zajela m lajša poselitev (16. in 17. sto l.), in sicer s Slovenci s T olm inskega in iz vzhod­ nih loških predelov. D anes im ajo elek triko že vse km etije , razen p ropadajoče Špano­ ve dom ačije v D avči. Z gozdnim i in drugim i prom etnicam i so tudi že povezane z do ­ linskimi središči. V Selški dolini p rev ladujejo srednjevelike km etije (28,6 ha), katerih zem ljiška posest se zm anjšuje od zahodnega alpskega dela proti vzhodnem u L oškem u hribovju, k je r p rev ladujejo predalpske značilnosti v kulturni pokrajin i. D obrih sedem desetin zem ljiške posesti zavzem ajo gozdovi, ki da je jo km etijam po 55 m3 letnega etata . Km ečko gospodarstvo tem elji na govedoreji in gozdarstvu. Poljedelstvo je izgubilo nekdanji eksistenčni pom en. Na m očno skrčenih njivah sadijo krom pir in nekaj krm nih rastlin , tu in tam se je jo še oves in ječm en , m edtem ko je pšenica na hribov­ skih dom ačijah že prava redkost. K m etije posedu je jo tem eljno m ehanizacijo (trak to r in m otorno kosilnico), m edtem ko so drugi stro jn i in obdelovalni pripom očki še redki. Na obravnavanih km etijah je živelo 1.793 ljudi, m ed katerim i je bilo 46,5% km ečkega stanu. Na km etijo je prišlo po 5 ljudi, na 100 dom ačij pa 153 aktivnih km e­ tov in km etic. Z aščitenih km etij je bilo blizu tri če trtine , usm erjenih dve petini. Čistih km etij je bilo 22 ,4% , tre tjina polčistih in 44 ,3% m ešanih. Perspektivnih dom ačij je bilo 34 ,7% . desetina pa neperspektivnih . V študiji, ki tem elji na podrobni osvetlitvi današnjega gospodarskega stan ja na selškodolinskih hribovskih km etijah , so prikazani in z geografskim i dejavniki u tem e­ ljeni krajevni razločki. Š tudija, ki je oprem ljena s 6 tabelam i, 10 fotografijam i in 3 kartam i, pom eni teh ten doprinos k poznavanju današnjih geografskih razm er v Selški dolini. Milan N atek Slovenska krajevna im ena. Leksikoni Cankarjeve založbe, L jub ljana 1985, str. 358 N e bi bilo p rav , da bi G eografski vestnik šel m olče m im o tega dela. Prav ne bi bilo že za to , ker gre za obravnavo geografskih im en in ker so pri tem tako ali drugače sodelovali tudi geografi, čeprav je osnovno delo vsekakor jeziko(slo)vno. V naši stroki sm o Slovenskih krajevnih im en še posebno veseli, saj sm o pri svo­ jem delu večkrat v zadreg i, kako zapisati posam ezno obliko tega ali drugega nasel­ binskega im ena. M ed knjižnim i viri so bile doslej v opo ro predvsem vse štiri knjige K rajevnega leksikona Slovenije. Z gornjo publikacijo pa sm o dobili še popolnejši p ri­ pom oček , čeprav so oblike im en tvo rjene po jezikovnih zakonitostih tudi ted a j, ko niso žive. G eografi sicer ra je upoštevam o uveljav ljene oblike, kolikor jim sploh ne dajem o prednosti, k er so pač pom em ben vir m arsičesa, čeprav se z norm o knjižnega jezika ne u jem ajo . Z a to radi zapišem o tudi narečne ob like, še posebno tak ra t, ko se b istveno raz liku je jo od u radnih in so vsebinsko zgovorne. T oliko bolj je zato hvalevredno , da so urejevalci Slovenskih krajevnih im en pris­ luhnili tudi živim oblikam , ki so jih dodajali knjižnim . Postavlja pa se pri tem drugo v prašan je , nam reč, kako daleč naj pri tem grem o. K oliko naj bi upoštevali na p rim er sam oglasniške in druge redukcije , ki so prej izraz