Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. tihaja f Ljubljani vsak torek, četrtek tu soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Amerike za pol leta »•50 K za četrt leta 4 80 K l*«aa Meallka t> *• Reklamacijo so poštnine proee. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pet t-vrstica (Širina 88 mas) za enkrat 80 vin., večkrat po dogovoru. 27. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 5. marca 1910. Leto XIII. aOMBOBBi NASLOVA: Za dopise in rokopise sa list:Uredništvo : j Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate 1. t. d.: Upravnlfltvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/H. Oblaki nad Balkanom. Na Grikem so se viharji nekoliko polegli — nihče ne ve, doklej; zato prihajajo do skrajnosti vznemirljive vesti z druge strani Balkana: iz Bolgarije. In pa — iz Peterburga in Berlina. Bolgarski kralj Ferdinand je gost ruskega carja. Nenavadno prijazne besede so se slišale na gostiji, ki jo je priredil ruski gospodar svojemu bolgarskemu gostu. Prav tisti hip pa so ob turško bolgarski meji pokale puške, iz uavidezno malenkostnega obmejnega nesporazuma se je razvila prava bitka z mrtvimi in ranjenimi. Telegrami o krvavem boju so pa podkrepili Ferdinandovo tožbo v Peterburgu, daje položaj Bolgirov postal neznosen, ds so razmere nevzdržne; govorilo se je na carskem dvoru o resni vojni nevarnosti. Kratko, preden se je bolgarski kralj odpeljal v rusko prestolnico, je bilo vse časopisje polno o zbli-žanju Avstrije in Rusije. A ko je bil Ferdinand Nikolajev gost, se je nenadoma naš Aebrenlhal pojavil v Berlinu, kjer se je pogovarjal z nemškim kancelarjem. O tem sestanku se je tudi objavil uradni komunikč, ki je bil sestavljen iz tako splošnih besed, da je bilo skoraj nemogoče uganiti, kaj pravzaprav hoče povedati. Potem se je zgodilo nekaj, kar je v diplomatičnem svetu precej nenavadno. Pruska , ki ima zveze s nemškim kancelarjem, je objavila pojasnilo one uradne izjave in ta članek ne pravi nič manj, nego da je v umeisvanju Rusije v bolgarsko-turške zadeve nevarnost ne le za mir nabalkanskem polotoku, nego za mir v Evropi sploh. Treba je sicer čitgti nekoliko med vrsticami, a tudi brez tega je članek tako preteč, da ga na noben način ni moči prezirati. Pravi se v tem članku: Gospod Bethmann Hollweg in grof Aehrenthal vztrajata ob svojem mirnem presojanju položaja, to so pravi, da ne delita pesimističnega na-ziraaja, ki ga vidita vladati nadrugem mestu (namreč v Sofiji in v Peterburgu). Besede uradne izjave se nanašajo na turško-bolgarske razmere in na razpoloženje, ki se ja zadnji čas pokazalo v Peterburgu. 2e preden je kralj Ferdinand napravil svoj polet na carskem dvoru, je bilo slišati, da bo tam govoril o položaju macedoaskih Bolgarov ia zahteval pomoči od Rusije. V Peterburgu je potem minister Paprikov povedal z vso odkritosrčnostjo, da so razmere v Macedoniji postale neznosne in da tiči v njih možnost voj ne. Dočim snubi gospod Čari ko v že več mesecev za ljubezen Turčije, se rusko časopisje te dni zelo razvnema zaradi Turčije in «Novoje Vreraja- je v zadevi maccdonskih Bolgarov naravnost izjavila, da je ruska potrpežljivost pri kraju. To bi torej bila napoved ruskega posredovanja, najmanje pa se s tem daje pogum Bolgariji in sedaj se bo razumelo, da pomeni napoved optimizma in naglaiauje politike neizpremenjenega položaja toliko kolikor, svarilo, ki je namenjeno gotovi adresi. Dočim se na Bolgarskem pesimistično sodi o notranjem položaju v Turčiji, pravi izjava, da spremljata Nemčija in Avstrija nadaljnje učvrščevanje razmer v Turčiji s svojimi simpatijami, da torej svarita pred pustolovščino, ki računa s turško slabostjo. Toda ne le na bolgarsko, ampak tudi naravnost na rusko adreso se obrača izjava ia sicer v zadnjem odstavku, ki pravi, da se opira nemški in avstrijski optimizem na zvezno razmerje obeh držav do Italije ter na ugodni razvoj njunih razmer do drugih držav. Tudi tukaj se mora čitati med vrsticami. Misli se pred vsem na razmerje do Rusije in izjava pravi, da more biti razvoj teh razmer le tedaj ugoden, če se hoče Rusija varovati praktičnih posledic svoje pesimistične sodbe o balkanskem položaju. Na to se nanaša tudi odstavek o ohranitvi sloge med državami, kar pomeni spričo dvigajočih se oblakov na balkanskem obzorju nekakšno besedo za večen spomin. Obenem razkriva izjava pravo težavo avstrijsko-ruskega pogajanja. Od Avstro-Ogrske zahteva rusko časopisje garancij za mirno, brezzahtevno balkansko politiko. Sočasno pa nosi ogenj slovanskega bratstva v bližino balkanskega soda smodnika. Ta pesem se ne glasi dobro in sedaj se bo razumelo, zakaj se tisto pogajanje tako zavlači. Srbija in Črna gora. O razmerah v Orni gori pod brutalno egoistično vlado knjaza Nikolaja smo že večkrat poročali. Krvoločno preganjanje vseh ljudi, ki nočejo biti brezpogojni sužnji cetinjskega tirana, je prisililo na tisoče Črnogorcev, da so se izselili iz domovine. Mnogo jih je odšlo v Ameriko, nekateri iščejo po Dalmaciji dela, drugi po vseh krajih Evrope. Kjerkoli se ima graditi nova železnica, kopati kanal ali izvršiti kaktšnosibodi podobno delo, se oglašajo črnogorski reveži. Mnogo se jih je pa napotilo v Srbijo, deloma, ker so upali, da bodo imeli tam radi enakosti jezika najmanj težav, deloma pa tudi zato, ker so smatrali Srbijo za svobodno državo. Krvavemu knjazu pa ni dovolj, da je pognal svoje «podložnike> križem sveta. V svojih krempljih jih hoče imeti, da se jim lahko maščuje po svoji krvavi volji. Zato je ukazal svoji vladi, da je zahtevala od Srbije, naj izžene vse črnogorske izseljence čez mejo. In srbska vlada je bila res tako hlapčevska; da je deloma izpolnila to hudobno zahtevo. Radi te kršitve azilne pravice je v srbski skup-Itini interpeliral znani sodrug Kaclerovič. Na interpelacijo je te dni odgovarjal ministrski predsednik Pasii. Dobro bo, če se tudi naši čitatelji nekoliko seznanijo s to zadevo, da spoznajo, kakšna je tista vlada in kakšne so tiste meščanske stranke v Srbiji, ki jih naši narodajakarji vedno slave kot slovanske vzore. Tisti Pašič, ki je nekdaj igral velikega demokrata in se hotel tudi socialnim demokratom prikupiti, je odgovarjal, da zahtevajo (interesi srbskega naroda* gojitev bratskih, prijateljskih odno-lajev med Srbijo in Crno goro. Kar je črnogorska vlada večkrat upozarjala, da bivanje črnogorskih izseljencev v Srbiji moti te odnošaje, je bila (dolžnost* srbske vlade, posvetiti tej zadevi svojo pazijo. Srbska vlada ni imela nikakršnih zadostnih dokazov, da bi bila mogla sodnijsko nastopiti proti črnogoskim izseljencem. Zato jim je e veto v ala, neg zapuste Srbijo (I) Ta svet so upoštevali, pa so (prostovoljno* odpotovali. Sodrug Kaclerovič je izjavil, da ne more sprejeti tega odgovora na snaqje. Pretirano popuščanje srbske vlade napram željicam črnogorske vlade močno škoduje ugledu Srbije. V to zadevo se je žal vmešala tudi Rusija, ki je podpirala črnogorsko zahtevo. S svojim nastopanjem je srb- ska vlada kršila azilno pravico, zato predlaga sodrug Kaclerovič, da se ji izreče nezaupanje. Vodja nacionalistov Ribar a c je ugovarjal vlado, češ, da je njena naloga, varovati interese srbskega naroda ... (In vlada jih varuje na ta način, da podi člane srbskega naroda, ki jih je zadela nesreča, iz svoje dežele 1) Ministrski predsednik Pašič in minister za zunanje zadeve dr. Milo vanovič sta seveda tudi zagovarjala vlado in skupština je z vsemi glasovi proti Kaclerovičevemu sklenila prehod na dnevni red. Izseljenci so v nedeljo zvečer zapustili Srbijo in odšli deloma v Švico, deloma v Solun, nekateri pa v Ameriko. Taka je v dvajsetem stoletju (slovanska gostoljubnost*. Vlnaki davek, Finančni minister se ne da ugnati. Mož potrebuje denarja in govori mu, kar hočeš, on ne pozna drugih potov kakor indirektne davke. V državnem zboru je predložil dva zakonska načrta, ki se tičeta tega predmeta, Določbe so v glavnem te: Za vino znaša davek 4 K za hektoliter, za vin ski mošt 3 K 60 v, za drože 3 K, za sadno vino ali sadni mošt 1 K. Finančni minister pričakuje od tega davka 6 milionov na leto, to je dvakrat toliko kolikor doslej. Davek se nima pobirati pri producentu vina, ampak pri tistih, ki ga prodajajo na drobno in pri privatnih konzu-mentih. Plačevati ga je dolžan: 1. Vsakdo, ki dobiva neobdačeno vino v kakršnikoli množini iz tujih ali pa svojih zalog. 2. Prodajalci na drobno, (ki prodajajo po manje kakor 40 litrov), ki se bavijo v isti občini tudi s produkcijo vina.' 3. Producentje, ki prodajajo le svoje lastno vino v vinotoču. — Prevoz vina se kontrolira. Čim se transportira več kakor 10 litrov vina, naj je že obdavčeno ali ne, se mora to naznaniti. Za vino v steklenicah se ima plačati: Za šumeča vina, če velja steklenicah do 5 K, 50 v, od 5 do 10 kron, 1 krono, od 10 do 20 kron 2 kroni, dalje 5 kron. Za tiha vina: Če velja steklenica 1 krono, 4 vin., od 1 do 2 kron 10 vin., od 2 do 5 kron 30 vin., od 5 do 10 kron 60 vin., od 10 do 15 kron 1 kron, od 15 do 20 kron 1 K 50 vin., nadalje 3 K 50 vin. Za polovične steklenice se računa polovica. Za celo steklenico se računa taka, ki ima 425 do 850 kubičnih centimetrov za šumeča vina, pa 400 do 800 kubičnih centimetrov za tiha vina. Politični odsevi. * Za predsednika narodnostnega odseka državnega zbora je izvoljen sodrug P e r n e r* s t o r f e r s 26 od 36 glasov. Nemški nacionalci so oddali prazne listke. Podpredsedniki se dr. Ebenhoch, dr. Levickij, Hočevar, Bu-gatto, zapisnikarji pa Mi klas, dr. Rjrbaf in sodrug dr. Soukup. S tem odsekom se bomo imeli mnogo baviti. * V finančnem odseku je bil za načelnika izvoljen dr. Urban, sa podaačelnika dr. Fiedlor in dr. pl. Onciul, za zapisnikarje sodrug Seli g e r, Lukasziewicz in Sigele. * V naučnem odseku so izvolili m načelnika dr. G e 13 mana; podnačelniki so sodrug To-mašek, Schmid in Geglinskl, zapisnikarja Kemeter in sodrug GlOckel. * Narodno gospodarski odsek je v torek imel sejo pod predsedstvom sodruga drja. El len-bogna. Glavni predmet razprave je bil zakon o napravi petrolejskih rezervoarj e v. Vladi se ima dovoliti kredit do osmih milionov kroa za nakup in napravo takih rezervarjev v Galiciji. Zakon pravzaprav zvoni po toči, ker se je denar 2e izdal. Načrt je skoraj v vsakem oziru nezadosten, zlasti se ne ozira na svoječasne zahteve sodruga drja. D ia m and a temveč kar pospešuje truste za petrolej. Razprava se je morala pred koncem prekinit«, ker je zbornica imela sejo. * V nemikem državnem zbora je za predsednika izvoljen grof Schwerin-Lowitz. Grcf seveda mora biti v Berlinu. * Velikansko demonstracijo za splošno is enako volilno pravico za pruski deželni zbor so v nedeljo priredili v Frankfurtu. Na takozvanem pasjem travniku je zborovalo 50.000 ljudi. Nastavljenih je bilo osem govorniških odrov. Petsto rediteljev je skrbelo za red. Policije ni bilo videti nikjer, zato se tudi red ni kalil Odhod je napravil velikanski vtisk. * V Berlina je tudi svobodomiselno meščanstvo v nedeljo protestiralo proti Beethmann Holl-wegovi volilni reformi. V