Ameriška Domovi ima mmmMMMmm-- mo ,aM€mCAM IN S^flfT NO. 242 //0 im im tMmvAm omv National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 16, 1963 SLOV€NIAN mw&AP& ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Položaj Dubčka v ČSR je vedho bolj negolov Pritisk Moskve je vedno m o č n e jši. Komunistična partija in vlada ČSR imata vsak dan bolj vezane roke. PRAGA, ČSR. — Ni se treba vdajati nobenemu optimizmu. Dubčkova struja med komunisti na češkoslovaškem se razkraja. Celo njegovi ožji sodelavci so že prešli med “zmerne” tovariše. Liberalno krilo Komunistične partije ima še vedno precejšnjo Večino v Centralnemu komitetu, toda ima zaradi ruske navzočnosti vedno bolj vezane roke in mora vedno z enim očesom gledati na to, kaj hoče Moskva. Pred zasedanjem Centralnega komiteta pretekli mesec,, je šel Dubček z najožjimi sodelavci na posvet z vodniki Komunistične partije ZSSR v Varšavo, konec preteklega tedna je šel s Cerni-kom, Svobodo, Husakom in Strougalom na podobne razgovore z vodniki Rusije v Kijev. Delavstvo podprlo Smrkovskega Josef Smrkovski, predsednik Narodne skupščine in najbolj trdjseti^ dopoldne na Highland park zastnrmik lihpralne smeri v nar- pokopališče. . .. . .... -- waNfc2£:IUKaf» Novi grobovi Gregor Skebe Včeraj je umrl v St. Alexis bolnici 74 let stari Gregor Skebe z 10604 Dove Ave., rojen v Hinjah pri Žužemberku na Dol., od koder je prišel v ZDA pred 50 leti, zaposlen kot mesar pri Gibbs & Co. do svoje upokojitve leta 1965, mož Mary, roj. Šušteršič, oče Daniele Isakson, Mary Long (Fla.), Frances Hočevar in Stanka, 11-krat stari oče, brat Micke, Sofije Ivan in pok. rev. Silvestra Skebe. Pokojnik je bil član Društva Bled št. 10 ADZ. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Louis Meden V soboto so našli mrtvega na njegovem domu na 1692 Douglas Rd., v Wickliffu 57 let starega Louisa Medena, rojenega v Clevelandu, zaposlenega pri Chase Brass & Copper Co. Pokojnik je bil oče Lorrette Richards, Louisa, Carmen Powalski in Richarda, 3-krat stari oče, brat Josepha, pok. Frances Berlec, pok. Anne Meden, Zore Brown in Victor j a. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob de- zastopnik liberalne smeri v partiji, v Kijev ni šel, ker je znano, da ga Moskva ne mara in bi se Gizeila Estvanko V petek je umrla v Pedone ga rada znebila. Njegova odsot- Nursing Center na Maple Hts., host je vznemirila pristaše svo-:^ let < stara Gizeila Estvanko s bode med delavstvom, da so po-'15612 Corsica Ave., roj. Hove-slali iz tovarn vrsto resolucij’,netz na Češkoslovaškem, vdova Vodstvu partije na samo zaseda-jP0, b 1965 umrlem možu Paulu, hje Centralnega komiteta pre- mati Elmerja, Paula, Richarda, tekli četrtek in se odločno posta- Freda, Virginie Perney in pok. Vili za Smrkovskega in ostale. Anne-Marie, 9-krat stara mati, 5-krat pramati. Pogreb je iz za Vodnike reform. Zagrozili so s splošnim štrajkom, če bi ga poskušali “za zaprtimi” vrati potis-hiti z vodstva v partiji, in vladi. sika so posvarili, naj ne hodi domov! Poslaništvo ČSR v Švici je dr. D. šika, ki je po zasedbi ČSR po Rusih odšel iz Jugoslavije, kjer Se je nahajal v času sovjetsko-Satelitskega vdora v ČSR, v Švi-Co in tam prevzel mesto profe-s°hja ekonomije na univerzi v Rhslu, posvarilo, naj ne hodi do-^ov, ker se bo moral tam zago-Varjati za svoje besede in dejanja po 20. avgustu. Dr. O. Šik le še vedno član Centralnega ko-teiteta KP ČSR in je dobil po-vabilo na njegovo zasedanje Pretekli četrtek. V torek je spo-r°čil v Prago, da bo na zasedajte prišel. Ko mu je poslaništvo EPoročilo, kaj ga čaka, je svojo Udeležbo odpovedal in v razgo-^uru s časnikarji opozoril na po-°zaj v ČSR, kjer Dubček in to-Variši javnosti niti ne morejo ^ati prave, stvarne slike o polo- Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.45, v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na Kalvarijo. Louis Godec Po dolgi bolezni je umrl v zdravstvenem negovališču 74 let stari Louis Godec z 20755 North Vine St., vdovec po L 1954 umrli ženi Mary, roj. