Izvedla se bo unifikacija trgovinskega prava in pripravlja se izenačenje zasebno-pravnih odnošajev. O tem pa bo razpravljal prihodnji sestanek balkanskega sveta. Volilna agitacija za bolgarske občinske volitve, ki bodo dne 18. t. m., je nad vse ostra. Posebno hud boj se bije med zemlje-delci in cankovisti, ki groze s splošnim pokoljem nasprotnikov. Ob padcu Stambo-lijskega so pobili 30.000 nasprotnikov, sedaj jih bodo 300.000, kakor groze njih agitatorji. V velikem procesu proti 66 komunistom v Varni je bila izrečena obsodba, po kateri je bilo 12 komunistov obsojenih na smrt, drugi na večletno kazen, 39 pa je bilo oproščenih. Štirim obsojencem je bila vsled mladoletnosti izpremenjena smrtna kazen na 15 letno ječo. Čsl. narodno-demokratska stranka grozi z izstopom iz vlade, če bi vlada sprejela načrt finančnega ministra o znižanju zlate vsebine čsl. krone. »Volitve« bodo v Italiji dne 25. marca. Kandidate imenuje vrhovni fašistični svet in volivci imajo samo to pravico, da izjavijo, če sprejmejo to listo ali ne. Tudi število volivcev je zelo zmanjšano. Fašisti so vrhu vsega še razglasili, da imajo volitve plebiscitiven značaj, da je vsaka opozicija še bolj tvegana. Od ponedeljka dalje traja že državljanska vojna' v Avstriji. Kljub temu, da uporablja DoMfussova vlada proti socialnim demokratom tudi težke topove in težke mine ter da razstreljuje cele okraje na Dunaju, še ni udušila odpora delavcev niti na Dunaju samem. Delavci, potisnjeni pred alternativo ali koncentracijski t&bpj-ali pa odpor, so se z vso silo postavili v obrambo svojih pravic. Preki sod je priče1! delovati v Avstriji in med drugimi je bil obešen neki Miinchrei-ter, čeprav je bil tako težko ranjen, da so ga morali prinesti pod vislice. Trije kršč. soc. ministri so baje odstopili, ker se ne strinjajo z Dollfussovo hajmverovsko politiko. Italijanska vlada je začela vsled avstrijskih dogodkov koncentrirati svoje čete ob avstrijski meji. 0 možnosti intervencije velesil v Avstriji pišejo listi, če bi še naprej trajala državljanska vojna. S posebnim zadovoljstvom poročajo o avstrijskih dogodkih hitlerjevski listi ter zlasti poudarjajo, da se je izkazalo, da ni Dolflfussova vlada nobeno jamstvo za mir. V sedanjem boju so narodni socialisti še nevtralni, toda že se bliža čas, ko se bo avstrijsko vprašanje rešilo tako kot treba. Državljanska vojna v Avstriji se je pričela, piše hitlerjevski »Der Angriff«, ko je nova francoska vlada sporočila na Dunaj, da ne dela vprašanja zaradi avstrijskih socialnih demokratov. 24-urna generalna stavka v Franciji, ki sta jo povzročile 2. in 3. internacionala je minila v glavnem mirno. Železniški promet se je vršil normalno, tudi vodarne, elektrarne in plinarne so v redu poslovale. V nekaterih krajih Francije je prišlo do nemirov, ki pa jih je policija hitro zatrla. V glavnem se generalna stavka ni posrečila. Francoski parlament je soglasno sklenil izročitev sodišču v Staviskijevo afero zapletenega poslanca Bonnaurea, nakar ga mednarodni kartel za upognjen LES V Varšavi so se začela pogajanja za sklenitev mednarodnega kartela za upognjen les. Pogajanj so se udeležili zastopniki zainteresiranih industrij iz Poljske, češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Namen kartela je, da razdeli prodajna področja. Ker se pri pogajanjih niso pojavile nobene bistvene tež-koče, se misli, da bo kartel kmalu ustanovljen' Kot 34. zvezek zbirke zaikouov in uredb, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«, je izšla izbirka ustavnih, zakonskih in uredbenih predpisov o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zbirko je zbiral in uredil bon. univ. profesor dr. Rudolf Andrejka z njemu lastno vestnostjo. V zbirki so zbrani vsa predpisi o organizaciji in pristojnosti državnega sveta in upravnih sodišč in o postopanju pred njimi. Zbirki je dodano pregledno stvarno kazalo, da more vsakdo hitro najti, kar potrebuje. V knjigi so zbra- I je policija aretirala, ni prav vsi predpisi, ki so bili izdlani o drž. I “—-—J~*—; svetu in upravnih sodiščih in je zbirka v tem oziru popolna. Knjiga velja broširana 16 Din, vezana pa 24 Din, po pošti en dinar več. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. februarja objavlja med drugim: Kraljevi ukaz o sprejemu demisije prejšnje in imenovanju nove vlade. Norme za tlačene dele konstrukcij. Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. ddjuaptaM,^ Herriot je odstopil kot vodja radikalno-socialistične stranke, da je mogel vstopiti v vlado Doumerguea. Poljski zunanji minister Beck je odpotoval v Moskvo, kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Vse osebje kovinske družbe iz Frankfurta je bilo v Moskvi aretirano. Baje naj bodo te aretacije pritisk na Nemčijo, da izpusti Dimitrova in tovariše. Azijsko Društvo narodov hoče ustanoviti Japonska, Veliko število azijskih držav je na ustanovitev tega društva že pristalo. V kratkem se prične v Dajrenu posebna konferenca azijskih držav, na kateri ee bo skilepalo o ustanovitvi te panazijske zveze. De*tacsiva HAUSSE V DRŽAVNIH PAPIRJIH JE POPUSTILA Velik skok tečajev državnih papirjev se je v tem tednu ustavil in na beograjski borzi so bili zabeleženi dne 13. t. m. ti tečaji: vojna škoda (promptno) 308—310, za ultimo februar 306—308, za ultimo marec 306—!)08; 6#/o begluški po 52-5—53, 70/0 investicijsko po 70—72, 4%> agrarne obveznice po 34. Od dolarskih papirjev so beležili: 8°/o Blair 53 do 54, 7 °/o Blair 50—50-5 in 7®/o Selig-man po 65—70. — Na zagrebški borzi so bili tečaji še malo nižji. Tako je vojna škoda za ultimo marec beležila 295 do 305, za april 290—300, 8°/o Blair po 48—50, 7 #/o Blair po 48—48-5, Seligman po 66 in begluške obveznice po 50 52. ZAŠČITA KREDITNIH ZADRUG IN njihovih ZVEZ Ker se je z uredbo o zaščiti kmeta dovolil kmetskim dolžnikom 11-letni rok za odplačevanje njihovih dolgov, se je moralo nekaj tudi ukreniti v zaščito onih kreditnih zadrug, katerih dollžniki so večinoma kmetovalci. V ta namen je izšla tudi že uredba o zaščiti kreditnih zadrug, niso pa še izšli pravilniki, ki jih je zahtevala ta uredba. Ker pa se je izkazalo, da so vsebinsko vsi trije pravilniki organično med seboj zvezani, se je sedaj izdal mesto treh samo en pravilnik. V tem pravilniku se navajajo za zadruge, ki zaprosijo za zaščito, obrazci za sestavljanje bilance in za sestavo prečiščene bilance. Nadalje navaja pravilnik postopanje, po katerem se bo postopalo proti zadrugam, ki zaprosijo za zaščito. Kreditnim zadrugam in njihovim zvezam, ki so prišle v težavo zaradi zaščite kmečkih dolgov, se nudijo te tri možnosti, da zaprosijo za odlog plačil, ali za sanacijo ali pa za likvidacijo. Odlog plačil se dovoli redno za največ pet let, v izjemnih primerih tudi za daljšo dobo. Dovoli pa se te aktivnim zadrugam. Zadruge, katerim se dovoli sanacija, morejo valorizirati svoje nepremičnine in vrednostne papirje. Pri likvidaciji pa se gleda na to, da je čim manj stroškov. * Zanatska banka, podružnica v Ljubljani, obrestuje od 15. maTca dalje nevezane vloge po 4 odstotke, na 3 mesece vezane po 5 odstotkov in na 6 mesecev vezane po 6 odstotk-ov. Mestno hranilnico nameravajo ustanoviti v Banja Luki. Sodišče je na tožbo biv. pomorskega kapetana NauLa v Mairijolani pri Vršcu razsodilo, da mu mora tamošnja hranilnica iz njegove vloge v višini 15.000 Din izplačevati mesečno 1012 Din, ker ima vlagatelj pravico, da živi od svojih prihrankov, pa čeprav ima tudi nekaj nepremičnin. Izkaz nemške Državne banke za prvi teden v februarju izkazuje znižanje kritja za 20 milijonov mark. Kritje je padlo od ll-10°/o koncem januarja na 10-9%. Madjarska eskontna in menjalna banka izkazuje za leto 1933. 1-16 (L 1932 1-42) milijonov ipengov dobička in bo izplačala od delnice 1’50 penga dividende (L 1932. 2-50). Vpisi v trgovinski register Vpisali sta se ti tvrdki: Koliaš Josip in sinova, javna trgovska družba v Kranju. Obratni predmet: Barvanje in kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje oblek, tkanine in preje ter tiskanje in apretiranje, nakup in prodaja v to spadajočih sirovin in izdelkov. — Družabniki; Koliaš Josip, st., barvarski mojster, Koliaš Josip ml. in Koliaš Anton, vsi v Kranju Tvrdko zastopa in za njo podpisuje Koliaš Josip st. »Medisan«, medicinske in sanitetne potrebščine, družba z o. z. v Ljubljani. — Obratni predmet: Nakup, prodaja in proizvodnja raznih medicinskih in sanitetnih Potrebščin ter farmacevtskih preparatov in zastopstvo v teh predmetih. Visokost osnovne in vplačane glavnice 200.000 Din. Poslovodja: Bruckner Dragutin, upravnik filiale pivovarne »Union« v Zagrebu. Ce ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo po dva poslovodja kolektivno ali pa en poslovodja skupno z event. postavljenim prokuristom. Vpisala se je ta izprememba: Pri Celjski opekarni Edm. Unger-Ullmann v Celju se ižbriše imetnica gospa Olga Jesenko zbog smrti, vpiše pa kot novi imetnik 'fi*. Edtnund Unger-Ullmann, tvorni čar v Celju. ža sanacijo- Po najnovejši statistiki imamo v Dravski banovini 94 hotelskih obratov, ki predstavljajo po zmerni oeniitvi okrog 180 milijonov dinarjev kapitala. Ti obrati 90 nosilci našega tujskega prometa, kii prinaša našemu ljudstvu 50 do 60 milijonov dohodkov. Nekateri kraji naše banovine se preživljajo skoraj izključno le s tujskim prometom. Zal 90 ti naši obrati odvisni le od sezonskega poslovanja, ki traja komaj 2 do 3 mesece na leto, dočim leži kapital ves ostali čas neizrabljen. Zaradi splošne krize in omrtvičenja gospodarskega življenja je obratovanje v ošlalem času skoraj popolnoma zaostalo. V dobi konjunkture, razvitega in živahnega kreditnega gospodarstva je naša hotelska industrija postavila veliko število 'reprezentativnih hotelskih objektov, namenjenih v prvi vrsti mednarodnemu občinstvu. Zidavo teh objektov 90 podpirali najrazličnejši činitelji z neprestanim opozarjanjem na slične zavode v zapadni Evropi. Krediti po zelo ugodni obrestni meri so se naravnost ponujali, posebna privlačnost za tako podjetnost pa je bil še posebno novi zakon o carinskih in davčnih olajšavah za nove hotelske objekte. Vzroki zadolžitve torej niso bili le enostranski, temveč ©o delali naši ljudje pod dobrohotnim vplivom in nasveti državne uprave ter javnega mnenja. Vse to se je dogajajo tik pred veliko perturbacijo v našem gospodarskem življenju. Naenkrat je bil ves kreditni sistemi zaradi nezaupanja podminiran in je izzval kot posledico tako stanje, kakršno opažamo že dobri 2 letu Zato ni čudno, da moramo govoriti danes o katastrofalnem položaju naše mlade hotelske industrije, ki stoji že takoj po svojem rojstvu na robu propada. In prav najmodernejša podjetja so prezadolžena, celo nad 50%. Jasno je, da ne morejo zaradi slabega prometa kriti niti obresti, kako šele amortizacijo, dolgovi pa se grmadijo v strahotne višine. Promet v hotelskih obratih je padel v letu 1931 za 35%, naslednje leto za 25%, lani pa .so bide zabeležene še poraznejše številke, ki pa še niso končno ugotovljene Zanimivo je, da se obrestna in amortizačna mera nista znižali, pač pa so se zvišali režijski stroški in posebno občutno še javne dajatve. Davčna politika je prenehala slediti dejanskemu prometu to je zgrešila svoj namen, ker se je vodila s hladnih fidknlnih vidikov in ne po zdravih, živih gospodarskih načelih. Ahilova peta naše hotelske industrije je zgradarina, pri kateri se jemlje za podlago enostavno najemninska vrednost neglede na to, ali je bila soba v hotelu tudi dejansko zasedena in ali je tudi zaslužila vsoto, na katero opira davčna oblast svoj predpis. V tem tiči vsa Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas: 1. februarja do 10. februarja 1934. A. 0TV0RJENI KONKURZI* Savska banovina: Weiss Ervin, pooblaščeni gradbenik, Weiss Ruža, Zagreb. Zeteka banovina: Srpska zemljoradnička zadruga s. n. j., Kuti-Zelenika. Dunavska banovina: Ciglana i gradje-vinsko preduzeče a. d., Veliki Bečkerek; Nikolič Mitar, trg., Natailinci (konkurz se ne otvori radi pomanjkanja imovine); Pa-lanački Radivoj, trg., Sombor. Moravska banovina: Spasič V. Milenko, trg., Zaječar; Stanisavljevič Milutin, trg., Petrovac Požarevački. Vardarska banovina: Tomič S. Jovan, kavarnar, Orahovica. Beograd, Zemun, Pančevo; Herman i Komp., instalacija vodovodov, kanalizacij in elektrike, Beograd, Knj. Ljubice ul. 7. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE Drinska banovina: Korač Djordje, knjigarnar, Valjevo; Markovič Pajo i Dašo Markovič, Sarajevo. Dunavska banovina: Blum Josip, mizar, Bačka Palanka; Dimovič Vera, trgovka, Novi Sad; Andrija, trg., Senta; Pa- jic Stevan, trg., Beodra; Popič Milan, lekarnar, Novi Sad; Puhallak i Sehti, Subotica; Sefer Roza, trg., Subotica. Vardarska banovina: Cokič T. MHmjte, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Bogdanovič Petar, trg., Beograd, Knez Mihgjtova ul. & bolezen naših tujskiopromietaih podjetij, s katerimi vred trpe tuda vsi ostali stoji. Zato se mora v bodoče opuščati šablonsko postopanje to pri obdiačbah naj se pritegujejo k posvetovanju nepristranski, pa pravi strokovnjaki. Dosedanja praksa ne more voditi k pozitivnim rezultatom, pač pa se iz meglene bodočnosti že pojavljajo vidni obrisi neizogibne propasti naše hotelske industrije ter celotnega tujskega prometa v naši domovini. V zaščito te naše izredno važne gospodarske panoge je bil ustanovljen pri »Zvezd gostilničarskih združenj za Dravsko banovino v Ljubljani« poseben avtonomen hotelirski odsek, na čigar pobudo in zahtevo se je kreiral enak odsek tudi pri novi vsedržavni gostilničarski zvezi v Beogradu. Tamkajšnji odsek je na svojem zasedanju 8. januarja razanotrivad nujno potrebo sanacije našega hotelirskega stanu in soglasno ugotovil, da