Buschovem cirkusu je bilo 8000 ljudi. Seveda je bilo med njimi tudi mnogo socialnih demokratov, vendar se mora priznati, da ima še v Berlinu svobodomiselno me-ščanstvo več zmisla za demokratična načela, nego naše. * Srbikl krti] Peter pojde med 21. in 27. marcem v Peterburg, kjer ga sprejme car. Sprem-ljevala ga bosta Pašič in Milovanovič, To bo prvi sprejem, ki ga Peter doživi pri kakšnem vladarju. * črnogorski knjaz je ves srečen. Avstrija je poslala nekoliko bark v Bar, kjer je bilo nekoliko govorov in razdeljevanje ordnov. * Angleški kralj Edvard zna uganjati hinavščino, d% vse poka. V torek je sprejel neke cerkvene dostojanstvenike in člane parlamenta, ki so ga pozdravih z govorom. Edvard je odgovarjal, da ga veseli priznanje njegovega truda za ohranitev svetovnega miru. Prepričan je, da narašča z napredujočo civilizacijo upliv krščanske kulture na duše in da vsajajo ljudje boljinbolj ljubezen do miru v svoja srca. On — namreč Edvard — da neprenehoma moli, da bi ostala dežela obvarovana nevarnosti in grozne vojne, ker bi v sedanji dobi vojna povzročila propad milionov. I. t d. — Kako lepe besede in kako nasprotujejo dejanjem! * Srbikl minister Milovanovič se je že odpeljal v Carigrad. Na kolodvoru ga je sprejelo odposlanstvo turške vlade in srbski poslanik. Kon-feriral je z velikim vezirjem. V Carigradu ostane štiri dni. * V Turčiji delajo velike vojne priprave. Iz stranke. o Goriika hranilnica ln posojilnica še ni mogla začeti poslovati, ker še ni dobila potrjenih pravil od vlade. Na vsak način pa začne najkasneje s 1. aprilom. Sprejemala bo hranilne vloge in dajala posojila. Vsi zaupniki, ki imajo izpolnjene pristopnice, naj jih takoj pošljejo -odboru in nabirajo še nove člane. Odbor. o Srbska socialno-demokratična stranka na Ognkem je imela 12. in 13. m. m. *V. kongres Srbov-socialistov v Ogrski. Bilo je zastopanih 24 delegatov od 10 mestnih skupin. Ta kongres je važen za to, ker sta srbska socialno-demokratična ■tranka na Ogrskem in Hrvatskem nastopih združeno in si postavili kot skupen organ »Pravo Naroda*, ki izhaja že 4. leto v Šidu pod upravo in uredništvom sodruga Vitomira Korača. Na kongresu je bil tudi delegat socialno-demokratične stranke iz Srbije. Kongres je enoglasno sprejel resolucijo glede centralizacije tiska za skupno srbsko stranko na Ogrskem in Hrvatskem. Glede centrale ogrske socialno-demokratične stranke je sklenila ista naznaniti, da se bo odslej srbska socialno-demokratična stranka smatrala kot samostojno organizacijo v okvirju celotne stranke. Sedež izvr-ševalnega odbora bo v Pešti ter bo vzdrževal svoj poseben sekretariat. Sprejela se je enoglasno resolucija glede zahteve občne, enake, tajne in neposredne volilne pravice na Ogrskem, ker je ta predpogoj vsakemu slobodnemu gibanju proletariata na Ogrskem in obenem se le po tej tudi reši narodnostni spor in pridejo posamezne narodnosti do veljave in svobode. — Sodrug Korač je posebno razpravljal o agrarnem vprašanju ter povdarjal, da na Ogrskem socialno-demokratična stranka ne pride do prave moči, dokler se ne pridobi poljedelca za socialistično gibanje. Dramatični večer ..Vzajemnosti1'. Jutri ob 5. popoldne priredi Splošna delavska zveza »Vzajemnost* v dvorani gosp. Balije na Glincah prvo veselico, na kateri nastopijo v večjem iteviln gojenci društvene dramatične šole. To je prvi skromni korak, a katerim hoče »Vzajemnost* približati delavstvo gramatični umetnosti in tako praktično izvrševati svoj kulturni program. Da je delo na tem polju sploh težavno, pač ni treba zatrjevati; zlasti težaven pa je začetek. Velike io želje, a skrajno skromna, skoraj nikakršna ao sredstva, a katerimi more razpolagati socialno-de-mokratično delavstvo. In nikjer ne najde to delavstvo nagnenja, nikjer ni dobre volje, da bi se mn pomagalo na trnjevi poti do boljših duševnih užitkov. Kakor v vsakem oziru, je tudi tukaj proletariat odkaran sam na se; kar si bo ustvaril sam, z lastno voljo in z lastno močjo, bo imel, pa nič več. Takoj, ko se je »Vzajemnost* ustanovila, si je nadela tudi nalogo, buditi zanimanje delavstva za umetnost, ki je važna panoga kulture in v ta namen se je osnoval poseben dramatični oddelek z dramatično šolo. V prvih začetkih to seveda ni moglo biti nič druzega kakor diletantizem. Člani šole so delavke ia delavci, ki morajo pi ves dan, včasi pozno v noč opravljati težko delo. A tudi diletantizem takih ljudi se ne sme prezirati. V njihovih dušah ni napuha, ki bi jih zapeljal, da bi se primerjali s pravimi umetniki. Vendar pa so njihove vaje več nego navadna igrača. Zakaj njim, ki jim trda delavska usoda ni dala nobene prilike za višjo teoretično izobrazbo, se tukaj budi spoznavanje umetnosti in zmisel zanj«. Ce bi naša šola in njene izkušnje in predstave ne dosegle več, nego da bi gojenci in po njih drugi delavci znali bolje oceniti umetniško delo, bi že to bilo vredno vsega napora. Ampak pravico imamo, da smemo pričakovati več. Diletant ni vsak, ki izvršuje umetnost, ne da bi mu ona bila poklic, ampak tisti, čigar moč ne zadostuje, da bi prestopil prag resnične umetnosti. Iz mnogih diletantov so že postali veliki umetniki in prav nikjer ni zapisano, da je umetniška sposobnost le privilegij takozvane inteligence in višjih slojev. Prav nasprotno: Maogo več kulturnih delavcev je porodil delavski razred, nego vsi drugi. Nihče danes prav ne ve, kje se v delavski množici skriva kakšen talent, ki se sam ni spoznal in se morda ne spozna nikdar, če se mu ne olajša spoznanje. Prav v tem oziru se odpirajo