Leto 1883.
381
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 26. junija 1883.
•	lit
Dodatni dogovor med avstro-ogersko monarhijo in Italijo «d ti. decembra 1882 k pogodbi o izročevanji hudodclni-kov od 27. tebrnvarja 1869 (Drž. zak. št. 100),
° provažanji oseb, katere tretja država skozi državno ozemlje ali pa na ladjah ene stranke
pogodnice izroča drngi stranki.
(Sklonjen na Dunnji dno (i. decembra 1882, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu potrjen dne 22. maja 1883,
v obojostranskih pritrdilih izmenjen dne 28. maja 1883.)
Apostolicus Rex Hungariae, Hex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marcliio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
Notum testatumque omnibus at* singulis, quorum interest, tenore praesen-bum faeimus:
Po8teaquam a Plenipolentiario Nostro ae illo Majestatis Suae Regis jtaliae conventio additionalis ad illam de reeiproea maleficorum extraditione ,nita et signata est, lenoris sequentis:
(Slov»ni,o|,.)
Izvornik.
Prevod.
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche Boi de Bohême etc. etc., Boi Apostolique de Hongrie et
Sa Majesté le Boi d’Italie, désirant régler d'un commun accord les conditions de la remise par voie de transit à travers le territoire de l une des Parties contractantes, ou sur ses bâtiments, des individus livrés a l’autre partie par un ti oisième état, ont nommé à cet effet pour leurs plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Boi de Bohême etc. et Boi Apostolique de Hongrie:
Le Sieur Gustave Comte del Kâl-noky de Körös-Patak, Chevalier de l’Ordre Impérial de Léopold; Conseiller intime autuel et Chambellan; Son Ministre de la Maison Impériale et des affaires étrangères, Major-Général dans Ses Armées etc. et
Sa Majesté le Boi d’Italie:
Le Sieur Charles Comte de Bobilan t, Grand-Croix de l’ordre des Saints Maurice et Lazare et de la Couronne d’Italie; Grand-Croix des Ordres de Saint-Etienne, de Léopold et de François Joseph, Son Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire etc.
lesquels, après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs trouvés en bonne et due forme, sont convenus des articles suivants:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski in
Njegovo Veličanstvo kralj italijski, želeč po vkupni domembi ustanoviti uvete, po katerimi naj se skozi državno ozemlje ali na ladjah ene stranke po-godnice prevažajo osebe, katere tretja država drugi stranki izroča, imenovala sia si v to pooblaščenca, mamreč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski
Svojega pravega skrivnega svetovalca grofa Gustava Kâlnoky de Ivörös-Patak, viteza Leopoldovega reda, kamernika, ministra cesarske hiše in vnanjih reči, general-majorja itd. in
Njegovo Veličanstvo kralj italijski: Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra grofa Karla Bo bilan t, velikokrižnika redov Sv. Mavricija in Lazarja in italijske krone, velikokriž-Inika redov Sv. Stefana, Leopolda in I Frančiška Jožefa,
katera sta, priobčivši si ■ vzajemno svoji pooblastili in priznavši, da sta dobre in pravšne oblike, dogovorila naslednje člene:
Article I.
L’extradition par voie de transit sur les territoires ou les bâtiments des parties contractantes sera accordée pour les mêmes actions punissables ainsi que sur la production des mômes documents et sous les mêmes restrictions et précautions qui aux termes du traité conclu entre l’A utri ehe-Hongrie et l’Italie le 27 Février 1869, règlent l’extradition réciproque.
Člen I.
Izročitev s provožnjo skozi državno ozemlje ali na ladjah strank pogodnic pripušča se gledé istih kaznjivih djanj in na poka/, istih listin ter pod istimi utesnili in pridržki, ki so merodavni za, vzajemno izročevanje po določilih pQ" godbe med Avstro-Ogerskiin in Italijo dne 27. februvarja 1869 sklenjene.
Le transit ne sera pas accordé :
1° si 1’ individu appartient par sa nationalité à l’Etat requis;
2° s’il est poursuivi soit pour un délit politique soit pour un fait connexe à un semblable délit;
3° si par rapport à l’infraction qui a motivé la demande de transit, la prescription de la poursuite criminelle ou de la peine est acquise d’après les lois de l’Etat requis.
Il en sera de même si, du chef de cette infraction ou de quelque autre délit les tribunaux de l’Etat requis sont, d’après les lois du pays, appelés à procéder contre l’inculpé ou bien à exécuter une sentence pénale portée contre lui.
Article II.
Sera accordé de même, sous les restrictions prévues par l’article XV du traité d’extradition du 27 Février 1869 transit (aller et retour) à travers le territoire ou sur le bâtiments de l’une des parties contractantes, des malfaiteurs détenus dans un troisième Etat et dont la confrontation avec l’inculpé est jugée néce8sairo dans une instruction pénale ouverte devant les tribunaux de l’autre Partie.
Le transit n’aura pas lieu:
1° si l’individu, dont le transport devra s’ofectuer, appartient par sa nationalité à l’Etat requis;
2° s’il est poursuivi par les tribu-uaux de l’Etat do transit à moins que le tioisiènie Etat n’ait consenti à l’extrader eU son temps à l’Etat requis ;
3° s’il s’agit d’une confrontation dans ÜQe cause pénale politique.