neskrbne izgovarjave, k ako r česa drugega, npr. T m in za T olm in , T rbo le za T rbov lje , Cele za C elje. L eksikon take re ­ dukcije ponekod om en ja , d rugod ne. V endar pa p rob lem atike , do kod slediti sploš­ nim jezikovnim zakonitostim in do kod živim ozirom a narečnim oblikam , na tem m e­ stu ne kaže načenjati. P odobna vprašan ja so bila nekdaj veliko bolj živa pri drugih ti­ pih im en, ki pa so danes splošno sp re je ta , na p rim er pri svetniških (S veti-Š en t), reci­ mo Sv. Vid - Šent Vid - Šentvid, pa tudi pri teh , k je r se je raba od prvo tne oblike še bolj oddaljila , npr. Sv. A ndraž - Šent A ndraž - Š tandrež, Sv. D anijel - Šent D anijel - Š tanjel ali Š en tanel, Sv. M aver - Šent M aver - Š tam over. Sploh pa bi m orali na jp re j povedati, da v obravnavanem delu niso zb rana vsa slovenska krajevna im ena, kakor bi sklepali po naslovu, ker je teh m nogo več, tem ­ več le im ena za uradno sam osto jna naselja , kakor velja jo danes, ne pa številna druga, zlasti ne im ena za zaselke in tudi ne za naselja , ki danes niso več sam osto jna. Še m anj gre za k rajevna im ena v najširšem pom enu besede. T oda v leksikonu so poleg sam o­ stojnih naselij vendarle zbrana tudi m noga druga, ki so danes že sestavni del razširje­ nih m est, k ar je predvsem odraz nagle povojne urbanizacije. V leksikonu je tako za­ je tih več im en, kot je v SR Sloveniji sam ostojn ih naselij. Izpuščena pa so, žal, vsa slovenska naselbinska im ena v zam ejski S loveniji, tako v sosednji Italiji, A vstriji in na M adžarskem . T ega se avtorji sicer zavedajo , zato uvo­ dom a o m en ja jo , da bi bilo treba prihodnjič zajeti »ves slovenski jezikovni prostor« . O znaka je sicer oh lapna ozirom a dvoum na, m orda pa ne pom eni le zam ejske Slove­ nije, tem več tudi k ra je , ki so povezani z našimi izseljenci in im ajo slovensko obliko. M išljena pa je bržkone tudi obravnava im en, ki so sicer izven slovenskega narodnost­ nega ozem lja , a so s Slovenci tako ali drugače povezana in živijo m ed nam i v izrazito slovenski obliki, npr. Pulj, V idem , T rbiž, O glej, D unaj. G orn je pripom be nim ajo nam ena kakorkoli zm anjšati vrednosti in pom ena, ki ga im a oprav ljeno delo. O pozoriti želijo le na neskladje m ed naslovom in vsebino. G lede slednje im a geograf pom isleke kvečjem u tam , k jer so avtorji sledili knjižnim pravilom in so sestavili ob like, ki jih dom ačini ne u p o rab lja jo , žive pa so drugačne; tako so številne pridevniške oblike ali im ena za prebivalce (-ke). V geografiji se nam ­ reč držim o tega, da ustaljenih oblik , čeprav vsebinsko ali oblikovno niso naju s trez­ nejše , ne kaže sprem injati. U strezni sklep je bil p red leti sp re je t tudi na posvetu slavi­ stov in geografov. S tem vsa vprašan ja seveda niso rešena, sicer pa so bolj povezana s pravopisom kakor z leksikonom . Pred nekaj leti sm o zaradi številnih izjem poenostavili pisavo sestavljenih nasel­ binskih im en. O dtlej vse besede (razen predlogov) pišem o z veliko začetnico , npr. B abna G ora , S rednje B rdo , G o ren je pri D ivači, razen prav redkih izjem (m esto , vas, selo, trg , naselje), npr. N ovo m esto, S rednja vas v B ohinju. O b tem pom islim o, ali ne bi kazalo poenostaviti tudi pisave predložnih