naši šoli velike možnosti. Kolikorkoli je torej začetek skromen, je vendar upanje veliko in upravičeno. Skromen pa mora biti začetek že zaradi tega, ker so zapreke, s katerimi se imamo boriti, velikanske. Znano je, kako težko je delavstvu v Ljubljani dobiti prostore za svoje potrebe. Organizacije go v tem oziru pač že precej napredovale; lokali v Selenburgovi ulici pomenijo 2e čedno pridobitev. A naša šola je za sedaj tam le bolj gost; da bi imela že svoj prostor za potreben pouk in za vaje, je za sedaj še popolnoma nemogoče. Tem manj se je moglo misliti na oder. O dena-nih sredstvih za nabavo posebne strokovne biblioteke, listov, slik i. t. d. se za sedaj še saojati ne more, kaj še o gledališški opravi 1 Ampak naš pogum zato ne usahne. Videli smo, kaj si je delavstvo znalo v drugih krajih ustvariti tudi na tem polju, pa ne smatramo svojega slovenskega delavstva za slabše od češkega, nemškega ali italijanskega. Opazovali smo razvoj društva «Freie Volksbuhne* na Dunaju. V treh letih je dobilo deset tisoč članov; z izvrstnimi umetniki uprizarja po dunajskih gledališčih naravnost Vzorne predstave, v najkrasnejši dunajski dvorani prekrasne koncerte in danes že razmišlja o stavbi svojega lastnega gledališča. V marsičem se res ne moremo primerjati z nemškim delavstvom, kakor se Ljubljana.ne more primerjati z Dunajem. Toda kar je tam mogoče v veliki meri, pojde pri nas v manjšem okvirju. Socialna demokracija noče delavce le tolažiti s časi, ki pridejo, ampak jih hoče navajati, da se tudi v današnjih razmerah dvignejo, kolikor je mogoča. Temu namenu ima služiti tudi naša dramatična šola, ki stopa jutri prvič pred delavsko javnost. Prepričani smo, da si bo pridobila simpatije vsega zavednega delavstva. Domače vesti. — Ljubljanski žnpan Hribar je obolel. Pravijo, da je bolezen nevarna. — V ljubljanskih liberalnih krogih, seveda menda ne v »oficielnih*, se mnogo govori o sestankih pri drju. Oražau, ki velja za kandidata na mesto ljubljanskega župana. — .Jutro* se imenuje nov list, ki je začel izhajati v Ljubljani. Pravi, da je neodvisen. To je navadna neresnica. Odvisen je, pa še kako, od kapitalistov, ki so dali denar za to podjetje. Vsak si na prstih lahko izračuna, da ne gre brez kapitalizma. Tiskajo ga sedaj recimo 4000 izvodov. Se to je mnogo, če ga. In če bi prodali vse številke do zadnje, se ne pokrije s tem n ti tisk. Kaj pa uprava, redakcija, poročila i. t. d. P Še ovce ne bodo verjele taki »neodvisnosti*. Iz prvih številk je že razvidno, da hoče »Jutro* prestavljati tisti žanr časopisja, ki mu med Nemci pravijo »Blutige Hacke*. — Tovarnar Karol Kolnik, ki je umrl na Verdu pri Vrhniki, je volil Ciril-Metodovi družbi pol miliona kron. Ce se bo s tem densrjem pospešilo naše šolstvo, je vsekakor storil dobro delo. — Brsovlak it. 6 je v sredo med Zigorjem in Trbovljami zadel ob skalo, ki se je bila s hriba zrušila na tir. Na srečo se je le lokomotiva nekoliko poškodovala. Ampak če ostanejo take razmere, se zgodi tam s časom še velika nesreča. Za pred 14 leti je tedanji »Delavec* upozarjal, da so tiste skale nevarne. Sedaj se je v kratkem času zrušila že druga. — Rfbttovo jonaktvo v Skednju dne 20. februarja t. 1. je imelo kratko slavo. »Vladi ne dovolimo ne vojakov, ne davkov, dokler nam ne da naših pravic*, je grmel dr. Ryb&T in navdušui Ske-danjci so mu »frenetično* ploskali. Tri dni po- tem je njegov klub sklenil glasovati za rekrute. Vsiljuje se nam vprašanje: koga je le Rybdf farbal, ali samega sebe in Škedanjce, ali pa samo Ske-danjce ? — Tržaiki liberalizem je pač tak, kakršen iz večine po celem svetu: aeodkritosrčen, polovičarski, odnosno v besedah liberalen, v dejanjih klerikalen. Italijanski ravno tisto kakor slovenski. Ea primer: pred par leti je mestni svet sklenil ostro nastopiti proti jezuitom, ki so se takrat selili v Trst. Pred kratkim pa je šel župan V a 1 e r i o po blagoslov k jezuitom, ko so blagoslavljali prvo svojo cerkev .. . Poslanec sodrug Pit to ni gaje zato na seji mestnega sveta dne 15. februarja interpeliral in vprašal, kako se strinja njegovo postopanje z liberalizmom italijanske narodne stranke, ki ga je izvolila za župana in z onim sklepom mestnega sveta glede jezuitov. Liberalni župan se je zelo nerodno zagovarjal češ, da je šel tja le radi neke nadvoj-vodinje. Italijanski liberalec Brocchi je župana zagovarjal in predlagal zanj zaupnico. Za to so glasovali vsi italijanski liberalci in tudi vsi slovenski narodnjaki razen dveh (zdravnikov dr. M a rti n is a in dr. Pertota). »Edinost* je to glasovanje potlačila, in tako slovenski svet do danes še ne ve, da imajo tržaški narodnjaki dva moža, ki sta se upala javno nastopiti v protiklerikalnem zmislu. — Tržaiki socialni poslanci so pri proračunski debati izprožili idejo o temeljiti preuredbi davčnega sistema v Trstu, v zmislu, da bi se progresivno obdačili — tržaški bogataši. Pred kratkim pa so socialisti predlagali, da se naj izpopolni mestna uprava s celo vrsto modernih uredeb v prid delavstva, z eno novo panogo »socialne politike*. K obema predlogama sq še povrnemo. Italijansko li-beralstvo jima je nasprotovalo s kapitalističnega stališča, slovenski narodnjaški poslanci pa so se v zborn ci držali povsem brezbrižno, zunaj pa se je »Eiinost* poskušala norčevati iz glavnega socialističnega govornika sodruga dr. Puecherja, češ, da je mož dolgočasen, fantastičen in da hoče klatiti zvezde z neba. »Eiinosti* se ta poza prav slabo podaja in vse obnašanje tržaškega narodnjaštvo kaže v tem oziru, da