Provožnja se ne bode pripuščala:
1.	kadar dotični človek po svoji narodnosti pripada zaprošeni državi;
2.	kadar ga preganjajo zarad političnega pregreška, ali zarad djanja, ki je v zvezi s takim pregreškom;
3.	če je po zakonih zaprošene države uže zastarel kazensko-pravni pregon ali prisojena kazen v oziru na pregrešek, ki je dal povod prošnji za provožnjo.
Tudi tedaj ne dovoljuje se provožnja, kadar so oblastva zaprošene države po njenih zakonih dolžna kazensko- pravno preganjati dotičnega človeka zarad pregreška, ki je dal povod prošnji za provožnjo, ali zarad kakega drugega pregreška, ali pa kazensko obsodbo na njem zvrŠiti.
člen II.
Takisto se pod utesnili člena XV pogodbe o izročevanji hudodelnikov od 27. februvarja 1889 pripušča provožnja (tje in nazaj) prek državnega ozemlja ali na ladjah ene izmed strank pogod-nic gledé hudodelnikov v kaki tretji državi zaprtih tedaj, kadar se spoznâ za potrebno, soočiti (ko n fron tirati) jih z okrivljencem (obdolžencem) v kazen-sko-sodni preiskavi, katera teče na ozemlji druge stranke pogodnice.
Provožnja sc ne bode pripuščala:
1.	kadar dotični človek kot državljan pripada zaprošeni državi;
2.	če ga preganjajo sodišča te države, čez ozemlje katere bi ga bilo prevažati, razven ko bi tretja država bila privolila o svojem času izročiti ga zaprošeni državi ;
3.	kadar gre za soočbo (konfrontacijo) v politični kazenski pravdi.
Article ITI.
La demande de transit devra toujours être fait par voie diplomatique.
Article IY.
Le transit aura lieu sous l’escorte d’agents pu pays requis. On choisira, autant que possible, la voie la plus courte. Le frais occasionnés par le transport seront â la charge de la partie requérante.
Article Y.
La présente Convention additioneile sera ratifiée et les ratifications en seront échangées à Yienne aussitôt que faire se pourra. Ella sera mise en vigueur dix jours après sa publication dans les formes prescrites par les lois en vigueur dans les territoires des hautes parties contractantes.
Article VI.
La présente Convention aura la même durée que le Traité d’extradition du 27 Février 1869, elle sera censée dénoncée simultanément par le fait de la dénonciation de celui-ci.
En foi de quoi les Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention et y ont apposé le cachet de leurs armes.
Fait en double expédition à Vienne le 6 Décembre de l’an de graze mil huit cent quatre-vingt-deux.
(L. S.) Kâlnoky m. p.
(L. S.) (I. Itobilant m. p.
Člen III.
Prošnjo za provožnjo treba je vselej po diplomatičnem poti sprožiti.
Člen IV.
Prevažajo se taki ljudje pod spremstvom opravnikov (agentov) zaprošene države. Izvoljeval se bode kolikor bode moči najkrajši pot. Troške za provožnjo naj nosi proseča država.
Člen V.
Pričujoči dodatni dogovor se pritrdi in pritrdili se čim prej tem bolje na Dunaji izmenjata. V moč pride deset dni po tem ko bode ražglašen tako, kakor hočejo zakoni veljajoči v državah visokih strank pogodnic.
Č1 e n VI.
Pričujoči dogovor bode trajal dotle, dokler pogodba o izročevanji hudodel-nikov od 27. februvarja 1869, ter bode se štel da je odpovedan ob enem z odpovedjo le-te pogodbe.
V dokaz tega sta obojostranska pooblaščenca pričujoči dogovor podpisala in vsak s svojim grbom podpečatila.
Storjeno v dvojnem izdatku na Dunaji dne 6. decembra v letu Gospodovem 1882.
(L. S.) Kâlnoky s. r.
(L. 8.) K. Kobilant s. r.
Nosvisisel perpensis convcntionis hujus arliculis illos omnes et singulos ratos hisce gratosque habere profitenmr ae deelaramus, verbo Nostro Caesareo et Regio promittentes Nos omnia, quae in illis continenlur, lideli-ter execution! mandaturos esse.
In quorum (idem praesentes ratihabit'onis Noxlrâe tabulas manu Noslra signavimus sigilloque Nostro Caesareo et Regio appresso firmari jussimus.
Dabantur in Imperial! urbe Nostra Vienna die vigesima seeunda mensis Maji anno Domini millesimo octingentesimo octogesimo tertio, Regnorum Nosîrorum trigesimo quinto.
Franci scus Josephus m.
Gustavus Comes Kâllioky m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolieae Majestatis proprium: Franciscus Eques Riedl a Riedenau m. p.,
c. et r. consiliarius aulicus et ministerialis.
Zgornja državna pogodba se razglašuje ter bode veljala za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, dne 5. junija 1883.
Taufte s. r.	Praždk s. r.
113.
Pogodba od 9. februvarja 188J,
° viajemaem dovoljevanji pravice ubožnih do sodne pripomoči med AvstroOgerskim in Italijo.