zvez v ozirom a na. ko gre za vode in z njimi povezana naselja , ki jih ljudska raba razlikuje največkrat ravno po predlogih , npr. v (B ohinjski) Bistrici (v vodi), na Bistrici (v na­ selju). T o sicer velja tudi za večino drugih im en tega tipa, npr. na Ložnici, na P olska­ vi, na B eli, na Soči, na Savi, na Savici, na Pšati, na Rečici, na P o toku itd ., ko gre za naselja , te r v Ložnici, v Polskavi, v Beli itd ., ko gre za vode. Podobno je pri K alu (v K alu, na K alu), K oritnici, V odicah, Jezeru , Ponikvi, Kropi in še kje. V ečkrat pa smo v dvom u, ker dejanska raba od tega m arsikje odstopa ali vsaj om ahu je , npr. pri R eči­ ci (ob Savinji), toda v Rečici (pri Pak i), v P o toku (pri R ovtah , D ekan ih , Ž eleznikih) in na Po toku (v T uh in ju ), v Ponikvah (pri Jesenicah na D olen jskem ), toda na Ponik­ vah (D obro Polje , Slap pri Idrijc i), vendar v Soči (vas), v Savi (vas) in p rav tako v K okri, v K roni, v Paki itd. Z a več deset naših V rhov velja na V rhu , le izjem om a d ru ­ gače, npr. v Ž irovskem V rhu . V elika neeno tnost in n ihan ja sta tudi glede im ena G a- berje in G ab rje te r v G ab rju in v G ab rjah pa še m arsik je drugje. Predložno razlikovanje je še posebno pom em bno pri večpom enskih im enih, npr. pri Pivki (nekdanji Š em peter na K rasu), ki pom eni naselje , vodo in pok ra jino hkrati, raba pa prav tako n iha, čeprav pri prvih dveh prev laduje enak predlog - v Pivki - m edtem ko govorijo p retežno na Pivki, ko gre za pokra jino , a m enda tudi za naselje tega im ena na G oren jskem . K ako pom em bno je tovrstno razlikovanje , spoznam o pri številnih drugih p rim erih , recim o, v A jdovščini (naselje v V ipavski dolini) in na A j­ dovščini (del L jub ljane). Posebno poglavje so im ena, ki se od prvo tne ozirom a knjižne oblike m očno raz­ likujejo . V takih prim erih sta za geografa pom em bni obe obliki - u radna in živa, na­ rečna, npr. Socerb za S trm ec, P rebold za Šem pavel. Podobno velja za im ena, ki se od knjižne sicer m anj razliku jejo (Ovsiše za V oše, G riže za G rižane itd .) Pri m nogih na­ rečnih oblikah je vp rašan je , kako daleč jim slediti, ker narečna oblika zabriše prvotni pom en im ena, npr. Šica za Sušica, Skadole za Suhadole. N eka te ra od teh im en leksi­ kon om en ja , drugih ne. O bilica je seveda im en, k je r gre za neznatne razlike, npr. R a­ denci in R adinci, P rapreče in P raproče. Podobno je tam , k je r raba navidezno niha, pa se pogosto pokaže, da je tako m ed prišleki, ne pa m ed dom ačini. Posebno poglavje so svetn iška, po vojni preim enovana im ena. npr. Sv. Jurij ob Ščavnici - V idem ob Ščavnici, Šentvid (Šem bid) - P odnanos, Š em peter - P ivka, ki so m ed ljudm i še vedno živa. Za geografa pa je pom em bno , da v okolici o sta ja jo im ena, ki so s p rejšn jim i še vedno povezana. T ako so v okolici Podnanosa Šem bijska gora, Šem bijska B ajta , Šem bijski N anos. Podobno velja za k ra je , ki so jim po vojni vrnili nekdan ja , dom ala pozab ljena slovenska im ena in jih zam enjali s po tu jčen im i, npr. B ranik za R ihem berk . B restanica za R ajhenburg , R avne za G uštan j. U stavim o se lahko tudi pri pridevniških oblikah krajevnih im en, ki so jih sestav­ lja la ne glede na žive oblike izpeljali po jezikovnih zakonitostih . M orda je smisel te ­ ga, da se pokažejo razlike m ed teoretičn im in praktičnim . Številne Laze im ajo na p ri­ m er zelo različne svojilne oblike - lazarski, lazenski, lazenški, lazovski, lazanški in laški, m edtem ko naj bi bilo knjižno le lazenski. Podobno je pri im enih za prebivalce - Lazanec, Lazanec, L ažan. knjižno pa naj bi bilo le L azenčan, čeprav te oblike m en­ da n ik jer ne uporab lja jo . Seveda ni m ogoče pričakovati, da bi leksikon zajel vse oblike: pri Socki (pri V i­ tan ju ), recim o, je naveden pridevnik soški. Ce pa vem o, da je Socka narečno Sotes­ ka, je seveda drugačen tudi pridevnik. Po tem kraju je npr. geolog R akovec označil ustrezne terciarne plasti za so teške in ne za soške. Pom em bno je naglaševanje krajevnih im en. Z a to je hvalevredno , da so v leksi­ konu im ena oprem ljena z naglasnim i znam enji, kar je še posebno dobrodošlo pri ti­ stih im enih, ki se naglašujejo po prem ičnem ali m ešanem naglasnem tipu , npr. Stu- do r, pod S tudorom . Z virče. iz Zvirč. K akor že o m en jeno , je leksikon, žal, nepopolno zajel tudi nekdaj sam osto jna naselja , ki so danes sestavni del večjih krajev , navadno razširjenih m est. Pri L jubljani je sicer naštetih dvanajst takih naselij, m an jkajo pa vsaj S tožice. M ala vas, K leče in Ježa. Podobno je ponekod d rugod , pri B ledu pogrešam o vseh pet vasi, ki so se zd ru ­ žile v današn ji B led (G rad , M lino, R ečica, Z agorice, Ž eleče), pri T rbovljah velja to za V ode in Loke in še bi lahko naštevali. U radn i zapis naselbinskih im en je šel m arsik je mim o žive govorice. N azoren p ri­ m er za to je vpeljava Spodnji. Spodnja, Spodnje tudi tam , k je r dom ačini govorijo D olen ji, D o len ja , D o len je . Č eprav se teh vprašanj zavedam o, se geografi držim o uradne že ustaljene rabe , saj iz po lp re tek le dobe vem o. da se poskusi sprem in jan ja ne obnesejo . Še bolj velja to za im ena, ki sploh niso živa, a so tako ali drugače skle­ pali na p rvo tno obliko in jo skušali vpeljati (npr. V ršna sela za U ršna sela. Raščica za R ašica, pa p rizadevanja za Fijeso nam esto F iesa, češ da izvira od staroslovenskega Plešo (za m očvirje ozirom a jeze ro ). Ponekod pa oživ ljanje narečnega vendarle uspe. T ako je v zadnjem času vse pogostejša raba na P tuju nam esto v P tuju . H krati pa naj bi bili bolj prizanesljivi, saj leksikon poleg oblike »iz Lesec« om en ja tudi »iz Lesc«, enako pri številnih p rekm urskih im enih, to rej ne le narečno »iz B eltinec«, tem več tu ­ di knjižno »iz Beltincev« itd. Ko preb iram o Slovenska knjižna im ena, nam je večkrat žal, da geografi niso so­ delovali v še večji m eri, saj si je ta ali oni raziskovalec pri terenskem delu zapisal m ar­ sikatero živo obliko , ki je drugačna od knjižne pa tudi od te v leksikonu. Razlikam m ed in fo rm ato rji, k akor navaja jo sestavljalci leksikona, pa se po naših izkušnjah na j­ večkrat izognem o tako , da povprašam o starejše dom ačine, ne prišlekov ali m lajiših, ki so bodisi pod vplivom šole ali drugih nelokalnih vzgledov. T aka in podobna razm išljanja se nam torej u trin ja jo , ko listam o po Slovenskih krajevnih im enih. Na koncu le še to . V sekakor kaže pritrd iti stališču sestavljalcev predgovora, da je nam reč »celota