goji.prav močne simpatije do kapitalističaih interesov. — Goriike deželne podpore so jako zanimivo poglavje in prav posebno poučno je za delavce, kako gospodari Pajer-Gregorčičeva zveza s deželnim denarjem. Ker so se v zadnji članek o goriškem deželnem zboru vrinile nekatere napake, naj jih najprej popravimo. Enkratnih podpor se je dovolilo na italijansko stran 723.000 kron, ua slovensko pa 672.000 kron; stalnih podpor pa dobi italijanski del 40.000, a slovenski 16.000 kron. Prekoračen je proračun umobolnice za 470.000 kron. Sedaj pa nekatere posameznosti: Dovolilo se je za ustanovitev kmečkih posojilnic 2000 kron, Goriški zvezi gospodarskih zadrug letnih 6000 kron. Deželni prispevek italijansko-liberalnim in slovensko-klerikalnim »dobrodelnim ustanovam* v proslavo 601etnice cesarjevega vladanja znaša 20.000 kron. Čevljarska zadruga v Mirnu je dobila 1000 kron. Italijanskemu liberalnemu konviktu so dah 1000 kron, slovenskemu Alojzijevišču pa, ker so slovenski klerikalci sami tako hoteli, le 600 kron. Nadalje: Društvu svete Elizabete 300 K, društvu svetega Vincenca 800 K., mlekarski zvesi v Ljubljani 250 K. Ce bi hoteli navesti vsa strankarska društva, ki so na ta način dobila podpore, bi nam zmanjkalo prostora. Omeniti pa moramo, da so dobile podpore za vodnjake, ceste ia podobno na slovenski strani skoraj izključno klerikalne, na italijanski pa liberalne občine. Kdor zna, pa zna. Dokler ne bo ljudstvo znalo! — Deželni ametnliki svet za Kranjsko se je ustanovil. Predsednik je deželni glavar, člani pa: celi dež. odbor, ordinarijat (1) »Slov. Matica*, »Leonova družba*, »Muzejsko društvo*, društvo za kršč. umetnost, mestna občina ljubljanska, Man-tuani, vitez Strahi, vitez Guttmannsthal, Zadnikar, grof Pdttenekh, Stejska, baron Schwegel. — »Svobodna Misel* let. IV. prične z 15. marcem in sicer dvojna številka. Upravništvo »Svobodne Misli". — V Ameriki je ponesrečil sodrug Ivan Šolar. V Seattle, v državi Washington ga je zasula zemlja in ko so ga odkopali, je bil že mrtev. Sodrug Solar je bil vnet socialist ter je jako marljivo deloval med slovenskimi delavci v Ameriki. Tudi pri našem amerikanskem glasilu „Proletarec“ je pridno sodeloval. — Pri aretaciji ustreljen. Po noči od 18. na 19. m. m. je orožniški stražmojster Lang na Opčinah aretiral na slabem glasu stoječega 28 letnega Andreja Resiča, potem ko ga je ta baje napadel s kamnom. Pri tem je uporabil orožnik bajonet ter Resiča ranil, tako da je moral v bolnišnico. V pondeljek je preiskovalni sodnik po pre« slisanju odredil, da se ima Resič izpustiti iz preiskovalnega zapora. Vsled nadaljnih poizvedb je dobila orožniška poitaja na Opčinah v četrtek od preiskovalnega sodnika zapoved, da se ima Resiča zopet aretirati. Isti orožnik Lang se je podal v Bane, kjer je stanoval Resič, da izvrši to zapoved« Resič se je baje zoperstavljal in le po prigovarjanju domačinov je sledil orožniku. Komaj sta bila na cesti, je zopet začel Resič, kakor pripoveduje žandar, kričati in se zoperstavljati. Ko je orožnik videl, da ga sam ne more ukrotiti, je mislil na« prositi ondotnega poljskega čuvaja pomoči ter Rabite, Če imate nahod, če ste hripavi, zasliženi ln težko dihate, Kellerjev lluid z znamko «tllsafltiid». Prepričali smo se sami pti bolečinah v prsih, v vratu i. t, d., o njegovem zdravilnem in kaSel tolažečem vplivu. Tucat za poBkužnjo 5 kron, dva tucata b kron GO vinarjev franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Keller v Stubici, Elam trg št, 252 (Hrvaško.) vlekel ResiCa k njegovi hiši. Ko je hotel Lang Re-tiča zvezati, je hotel ta orožniku iztrgati bajonet. Orožnik je nato stopil korak nazaj ter ga ustrelil v prsi. Poljski čuvaj je takoj poslal po zdravnika, a ko je ta dospel, je bil Resič že mrtev. — Povsem nedolžna se nam ta stvar le ne zdi. Preden je za oboroženega žandarja položaj tako nevaren, da se ne more rešiti drugače kakor s streljanjem, se mora že kaj več zgoditi. Upajmo vsaj, da dožene preiskava popolno resnico. — Konsumno društvo za Ljubljane ia okolico šteje že 550 članov. Tekom enega tedna je zopet pristopilo 30 članov. — V najkrajšem času otvori društvo četrto prodajalno v Truovem-Kra-kovem. — Shod članov na Glincah bo v nedeljo ob pol 3. popoldne v bivši Balijevi gostilni, sedaj Sojerjevi v Rožni dolini. Shodi. Trit. Velikanski protestni shod so priredile v nedeljo 27. m. m. socialistične strokovne skupine v gledališču «Politeama Rossetti* proti sta* novanjskim oderuhom. Gledališče je bilo natlačeno, okoli 3000 ljudi a na stotine delavstva je moralo ostati zunaj, ker ni dobilo več prostora. Shod se je izvršil .popolnoma gladko; sledilo mu bo še veliko drugih z enakim dnevnim redom. Dopisi. Gorica. Končno so naši mazzinianci vendar skupili, kar so tako dolgo iskali in nemara jih bo sedaj minila volja za njihove predrzne otročarije. Za nedeljo, 27. februarja, je socialno-demokratična stranka zopet sklicala shod, kjer se je imelo raz-pra\ Ijati o deželnozborskem delovanju ter o občinski volilni pravici za Gorico. Dasi je bilo vreme tako slabo, da skoraj ni bilo moči izpod strehe, je bila prostorna dvorana vendar natlačena, prvič zato, ker je bil dnevni red jako važen, drugič pa tudi zato, ker so mazzinianci s pomočjo kamoristov strastno agitirali med svojimi ljudmi, da bi dobili večino na shodu. Kar so spraviU skupaj, so pa bili večinoma pobje do 16. leta. A hoteli so biti «korajžni». Takoj ko se je otvoril shod, so zahtevali svoje predsedništvo. Seveda ni šlo kar po njihovi komandi, ampak se je