(Sklenjena na Dunaji dne 9. februvarja 1883, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena dne 2‘J. maja 1883 in v pri trdil i h izmenjana na Dunaji dne 28. maja 1883.)
Nos Frauciscus Josephus Primus,
divina favente dementia Austriac Imperator;
Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, ^bivoniae, Galiciae, Lodonieriae etlllyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Mareliio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
Notum teslatumque omnibus ac singulis, tjuorum interest, tenore praesen-burn faeimus:
Posteaquam a Plenipolentiario Nostro atque illo Majestatis Suae, Regis Italiae eo fine, ut benefieium auxilii judicialis nationalibus partium eontrae-tantium vicissim praebeatur, conventio die 9 mensis Februarii 1883 Vindo-bonae inita et signata est, tenoris sequentis:
Izvornik.
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohême etc. etc., Roi Apostolique de Hongrie et
Sa Majesté le Roi d’Italie,
désirant, d’un commun accord, conclure une Convention pour assurer réciproquement le bénéfice de l’assistance judiciaire aux nationaux de l’autre Partie contractante ont nommé à cet effet pour Leurs Plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohême etc. et Roi Apostolique de Hongrie:
le Sieur Gustave Comte Kâlnoky de Körös-Pata k, Chevalier de l’Ordre Impérial de Léopold, Conseiller intime actuel et Chambellan; Son Ministre de la Maison Impériale et des affaires étrangères; Major-Général dans Ses armées etc. et
Sa Majesté le Roi d’Italie:
le Sieur Charles Comte de Robi-lant, Grand-Croix de l’Ordre des Saints Maurice et Lazare et de la Couronne d’Italie; Grand-Croix des Ordres de Saint-Etienne, de Léopold et do François Joseph; Sen Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire et Lieutenant-Général etc.
lesquels après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs trouvés en bonne et duc forme sont convenus des articles suivants :
Article 1.
Les Autrichiens et Hongrois en Italie et les Italiens en Autriche et en Hongrie jouiront réciproquement du bénéfice de l’assistance judiciaire commo les nationaux eux-mêmes en se conformant à
Prevod.
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogei’ski in
Njegovo Veličanstvo kralj italijski,
oba želeč skleniti pogodbo, da bi vzajemno zagotovila svojim državljanom pravno dobroto pravice ubogih do sodno pomoči, sta si za tega del j imenovala za svoja pooblaščenca, namreč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski :
Svojega pravega skrivnega svetovalca grofa Gustava Kâlnoky de Körös-Patak, viteza Leopoldovega reda, kamernika, ministra cesarske hiše in vnanjih reči, general-raajorja itd. in
Njegovo Veličanstvo kralj italijski:
Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra grofa Karla Robi-lant, velikokrižnika redov Sv. Mavricija in Lazarja in italijske krone, velikokrižnika redov Sv. Stefana, Leopolda in Frančiška Jožefa in general-lajtnanta itd.
. .............................. !
katera sta, priobčivši si vzajemno
svoji pooblastili in priznavŠi da sta dobre in pravšne obliko, dogovorila naslednje člene:
Člen 1.
Avstrijski in ogerski državljani bodo v Italiji in italijanski državljani bodo v Avstriji in na Ogerskem v7-«*1' jemno uživali pravno dobroto pravice do sodne pomoči v isti meri kakor lastni
la loi du pays dans lequel l’assistance sera réclamée.
Article 2.
Dans tous les cas le certificat d’indigence doit être délivré à l’étranger qui demande l’assistance par les autorités de sa résidence habituelle.
Si l’étranger ne réside pas dans le pays où la demande est formée le certificat d’indigence sera légalisé gratuitement par l’Agent diplomatique du pays où le certificat doit être pi'oduit.
Lorsque l’étranger réside dans le pays où la demande est formée des renseignements pourront, en outre, être pi*is auprès des autorités de l’Etat auquel appartient.
Article 3.
Les Autrichiens et Hongrois admis en Italie et les Italiens admis en Autriche ou on Hongrie au bénéfice de 1’asistence judiciaire seront dispensés, de plein droit, de tout caution ou dépôt fiui, sous quelque dénomination que ce s°it, peut être exigé des étrangers plaidant contre les nationaux par la legislation de pays où l’action sera introduite.
Article 4.
La présente Convention est conclue Pour cinq années à partir du jour de échange des ratifications.
Dans le cas où aucune des Hautes Parties contractantes n’aurait notifié, mm année avant l’expiration de co terme, ®°u intention d’en faire cesser les effets a Convention continuera d’être obligatoire encore une année et ainsi de suite ^ année on année, à, compter du jour où Uue des Parties l’aura dénoncée.
državljani, ravnajoč se po zakonu tiste dežele, v kateri zahtevajo pravno ali sodno pomoč.
Ölen 2.
V vsakem slučaji naj svedočbo uboštva izdajö tujcu, kateri zahteva pomoč, oblastva njegovega navadnega štanovališča.
Ako tujec ne stanuje v deželi, v kateri se zahtev izreče, naj diplomatični zastopnik tiste dežele, v kateri se sve-dočba uboštva ima predložiti, na njej zastonj poveri podpis.