je ta neodložljiva. Ker je slovensko hotelirstvo zadolženo povečini ■pri zasebnih denarnih zavodih, bi bila potrebna konverzija teh doilgov po kakem državnem bančnem zavodu po največ 6% obrestni meri. Vsi. kratkoročni krediti bi se morali spremeniti v dolgoročne z najmanj 10 letno amortdzačno dobo. Davčni zaostanki naj bi se odpisali podjetjem, ki bi bila vredna sanacije ter tudi sposobna, tekoče davščine pa naj bi se predpisale v polovični izmeri dajatev zdravih, realnih podjetij. V krajih s hoteli, ki bi biild podvrženi sanaciji, se nikakor ne bi smeli ustanavljati novi gostilniški obrati, obenem pa bi se morali predpisati minimalni ceniki, ki bi preprečevali vsako zlorabo to nelojalno konkurenco s strani v sanacijskem postojdcu se nahajajočih podjetij. Pri sanaciji naj bi sodelovale na tujskem prometu in dietičnem hotelskem podjetju zainteresirane občine, fci naj bi n. pr. znižale oeno električnega, toka ca oeno industrijskega toka, enako naj bi znižale vodarino itd. Izvedljivost takega sanacijskega programa v današnjem težkem finančnem položaju zahteva seveda temeljit študij. Predvsem je potrebno najtesnejše sodelovanje celotnega hotelirskega stanu v njegovih stanovskih to strokovnih organizacijah. Brez točnih številk to dejanskih podatkov je vsaka resnična slika stvarnega položaja iluzorna to vsaka pomoč oziroma zdravljenje nepopolno, če ne celo nemogoče. Naša hotelska industrija, zavedajoča se resnosti svojega položaja, prav tako pa tudi svojih dolžnosti napraim skupnosti, apelira za pomoč na državo, banovino in občine, ker so v resni nevarnosti dohodki iz tujskega prometa, 9 katerimi se preživlja velik del našega prebivalstva. C. KONČANA K0NKURZNA POSTOPANJA Savska banovina: Keršner Vilim, trg., Donji Miholjac; Lamer Ferdo, industrialec, Zagreb. Dunavska banovina: Djurkin Darinka, Srpski Itebej; Herman Ernest, Subotica; Milenkovič Milenko, abadžija, Kučevo; Stošjč Josif, krojač, Požarevac. D. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE Primorska banovina: Monterisi Marija, trg., »Venus«, Split. Drinska banovina: Pajevič i Jevtič, trg., Valjevo. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sprotL Vsi podrobnejši podatki v tajništvu Društva. Že v 24 urah SESS-Lt klobuke itd. Skrolii ia svetlolik* srajce, ovratnike in maaiete. Pore, suši, monga in lika domaie perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—4. Selebnrgova ni. A _____________Telefon št. 22-72.________ OBČNI ZBORI IV. redni obrili zbor delničarjev firme Rude ia kovine, d. d. s sedežem v Ljubljani, bo v sredo, dne 28. februarja ob pol 11. v sejni sobi družbe, Masarykova c. 12. Delnice je treba predložiti najmanj 6 dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovin* in obrt v Ljubljani. IX. redni občni A« Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. zadruge i o. a. v Ljubljani, bo dne 12. marca ob 11. uri v mali sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o zapuščini pok. posestnika Mastna Franca v Ilovcih, obč. Hermanci. Konkurzni sodnik dr. Košan, upravitelj mase notar dr. Ivan-šek. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Ormožu dne 19. februarja ob 9. Oglasitve-ni rok do 15. marca. Ugotovitveni narok dne 20. marca ob 9. Nadalje je razglašen konkurz o imo-vini peka Misleja Jožefa v Mariboru. Konkurzni sodnik dr. Kovča, upravitelj mase davč. upravitelj v p. Fabjan Anton. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 17. februarja ob 9. Oglasitveni rok do 10. marca. Ugotovitveni narok dne 12. marca ob 9. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovinah: trg. in gostilničarjev Petač Franceta in Marije v Vižmarjih; poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik zasebni uradnik Cvirn Franc; narok za sklepanje poravnave dne 14. marca ob 9.; rok za oglasitev do 8. marca; trgovca z meš. blagom šuca Franceta v Šmartnem pri Litiji; poravnalni sodnik dr. Turato, poravnalni upravnik odvetnik dr. Mazek; narok za sklepanje poravnave dne 12. marca ob 10.; rok za oglasitev do 6. marca. V poravnalni zadevi kavarnarja Krapeža Franca se odreja poravnalni narok na dan 7. marca ob 9. Oddaja tapetniških del. Direkcija drž. železnic, prometno-komercialni oddelek v Ljubljani sprejema do 16. februarja ponudbe o oddaji 23 divanov v popravilo. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Strojni oddelek Direkeije drž. ieleznie ▼ Ljubljani sprejema do 16. februarja ponudbe o dobavi 2450 kg raznega železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Strojni oddelek Direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 17. lebruarja ponudbe o dobavi 2000 kg loja. Premetno-komercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. februarja ponudbo o dobavi 20 nosilnic za bolnike. {Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Oddaja pil v uasekovanje. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 21. februarja ponudbo o oddaji 400 pil v nasekova-nje. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje ponovno oddajo adaptacijskih del v uradovem okrevališču »Jadran« na Rabu. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 24. febr. pri OUZD. — Podrobnejše informacije pri OUZD v Ljubljani. Dobava mesa za čas od 1. aprila do 80. septembra se odda potom ustmenih javnih licitacij in sicer: Dne 17. februarja pri Komandi mesta v Celju in pri Komandi mesta v Škofji Loki, dne 19. februarja pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani to pri Komandi mesta v Slov. Bistrici, dne 21. februarja pri Komandi mesta v Mariboru, dne 23. februarja pa pri Komandi mesta v Ptuju in pri Komandi mesta v Novem mestu. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.) Prodaja železa. Dne 23. februarja bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu pismena licitacija za prodajo 180 ton starega železa. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri komandi.) Popravila (mizarska, slikanice, elektrotehnična to ključavničarska) v poslopju vojašnice Kralja Petra I. v Mariboru se oddajo potom ofertne licitacije dne 28. februarja pri inženjorskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Direkcija dri. rudnika Kreka sprejema do 22. febr. ponudbe o dobavi 35 jeklenih palic in 250 kub. metrov jelovega jamskega lesa. Dobava drv to premoga. Dne 26. februarja bo pri Intendanturi Komande Vrba-ske divizijske oblasti v Banja Luki javna ustmena (licitacija za dobavo 12.492 m* drv in 968 ton premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani,'pogoji pa pri isti komandi.) Konjski grej se proda potem ustmene licitacije dne 22. februarja pri Komandi Dravskega žandarmerijritega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22. (Pogoji ao na vpogled pri isti komandi.) Stran 4. TRGOVSKI LIST, 15. februarja 1934. I— 111— »—IIHH MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.