glasovalo in tu so ostali v žalostni manjiini. Predsednik je razglasil, da je z veliko večino izvoljen sodrug P er tu t za predsednika. Takrat so fantalini začeli dajati od sebe vse glasove, kar so jih imeli: kričati, žvižgati, rohneti, cviliti i. t. d. Deset takih pobalinov seveda labko tako razsaja, da se ne sliši giom. Zaradi tega je predsednik zaključil shod. Omenjamo, da to ai bilo ravno potrebno, ker je predsed-mštvo imelo pravico, dati odstraniti razgrajače in bi se bilo potem lahko mirno zborovalo. A ko je bil shod zaključen, so se junakarji drznili, ie osebno žaliti delavce. Ti so pa sedaj izgubili potrpežljivost, pa so v petih minutah spravili na cesto celo hrabro gardo, kateri se je tako grozovito mudilo, da so šli nekateri kar skozi okno, češ to je najkrajša pot. Kar so tukaj izteknili, bodo pomnili in najbrže ne pridejo kmalu iskat te takih hrušk. Umetnost in književnost. : Opereta. V četrtek je imel kapelnik gospod Beni i ek svoj častni večer. Privoščiti mu je bil res od srca; mož se je pri slovenskem gledališču že toliko trudil, da bi bil zaslužil tudi boljšo bene-fico. Pa nekako kaže, da ni vštet med ljubljence občinstva*. Pela se je Supp e jeva opereta «Donna Juanita*. Absolutno potrebna ni bila ta uprizoritev, ker sedanje naše gledališče nima dovolj sredstev zanjo. Gospod Motejl je n. pr. popolnoma nezadosten. Gospa Bukšekova, ki je pokazala, da bi v drami lahko dosegla precej višjo stopnjo, se bo morala pokvariti s tako glupimt operetnimi partijami. Gosp. Bohuslav s svojim lepim talentom za karakteriziranje se človeku kar smili, če mora postavljati take klaverne karikature na oder. Česa naj se gosp. P o v h 6 nauči z avsasto vlogo alkalda, ne ugane živ krst. Komparzerije ni; govori se o petdesetih za romarje preoblečenih junatih, pa pri-vandra šest žalostnih postav na oder. Cernu naj hvalimo gospodično Hadrbolčevo, ki bi lahko dobila vse boljše prilike za svoje priznane sposobnosti P V detajlih je bilo dosti smešnega, n. pr. tisto menjavanje zastave — prav kakor v kakšni šmiri. Nazadnje bo človeku ostala ie še ena želja: Da bi vrag vzel opereto sploh. : Slovensko glodaliiče. Nocoj in jutri (v nedeljo popoldne) se igra Shakespeareo va velika tragedija «Julius Cezar*. Na te predstari opozarjamo čitatelje. Hudo je človeku ob misli, da je to edina klasična igra te sezone; a za sedaj le želimo, da bi vsaj ta uspela. Socialni pregled. V Gradca stavkajo mestni delavci, ki oprav-Ijajo po kanalih najbolj zoperno delo za sramotno nizko plačo. Graška občina je odklonila vse njihove precej skromne zahteve iu je hotela dobiti vojakov, da bi nadomestili stavkujoče. Socialno-demokratični poslanec in obč. svetovalec Pongratz je pri vojnem minittrstvu brzojavno protestiral proti temu namenu. Delavni čas v pekarnah. V socialno-političnem odseku državnega zboru se razpravlja o socialno-demokratičnem zakonskem načrtu o ureditvi dela v pekarnah. Poročal je sodrug Ausobsky. Izjavil se je načeloma za osemurni delavnik; z ozirom na to, da je treba brez zavlačeDja urediti delavni čas v pekarnah, so pa socialni demokratje izdelali poseben zakon, da dosežejo za sedaj, kar je mogoče in da se vpelje deseturni delavnik. Sodrug Ausobsky je opisal, kako je delo v pekarnah škodljivo zdravju. Iz izkazov zadružnih bolniških blagajn je razvidno, da prihaja v pekarnah na desettisoč članov 277 slučajev veneričnih bolezni napram 97 v drugih obratih. To je nepobitno v zvezi z dolgotrajnim nočnim delom. Dela se celo do devetnajst ur na dani V zakonskem načrtu se zahteva osemurni delavnik za tovarniške obrate, ki se pa sme v malih obratih raztegniti do deset ur. Zahteva se tudi prepoved nočnega dela za ženske in mladostne delavce, kar je aa Angleškem že od leta 1863 zakonito določeno; tudi v nekaterih drugih državah, n. pr. na Švedskem in Norveškem imajo o tem zakonite določbe. — V debati je najprej govoril sekcijski predstojnik M a taja, ki je imel «pomisleke>, češ, da se zakonski načrt preveč oddaljuje od dosedanje prakse. V krogih malih pekovskih mojstrov bo gotovo veliko nasprotovanje, če se bo hotel določiti delavni čas tudi za njihove obrate. Vlada bi bila pripravljena, z naredbami delovati na to, da bi se izboljšale zdravstvene razmere v delavnicah. (Kako milostno!) Mora pa konštatirati, da so se delavne razmere v velikih mestih precej izboljšale vsled kolektivnih pogodeb. (A to so si morali delavci s svojimi strokovnimi organizacijami težko pridobiti! In pogodba še ni zakon.) — Govorili so socialni politik.dr. Ofner ter socialna demokrata Hanuš m Schafer za zakon. Nemški nacionalec dr. Stolzel je tarnal, da bo tak zakon uničil obrt. Krščanski socialec dr. Drexel je celo zacvilil, da se v Avstriji z delavskim varstvom kar galopira. (Čudno, da delavci ne opažajo tega.) Večina je nazadnje sklenila, predložiti načrt delavnemu in obrtnemu svetu. Socialni demokratje so zaman ugovarjali temu zavlačenju. Društvene vesti. § Delavska iveza «Vnjemaoit» priredi v nedeljo, ob 5. popoldne na Glincah v gostilni Balija družinski večer z gledališko predstavo. Gojenci dramatične šole bodo igrali enodejanko »Kdo je blazen* in „Uspeh“‘in nastopili z raznimi deklamacijami. Vstopnice se dobivajo v društvenem lokalu Šelenburgova ulica 6 in v nedeljo pri blagajni. Sollrml, soalSljcBiljil Kitari* ii brlVnict, Kjer ]< unzpolagt hit „W<« Pripor"! Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 4. marac. Včeraj se je nadaljevala proračunska razprava in je prvi govoril ru-sinski sodrug Vltljk; Vlada ni izpolnila nobene obljube. Reforme uprave bi bila zlasti na Gališkem potrebna. O volilni reformi za deželne zbore, ki je najvnažejše politično vprašanje za sedanjo Avstrijo, ni ministrski predsednik črhnil nobene besede. Gališki kmetje predstavljajo bataljone nezadovoljnežev. Važno je vprašanje izseljevanja. Iz Avstrije se izseli po 150.000 ljudi na leto. Naši konzulati se ne brigajo za usodo izseljencev. Dostikrat se je že povedalo, kako se godi avstrijskim delavcem na Pruskem, ne da bi se vlada brigala za svoje državljane. Govornik je potem obširno govoril o veliko-ruski agitaciji. Spioni, ki sodijo v ječo, imajo v Galiciji moč v rokah. Potem se je nemški nacionalec Pacher pehal za Schreinerja. Za njim je govoril sodrug DOllOh: Delovanje parlamenta ne odgovarja željam in zahtevam delavnega ljudstva. Zlasti zavlačenje socialnega zavarovanja zbuja povsod ogorčenje. Meščanske stranke so leta 1907 odklonile sodalno-demokratične predloge proti draginji in so s tem zakrivile, da je mogla draginja tako narasti. Mali kmetje jo čutijo pifav tako kakor delavci. O brezposelnosti nimamo nobene uradne statistike. Ce se ne posreči, pridobiti sa avstrijsko industrijo na Balkanu trgov, nas čaka velika in-duatrialna katastrofa. Nacionalni lovi-nize m se podžiga z nemške in slovanske strani. Nihče ne vprašuje, če je ljudstvo zadovoljno s tem kar se uganja. Češki deželni odbor je radi varčnosti 280 blaznih odpustil iz deželnih um oboi ai c. Vladi, ki je tako brezbrižna sa vsa socialna vprašanja, ne morejo socialni demokratje dovoliti proračuna. Za njim je govoril Poljak Glombinski, po tem pa sodrug Dauyniki: Kljub vednemu naglašanju, da se morajo narodni boji odriniti z gospodarskimi vprašanji, ni viada ničesar storila na gospodarskem polju. Zaman čakamo, da stori vlada kaj zoper brezposelnost. Grozne oblike oderuštva s stanovanji. V draginjskem odseku se je napravil skromni poizkus, da bi se ustanovil sklad za pri-skrbo stanovanj. Vlada bi imela doprinašati le 6 milionov, a labko bi se angažiralo vsako lete več kakor 100 milionov kapitala za ta namen. Finančni minister je pa takoj nasprotoval. O tem, kar se godi v odseku za socialno zavarovanje, se bo moralo še govoriti z ministrskim predsednikom. Govornik polemizira s Kramafom radi njegovega neoslavizma; ta polemika pa ne sloni na podlagah meščanskih strank. Tudi iz nemške kulture je dandanes postala fabri kan to vsk a kultura. Končno govori o galiških razmerah. Potem ima besedo Hrvat Biankini. Razprava se prekine in se nadaljnje debata o Gra-fenauerjevem nujnem predlogu radi razmer aa celovškem kolodvoru. Socialni demokrat Rieae pravi, da je njegova stranka za narodno avtonomijo in priznava tudi Slovencem pravico, napraviti si prostora za gibanje. A če bi se imel radi vsake take pritožbe vlagati nujen predlog, bi morali socialisti vsak dan prinašati sto nujnih predlogov radi krivic, ki se gode delavstva. Pri glasovanju se je nujnost odklonila s 137 glasovi proti 132. Češki socialisti so glasovali za nujnost, nemški proti. Končno je še sodrug N črnec pribil neke lai narodno-socialnega lista *Ceske Slovo*. Dunaj, dne 4. marca. Danes se je končale prvo čitanjo proračuna. Ko sta končala oba generalna govornika, se je načrt odkazal proračunskemu odseku. Potem je bila debata o nujnem predlogu, ki ga je vložil poslanec Smrček radi plovitbenih pristojbin na Labi ki jih namerava upeljati Prusija. Končana itavka. Gradec, 4. marca. Stavka graških mestnih delavcev je končana. Poleg zvišanja tedenske plače za 1 K 20 vin., so delavci pridobili še nekatere druge koncesije. Grof Stiirgkh. Dunaj, 4. marca. Med nemškimi nacionalci in grofom Sttirgkhom se je napravil kompromis, da pojde tirolski šolski nadzornik Leschanofskyza sedaj na daljši dopust, ko bo vpokojen, pa postane dvomi svetnik. Junaki so, ti nacionalci! Dr. Lueger. Dunaj, &. marca. Zadnje poročilo, ki se je snoči izdalo, pravi: Temperatura 36-8, žila 82 s slabo napetostjo; srčno delovanje enako; obistno delovanje slabše. Hrane skoraj nič. Bolnik se pritožuje, da nima moči in da mu prihaja slabo. Pevec Domnih. Cer no vice, 5. marca. Komorni pevec Leopold Demuth, 49 let star, je moči na koncertu nagloma umrl vsled kapi. Grfeka ustava. Atene, 4. marca. Zbornica je sprejela predlog, da se skliče narodna skupščina za revizijo ustave. Kralj izda dne 21. marca dotični manifest. Leschanofikj. I no m o st, 4. marca, šolski nadzornik Letfchanofsky je vložil prošnjo za vpokojitev. Obvestila, da se rok podaljše, ni dobil. Nadfeko! Dvornik. Dunaj, 5. marca. Odstavljeni zaderski nadškof Dvornik je izjavil, da ne bo mirno vtaknil rimskega ukaza. Krali Peter. Belgrad, 5. marca. Na po* vratku iz Peterburga bo Peter baje sprejet od avstrijskega cesarja. Skoz 20 let seje obnesla D(athreiner OCneipp-sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst• nejši pridavek k bobovi kavi in kol njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kovine pijače kot je čist fKathreiner. Otroci uspevajo krasno. Me**!*, Sodrugi zaupniki, ki so dobili koledarje v kolportažo, so naprošeni, da čim-prej odračnnajo. Čas fe, da sklenemo j knjige! 