Kadar tujec stanuje v deželi, v kateri se zahtev izreče, moči je vrhi tega nadaljšnje dopovedi dobiti pri oblastvih te dežele, kateri tujec pripada.
Člen 3.
Avstrijanci in Ogri, katerim se v Ita liji, — in Italijani, katerim se v Avstriji ali na Ogerskem dovoli dobrota sodne pripomoči, so polnopravno oproščeni vsake položnine, katera bi sc — pod katerim koli imenom — utegnila po za-konodavstvu dežele, v katerem je bila tožba podana, zahtevati o 1 tujcev, ki se pravdajo z lastnimi državljani.
ölen 4.
Pričujoča pogodba je sklenjena na pet let počenši od dne, katerega ste se izmenjali potrdili.
Ako bi leto dni pred izteč ijom te'a roka nobena visokih strank pogoduic ne priznanila svoje name’e, storiti konec pravni moči te pogo lbo, jbode ista veljala še leto dni dalje in tako naprej od leta do leta dotle. dokler je ne bode ena izmed visokih pogoduic drugi loto dni naprej odpovedala.
Eile sera ratifiée aussitôt que faire se pourra.
En foi de quoi le Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention et y ont apposé le cachet de leurs armes.
Fait en double expédition a Vienne le 9 février de l'an de grâce mil huit cent quatre-vingt-trois.
(L. S.) Kàlnoky m. p.
(L. S.) C. Rohilant m. p.
Ta pogodba se pritrdi brž ko bode mogoče.
V dokaz tega sta dotična pooblaščenca pričujočo pogodbo podpisala in podpečatila.
Storjeno v dvojnem izdatku na Du-naii, dne 9. februvarja leta Gospodovega 1883.
(L. S.) kàlnoky s. r,
(L. S.) K. Robilant s. r.
Nos visis el perpensis eonvenlionis hujus arficulis illos onmes et singnlos ratos hisce gratosque habere profiteimir ae declaramus, verbo Nostro Caesareo et Regio promittentes Nos omnia, quae in illis continentur, lideli-ter exeeutioni mandaturos esse.
In quorum lidem praesentes ratiliabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro appresso firmari jussimus.
Dabantur in Imperiali urbe Nostra Vienna die vigesima seeunda mensis Maji anno Domini millesimo octingentesimo octogesimo tertio, Regnorum Nostrorum trigesimo quinto.
Francisons Josephus in. p.
Gustavus Comes Kälnoky m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium: Franciscns Eques Riedl a Riedeuau m. p.,
Consiliarius aillions ac ministerinlis.
S tem so razglašajo zgornja pogodba, v katero ste privolili obe zbornici državnega zbor a,
Na Dunaji, dne G. junija 1883.
Tnuffe s. r.
1'i‘HŽnh s. r.
114.
Dopustno pismo od 5. junija 1883.
za lokomotivne železnice od Črnovic v Novoselico.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski.
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmalinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski ; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Aleksander ba;on Petrinö, Henrik Popper, Nikolaj Popper, Nikolaj baron Mustaca, Dr. Stefan Stefanovič in Dr. Jovan pl. Zojtfa zaprosili, da bi se jim dala dopustitev v delo in rabo lokalne železnice od Črnovic (Zučke) v Novoselico, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanim prositeljem po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od* 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) to dopustitev podeliti tako:
§. 1.
Dajemo koncesionarjem pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, katera se ima kot lokalna železnica s pravilno medkolesno širino narediti od nekega mesta priv. Levovsko-črnoviško-Jaške železnice blizu Črnovic (Zučke) na Sadagoro in Bojan v Novoselice.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnike, dodeljujejo se naslednja olajšila: a) oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
°) oprostitev od Štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvcnih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
°) oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d) oprostitev od pridobnine in dohodarino, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset let od dne današnjega.
(91ov.nl.ci,.)	^
§• 3.
Koncesionarjev dolžnost je delo železnice te precej začeti in v enem letu, od današnjega dné računeč, dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo držali se zgornjega roka za delo, dolžni so koncesionarji državni upravi dati varnost, položivši petdesettisoč (50.000) goldinarjev kavcije v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostali zgornjega roka, sme se’izreöi, da je položnina propala.
Ta položnina naj se nazaj da trideset dni po tem, ko se zažne vožnja po koncesijonirani železnici.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarjem pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic» ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
t
§. 5.
Koncesijonarjem se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železno-cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-cestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1858 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vrŠbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe prepisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdà trgovinsko mini-sterstvo.
§. 6.
Koncesijonarjem priteza sc pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, narediti delničarsko družbo, na katere sc predenejo pravice in dolžnosti.
Predstveno obligacijo se ne smejo izdajati.
Nasproti se dodeljuje koncesijonarjem pravica, izdati predstvenih delnic (akcij), ki gledč obrestovanja in razdolžbo uživajo predstvo pred založnimi delnicami, do šestkrat sto tisoč (600.000) goldinarjev največ.
Dividenda, ki pristoji prcdstvenim delnicam, predrto smejo založno delnice vpi’ašati po dividendi, ne sme se odmerjati z več nego pet odstotki.
Vso napravilo glavnico treba jo odplačati po razdolžnem črtoži, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in obrazci delnic založnih in predstvenih, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja državne uprave.
§• 7.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri priv. Levovsko-ČrnoviŠko-JaŠki železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob p otovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-darstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesionarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi • železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravilih reči za vojaške transporte ln o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti imajo koncesionarji samo v toliko, kolikor so njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljen i gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Koncesij onarji se zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu postave °d 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na dosluženo podoficirje iz vojstva, bojnega pomorstva in deželne hrambe.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega Zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na dovet-^0set (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mino po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesiji pred iztačajom zgornjega r°ka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovlje io o zamiku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnjo, in bi se prestop roka 110 mogel opravičiti v zmislu §. llg“, lit. b) železnocestnega dopustnega zakoni ^iti no posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Koncesijonarji imajo dolžnost, delovršbo ali vožnjo po koncosijonirani °kalni železnici na temelji vršbeno pogodbe, ki potrebuje odobrenja trgovin-
skega ministerstva upravstvu avstrijske glavne železnice Levov-Črnovice-Sučava katere se drži, na prvih dvajset (20) let proizročiti.
Državna uprava si pridržuje pravico, ko bi država gori omenjeno stično, glavno železnico kadar si koli bodi prevzela v državno vršbo ali odkupila, istodobno prevzeti vršbo na koncesijonirani lokalni železnici ter za čas koncesije kar ga še ostane, voditi za račun koncesionarjev, odnosno delničarske družbe, ki bi prišla na njih mesto.
Ali to vršbovodstvo naj se opravlja pod uveti, kakor so dogovorjeni v zgornji vršbeni pogodbi, odnosno pod uveti, kateri koncesijonarjem ne bodo neugodnejši, nego so postavljeni v prej omenjeni vršbeni pogodbi.
§• io.
Državna uprava ima pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarjem.
Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkopom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% nominalne napravnc glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarjem v dobi še ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki jo v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do stečaja koncesije za izplačilo do^pé.
Zgornja glavnica naj se — kakor si državna uprava izbere, — plača ali v gotovini ali pa z državnimi zadolžnicami po ceni na Dunajski borsi ,ki so ga imele ta dan pred resničnim plačilom.
Nominalni napravili kapital po cifri je podvrečDodobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba naprave še drugi!* novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave, smejo se dotični troškovi pn-šteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjeno nove stavbe ali v pomnoži tov voznih oprav, in če so troškovi ti, kakor volja, izkažejo.
l*o odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupŠčino, brez drugega odmenila ali vračila, v last in užitek te tukaj konces*' jonirane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil če so se katera omislila in zalog materijala, in tako tudi iz napravne
glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma pošli.
§• H.
Ko mine dopustilo in tisti dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobreménjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže z odobrenjem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli (§• 10).
A ko to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 10), ostaja koncesionarjem last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 12.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po' vseh delih nameru primerna in trdno narejena, in ukazati, da 8e napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
V oziru na odkupno pravico pristoječo državni upravi po §. i0, dolžnost jo koncesijonarjev, pogodbe o delu in dobavi pred sklenitvijo položiti v odobrenje peed državno upravo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob koncesijonarjevem troŠku posiljauih kakor se ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe na-8protne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonarji ne plačujejo v državno blagajno povračila.
Takisto se oni odvezujejo dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne v°žnje od IG. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledč povračila večjih h’oskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§. 13.
Državni upravi se dalje pri branja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomilo ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti sc naredeb, primernih zakonom ter P° okolnostih — še prodno izteče koncesija, izreči, da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, petega dne meseca junija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem tretjem. Našega cesarjevanja tridesetem petem.
Franc Jožef s. r.
Taafte s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
115.
Ukaz trgovinskega ministerstva od 10. junija 1883.
o poslatvah s poštnim povzetjem na Nemško in v neke onstran Nemškega ležeče dežele in
od ondod.
Od 1. dne julija meseca 1883 naj obveljajo naslednja določila o poštnem povzetji pri poslatvah na Nemško, Luksemburško in Helgoland, po tem v Belgijo, Dansko, Francijo, Veliko Britanijo in Irsko, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Severno Ameriki) ali od ondod, namreč:
I.
Poslatve s povzetjem smejo se do 75 gld. bankovne valute pri vseh službo vozne pošte opi-avljajočih c. kr. in kralj, ogerskih poštah vzprijemati, če so namenjene na Nemško, Luksemburško in v Helgoland, po tem vice versa do 150 državnih mark pri poštah nemških, huksembui-ških in Helgolandskih, kadar so namenjene na Avstro-Ogersko. V ime troškov za vožnjo in drugih troškov za poslatve iz Nemškega in za Nemškim ležečih dežel smejo se tudi večje vsote povzemati.
Poslatev lahko obstoji v enem kosu, enem ovojku (paketu) z naznanjeno vrednostjo ali brez tega, v navadnem pismu, ali pa tudi v priporočenem ovojku vozno-poštnem. Y prometu med Avstro-Ogerskim in Luksemburškim dopušča se poštno povzetje samo pri ovojkih.