podatkov o krajevnih im enih inform ativno-norm a- tivna, zato je izbor narejen ih ozirom a narečnih oblik prepuščen uporabnikom glede na vrsto besedila«. Prav tako se s sestavljalci vred strin jam o, »da bo delo koristen praktični pripom oček«. D odajam o - celo zelo koristen . Želeli bi le, da bi bila pri­ hodnja izdaja dopo ln jena tudi z naselbinskim i im eni iz zam ejske Slovenije. D arko R adin ja France Planina, Začetki povojne slovenske kartografije. - Loški razgledi, 33, str. 15. — 35. Škofja Loka 1986 (1987). Loški razgledi 33/1986, posvečeni 85-letnici njegovega ro jstva s prisrčnim i čestit­ kami k pom em bnem u živ ljenjskem u prazniku. B rez dvom a nujno po trebu je geograf de ta ljne topografske karte . G lede na to , da sm o bili neposredno po zadnji vojni v iz­ jem no kočjivem položaju , saj je bil na voljo zgolj Bohinčev stenski zem ljevid bivše D ravske banovine, je bila po treba po novih zem ljevidih neodložljiva. K er pa tak ra t v Sloveniji še nism o imeli ustrezne ustanove, ki bi to opravila, smo se sami lotili s p re ­ prostim i sredstvi kar ročnega dela. D ržavna založba Slovenije je zanj pridobila izku­ šenega risa rja -am ate rja Ivana Selana, ki je m ed N O B kopiral za partizane dele Slo­ venije, nadzor njegovega dela pa je poverila dr. V alterju B ohincu in pro feso rju F ran­ cetu Planini. Seveda p rire jan je kart ni zaje lo m eritev in snem anja te ren a , pač pa predvsem ugotav ljan je pravilnih krajevnih in topografskih im en te r lokacij zlasti še izven državnih m eja, kolikor je bilo zaje to . Prvi na vrsti je bil ročni zem ljevid naše države, šole v Sloveniji so ga im ele že v šolskem letu 1948/49. Po dveh letih je izšel isti zem ljevid v cirilici za srbske in 1. 1950 za m akedonske šole. Sledil je stenski zem ­ ljevid Jugoslavije. N aslednje izdaje pa je na željo H rvatov prevzelo p o d je tje Učila v Z agrebu pod strokovnim vodstvom prof. Z vonim ira D ugačkega. Poslej je zgoraj im enovana tro jka p rire ja la zem ljevide Slovenije za različne na­ m ene: turistični zem ljevid Slovenije in sosednjih pokrajin , ki je kasneje zajel celo tno Is tro , K varnerski zaliv in H rvatsko do Plitvičkih jeze r s številnim i podatk i, ki so zani­ mivi za tu riste , zatem pa dogovorno z našo P laninsko zvezo zem ljevide slovenskega gorskega sveta, ki jih je izredno kvalitetno risal razgledani planinec arh itek t V lasto K opač. T ako je izšel 1. 1952 zem ljevid Julijskih A lp in dve leti zatem karta K aravank in K am niških A lp; m ed pripravam i karte L jub ljane z okolico in partizanske karte D olen jske in Bele k rajine pa je bil leta 1955 izdan od lok , da sme izdajati in razpeče­ vati vse topografske karte le Inštitu t Jugoslovanske ljudske arm ade. D asi je G e­ ografsko društvo S lovenije v soglasju s P rirodoslovnim , G eološkim , Planinskim društvom , U pravo za gozdarstvo in še drugim i prizadetim i ustanovam i opozarja lo , da ta p repoved usodno prizadeva naše šole, d ržavljansko vzgojo m ladine, vse naše državljane in hkrati tudi tu je tu riste , saj so topografske karte izhodišče o rien tacije in se seveda širom po svetu opira vsestranska kartografska dejavnost na vojaške karte , je zaradi negodovanja javnosti leta 1958 naš zvezni poslanec dr. M aks Šnuderl poslal