1 Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah la brivnicah 8*K|F Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-očbo, dosedanje naročnike pa. katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnove. »Rdeči Prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K I4-— za pol leta „ 7*— za četrt leta „ 3*50 na mesec » 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 - za četrt leta ,, 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Raznoterosti. t Umrl srbski «valeizdajnik>. V Katincima na Hrvatskem je umrl 65letni paroh Plato Solarič, ki je pod Rauchom sedel 9 mesecev v ječi kot cveleizdajnik>. V ječi se je nalezel tudi bolezni. t Vseslovanski časnikarski shod v Sofiji. V Sofiji se je osnoval krajevni pripravljalni odbor za vseslov. časnikarski shod. Odbor skrbi zlasti za finančno stran shoda. t felefonični brzojav. Trije danski inženerji so iznašli pripravo, s katere pomočjo je mogoče obvestiti naročnika telefona, četudi tega ni pri telefonu. To se napravi na ta način, da se zveže s telefonsko napravo klaviatura, ki mehaničuo deluje kot pisalni stroj. V klaviaturi mora biti vedno pripravljen papir, na katerem se z navadnimi črkami natisne telefonično poročilo. Naprava ni draga, kar je pa glavno, je to, da funkcionira pri vsaki razdalji. f Snežen plaz. V severoamerikanski državi Idaho je zasul snežni plaz kraj Mase z vsemi prebivalci. Plaz je pridrl s hribov s takim hrupom, da ga je bilo slišati več ur daleč. Zvrni je popolnoma kraj Mase s prilično 100 prebivalci in 60 delavci Northern-Pacific železnice, ki so tpsli v železniških vozovih na postaji. Ko so v mestecu Wallace zvedeli za nesrečo, so začeli zvoniti z vsemi zvonovi in klicati prebivalce na pomoč. Ko so ti došli v Mase, so videli, da je vsa dolina 2 km na dolgo zasuta s snegom, pečinami in drevjem. Plaz je uničil vse hiše, postajo in železniške vozove. Prebivalci so ravno vsi spali. Reševalno delo je bilo sila težavno, vendar pa so rešili 26 oseb iz razvalin. Koliko je mrtvecev, se še ni dognalo. f Francoski antimUitarlst Gustav H er v e je bil obsojen na 4 leta zapora in 1000 frankov globe. Njegov somišljenik Raoul je bil oproščen. t Izseljevanje v Ameriko. Lani se je izselilo v Zedinjene države 957.106 oseb, to je 160 000 več, kakor v prejšnjem letu. Nad 85 odstotkov naseljencev je prišlo iz Evrope, največ in Avstro-0grške, ki je najtiromašnejša dežela; Avstrijcev je prišlo 232.854. h Italije je dospelo 221.964, iz Rusije 117.087 naseljencev. Ostali se porazdele po drugih deželah. Naseljevanje iz Rumunske je nazadovalo, dočim je iz vseh ostalih evropskih dežel napredovalo. Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli ? Pri pametni glavi: zavžij! Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. . . * 4-80. Naslov za naročila: nFLORIANM, Ljubljana. k.------------------------------------ Postavno varovano. g:: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. g Kavarna s ,Unlone‘ v Trsta Br ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. .."HM t I I i ( f -I f •( 'f I i II 1:1 f ;t I I 50% prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, sttlravje dosežete in ohranite, ako pijete Sladln == Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno. 62-35 i lekarni Mocij zraven rolovža i Ljtibjlani ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Ceno posteljno perle In puh! 1 kilogram sivega, oskubljenega K 2*—, polbelega K 2-80, belega K 4'—, prima puhastega K 6'—, izredno finegi skub-Ijenega K 8'—, sivega puha K S'—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12—, od 5 kg nabrj franko. Gotove postelje iz goslo tkanegi, rdečega, modrega, rmenega ah belega inleta (blaga r.anking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'-, s puhom K 24'—. Pern ca s ima 12 K, K 14-—, K 16-—, blazinice K 3 —, K 3-50, K 4 —. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'50, 5-—, 5-50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13"—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko 52—11 Maks Berger, Deschenitz št. 678, Bohmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. če ne dopade, se zameni ali denar nazaj. Cjubtjana Dunajska cesta II. 17 | priporoča svojo bogato I zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“. Uozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. zrrrr i Častiti gospod Gabrijel Plccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle posestnik In premlranl meSvodjl loveo v Korltnloah, pošta Knežak ppl it. Petru na Krasu. Veliko presenečenje. 75.000 parov čevljev. 4 pare čevljev samo K 9*—. Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Bebavim vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoširane s kapicami in z močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. Velikost po štev lki. Skupaj 4 pari K 9'—. Razpošilja se po povzetju. Razpošilj alnica čevljev: J. Gelb, Neuaandeo štev. 91. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. i H.Suttner L|nbl|ana mestni trg nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur. zlatnine in srebr -nine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na sahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi, 67 Ustanov^ ona 1847. 52-13 Ustanovljena 1847 Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg it. 7 u LJUBLJANA :■ Turjaški trg št. 7 IVajvefija kalogja pohiAtva sa spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroci na smeti, iimnati modrooi, otroški vozički i. t. d. NaJuiSJe oene. Najaollanelie blago. Kmečko-delavska gospodarska zadruga Dobravlje pošta Sv. Križ, Goriško •• o« Dobravlje priporoča svojo bogato zalogo Izbornih vin. V Ljubljani Ima zalogo v Vodmatn „prl Mrakn*'. Po cenah le vprašati v prodajalni »Konsnmnega društva za Hnbllano In " okolico**. Vodmat, Bohoričeva ulica. Isdijitslj la sdgsvsfsl urednik Fiaa lUftl, Tinka Iv. Pr. Umpvet v Klinja.