Poštni povzetki so na A vstro-Ogerskem vplačujejo in izplačujejo v bankovm valuti, a na Nemškem, Luksemburškem in v Helgolandu v markah.
Valute preračunjajo na vhodu in izhodu poslatev avstrijski izmenjavami poštni uradi po vsakokratni Dunajski borsni ceni med bankovno valuto in valuto v markah.
II.
Pristojbina (provizija), ki jo je poleg poštnine jemati od poslatve za poštno povzetje, iznaša za vsak goldinar ali del goldinarja avstrijske veljavo 2 krajcarja, a najmanj 6 krajcarjev.





Kos XXXIV. US. Ukaz trgovinskega ministerstva ort 10. junija 1883.	3 9 5
To pristojbino je moči najprej plačati ali adresatu preodkazati, da jo on plača, po tem kakor se za poslatev samo pri oddajanji na pošto poštnina plača ali ne^plača.
Ce se poslatve s poštnim povzetjem nazaj ali zaadresatom dalje odpravljajo, ne pobira se vnovič povzetnina.
III.
Za poslatve s poštnim povzetjem na Nemško v Luksemburg in Helgoland uporabljati in popisovati je s poštno-povzetno nakaznico združene poštne spremnice.
IV.
Poslatev s povzetjem sme se izročiti samo, kadar je opravljen (plačan) povzetek, ter se mora zadnji čas sedem dni po dohodu prejemni pošti nazaj jposlati, če v tem roku ni bila izkupljena.
To veljâ tudi za poslatev s povzetjem, ki nosijo na sebi zapisek „poste restante“.
Povzetnina se drži poslatve (er jo mora torej oddajatelj plačati, če poslatev nazaj vzame.
V.
Poslatve s povzetjem smejo se tako kakor druge vozno-poštne poslatve v prometu z Nemškim dajati na pošto s tem zahtevom, da naj bodo po ekspresu vročene.
VI.
V	drugem veljajo za vzprijemanje in izročevanje poslatev s povzetjem, ki so namenjene na Nemško, Luksemburško in v Helgoland, ali katere prihajajo od ondod, pravila pisana za notranji promet s poštnim povzetjem.
VII.
Počenši od gori povedanega dne bodo se s posredovanjem nemškega cesarstva odpravljali tudi ovojki povzetni iz Belgije, JDanije, Francije, Velike Britanije in Irskega, Nizozemskega, Norvegije, Svedijc in Severne Amerike in v te dežele na Avstro-Ogersko in iz Avstro-Ugerskega pod uveti omenjenimi v točkah I do IV, po tem v točki VI.
Gledč poslatev s povzetjem iz imenovanih dežel na Avstro-Ugers ko na provozu skozi Nemško bode nemški izmenjavalni postni urad Avstro-Oger-skemu nasproti izdajal po navadnem povzetno poštno nakaznico k poslatvi, a kot prejemnika povzetne. poštne nakaznice navajal nemški vzhodni poštni urad "a meji.
V	oziru na poslatve s povzetjem iz A vstro-Ogerskega v imenovane de-^°le na provozu skozi Nemško bodo se povzetne poštne nakaznice pri dotičnih '‘črnskih mejno- izhodnih poštnih uradih hranile dotle, dokler jim ne dojde pri-^nanilo, daje v namenišči poslatve bila povzetnina vplačana. Na to se odpravi Povzetna poštna nakaznica pošiljavcu poslatve na Avstro-Cgcrskem.
vm.
v
V	poštno-povzetnem promeut s Švicarskim ostane dozdanji postopek.
Pino s. r.
11«.
Postava od 16. junija 1883,
s katero se dovoljuje dodatni kredit k poglavja: 29 državnega prendarka za leto 1883-
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
Člen I.
K poglavju 29 (ministerstvo za poljedelstvo) naslov 4 (organi za nadziranje zemljedelstva) v državnem preudarku za 1883 dodeljuje se 32.000 goldinarjev dodatnega kredita.
Člen II.
Zvršitev te postavo jo naročena finančnemu ministru in ministru poljedelstva Na Dunaji, dne 16. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
Taafte s. r. Xiemtalkowski s. r.	Ouiiajcnski s. r.
117.
Postava od 17. junija 1883,
o postavljanji obrtnih nadzornikov.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1.
Trgovinskemu ministru se daje oblast, dogovorno z ministrom notranjih reči imenovati obrtnih nadzornikov, kolikor je potrebno, in enega osrednjega obrtnega nadzornika.
§.2.
Dolavnost obrtnega nadzornika obscza praviloma vsa obrtna podjetja enega ali več okrajev ene dežele, in trgovinski minister jo smo vsak čas, znotraj deželnih mej, raztegniti ali skrčiti.
Obrtni nadzorniki podstojé političnemu deželnemu oblastvu, v okoliši katerega jim leži uradno področje.
§. 3.
Izimno sme trgovinski minister kateremu obrtnemu nadzorniku naročiti, da svoje delovanje raztegne na deželo ali kos dežele, ki meji z njegovim uradnim okrajem.
§• 4.
Trgovinskemu ministru biva pridržano, posamične razdelke obrtnosti izločiti (odvzeti) nadzoru obrtnih nadzornikov teh okrajev, v katerih so dotična podjetja, ter podvreči jih nadzoru posebnih obrtnih nadzornikov, katerih delavnost sme razširjena biti na več dežel.
§• 5.
Nasproti gospodarjem delo dajočim in delavcem imajo obrtni nadzorniki to nalogo, da pazijo na izpolnjevanje zakonitih propisov, v oziru:
1.	na naprave in naredbe v obrambo življenja in zdravja delavcev, za katere so obrtniki dolžni poskrbeti takd v prostorih, kjer se dela, kakor tudi, kjer delavci stanujejo, če dajd tudi stanišče;
2.	na to, kako se uporabljajo delavci, koliko časa se na dan dela, in na obdobno (periodno) prenehavauje dela;
3.	na to, da se pišejo imeniki delavcev, in da bivajo službeni redi, na plačevanje mezde in na delavske izkaze;
4.	na obrtno izučbo mladih pomočnih delavcev.
§. 6.
Obrtni nadzornik naj obrtovnim oblastvom, skrbečim za izpolnjevanje dotič-oih določil obrtnega reda, pomaga kot nadzirajoč, poročujoč in svetujoč strokoven organ, in sme se mu tudi naročati, dâ pové svoje mnenje gledč prošenj za odobrenje obrtovalnic ali kake premene na uže odobrenih obrtovalnicah, kolikor se dotikajo ozirov na življenje in zdravje delavcev.
I,	s-7
Da bode mogel svoje naloge izpolnjevati, naj se obrtni nadzornik, — zaporedoma, pregledujoč obrtna podjetja, njegovemu nadzoru podvržena, po tanje seznani z razmeri, kateri se njegovega področja dotikajo.
§•8.
v
Cim obrtni nadzornik izkaže, da je to, pokazavši obrtniku ali namestniku njegovemu izkaznico, katero izdaje deželni poglavar in ki jo je treba vsako leto °bnoviti, dopuščen mu je vstop v vse za delo namenjene prostore in vsa stanišča delavcev vsakega njegovemu nadzoru podvrženega obrtnega podjetja vsegdar, vendar po noči samo ta čas, ko se delo vrši. Obrtnik ali njega namestnik ima pravico spremljati obrtnega nadzornika, podjetje ogledujočega.
Obrtni nadzornik ima oblast, vsako osebo, katera ima delo v obrtnem podrtji, tudi obrtnike ali njih namestnike povsod, kjer se dotičnega podjetja delo Vrsi, zaslišavati (izpraševati) o reččh, ki spadajo v njegovo področje, če je posebno, brez priče, vendar tako, da se s tem kar najmanj mogoče delo moti al* ovira.
, Na obrtnega nadzornika zahtev dolžni so obrtniki ali njih namestniki podati mu odobrujoče listine, ki se odnašajo na njihove obrtovalnice, in pa do-
‘>&e Jrtröe aii zrjJ»ke.
Ako katera v zgornjem imenovanih oseb obrtnemu nadzorniku zabrani vstop v prostorije, ki jih hoče ogledati, zahtevano izjavo odreče ali drugim ne dopusti,
(Slovonijoh)	73
tako izjavo od sebe dati, ako krivo izustilo od sebe dd ali druge nagovarja, da bi krivo izjavo dali, naposled če se obrtnik ali njegov namestnik krati pokazati odobrilne listine, črteže ali zriske, ki se tičejo njegove obrtovalnice, tedaj je do-tični človek — kjer ne gre za djanje po občni kazenski postavi kaznovano — kriv prestopka in obrtovno oblastvo pokazni ga po meri propisov obrtnega reda-
§• 9.
Najde li obrtni nadzornik, da se v katerem obrtnem podjetji prav ne izpol-njujejo določila, v njegovo področje sezajoča (§. 5), naj od obrtnika zahteva, da takšne nezakonitosti (nepostavnosti) ali neprilike precej odstrani, in ako bi se kateri branil to storiti, naj podd naznanilo pristojnemu obrtovnemu oblastvu, da se upoti redno uradovanje o tej stvari.
§• io.
Obrtovna oblastva so dolžna, kar naredé o naznanilu od obrtnega nadzornika po §. 9 prejetem, precej priobčiti obrtnemu nadzorniku, kateremu je prosto, zoper razloke na prvi in drugi stopinji, dokler teče rok utečaja (rekursa) ugovarjati, in tak ugovor ima to moč, da tista reč mora biti v višjo razloko predložena.
§• H.
Na obrtnega nadzornika predlog pristoji obrtovnemu oblastvu pravica, — kadar se zdi biti zdravje delavcev v nevarnosti vsled načina, kako jih v delo rabijo, ali vsled vršbenega postopka, kateri je v dotični obrtovalnici navaden, — k preiskovanju, ki ga bode potreba o tem, privzeti zdravnike, kemike in druge veščake, ki jih mora obrtnik tedaj plačati, kadar se poistini (pokonstatuje), da res bivajo tiste neprilike, katere je obrtni nadzornik slutil.
§. 12.
Izpolnjujoč svojo nalogo naj si obrtni nadzorniki prizadevajo z dobrotnim prigledom ne samo osebam, katere v obrtu kot pomočni delavci služijo, zagotoviti dobrote zakona, ampak tudi obrtnike v izpolnjevanji tega, kar zakon od njih zahteva, taktno podpirati, med interesi obrtnikov z ene in pomočnih delavcev z druge strani, na podlogi svojih strokovnih znanosti in uradnih izkušenj posredovati takö, da bi bilo za obe strani prav, ter zadobiti si doverje ali zaupanje tako gospodarjev kakor tudi delavcev, po čemer jim bode mogoče, pripomagati k temu, da se med obema vrstama ohranijo dobri odnošaji ali razmeri, in kjer jih ni, da jim se pot odprč.
§• 13.
Obrtnih nadzornikov dolžnost je, o svoji delavnosti in svojih opazbah trgovinskemu ministru po nadstoječem deželnem oblastvu vsako leto podajati obširna poročila, v katerih naj se tudi kake nezgode, ki so delavce svojo službo opravljajoče zadele, in njih vzroki pojasnjujejo in pa predlagajo kake zakonodavstvene in upravne mere ali naredbo, ki bi se jih bilo v korist obrtnosti z ene in delavcev z druge strani poprijeti.
Ta poročila treba je v primerni oceni vsako leto položiti pred državni zbor.
§. 14.
Dokler svoj urad opravljajo, imajo obrtni nadzorniki značaj državnih uradnikov ter so podvrženi službenim propisom, kateri za državne uradnike sploh veljajo.
§• 15.
Za obrtnega nadzornika sme biti imenovan samo kdo tak, ki ima potrebno stopinjo strokovne omike ter zna jezike v dotičnem nadzornem okoliši navadne.
§.16.
Obrtne nadzornike je treba z uradno prisego zavezati, da naj molôé o vsem, kar zvedô gledé razmerov tičočih se obrtnikovega posla in obrtovanja, sosebno je njihova dolžnost, kot najstrožjo tajno ali skrivnost čuvati, kar jim pride na znanje o tehničnih uredbah, postopkih in kakih posebinah delovršbe, zà katere jnn obrta podjetniki rekö, da jih je v potaji imeti.
Kdor take skrivne uredbe, postopke in druge posebnosti — dokler je postavljen za obrtnega nadzornika ali po tem, ko izstopi iz tega službenega razmerja, — brezoblastno drugemu komu priobči ali razglasi, ali v svojo korist °brne, zakrivi se, če ne podpade ostrejšim določilom občne kazenske postave, pregreška ter bode z zaporom od treh mesecev do dveh let pokaznjen.
To določilo ne brani uporabljati na-nj tudi disciplinarne propise.
§• 17.
Obrtni nadzornik ne sme obrtnega podjetja, bodi fabrika ali delavnica, ni öa svoj račun ali kot namestnik vršiti, ni pri takem podjetji kakor si koli bodi ^deležen biti ali kot vršbovodnik, mehanik, delovodnik, inženir itd. služiti.
§• 18.
Obrtni nadzorniki ne smejo za svoje uradne poslove ni od obrtnikov ni od P°Daočnih delavcev jemati nikakeršnega povračila, in njih dolžnost je, ko bi jih *oo teh v goste povabil, ne pristati na vabilo.
§• 19.
Obrtnim nadzornikom ne smejo se izročati naloge njihovemu področju tujo in sosebno naj jih finančna uprava na nobeno stran ne uporablja.
Tudi jim ne pristoji pravica, vpogledovati v obrtnikov poslovne knjige, Vr6bene izkaze, dopise in kar si enakšnega bodi.
§. 20.
. ^vrŠitev te postave je naročena trgovinskemu ministru in ministru no-tra»jih reči.
Na Dunaji, dne 17. junija 1883.
Franc Jožef s. r.
Tauffe s. r.
Pino s. r.
118.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 10. junija 1883,
o začetka uradovanja okrajnega sodišča v Mšani dolnji na Gališkem.
Okrajno sodišče v Mšani dolnji, katero se ima vsled ukaza pravosodnega ministerstva od 23. marcija 1883 (Drž. zak. Št. 40) na novo ustanoviti, naj začne svoje uradno poslovanje 1. dne oktobra 1883.
Pražalc s. r.
119.
Razglas finančnega ministerstva od 22, junija 1883.
o tem, kako je ustanovljen zemljiškega davka odstotek od čistega donosa po zvršenem pritožbenem postopku.
Na podlogi člena I, §. 4 postave od 28. marcija 1880 (Drž. zak. Št. 34). po tem členov I, II in IV postave od 7. junija 1881 (Drž. zak. št. 49) in z ozirom na dovrsbo pritožbenega (reklamacijskega) postopka postavlja se zarad dokončne davkovne odmere odstotek zemljiškega davka za čas od 1. dne januvarja 1883 do 31. dne decembra 1895 gledč vseh v državnem rçboru zastopanih kraljevin in dežel na 227/10 odstotkov čistega donosa, najdenega po sklepih osrednje komisije za uredbo zemljiškega davka.
I>uuajewski s. r.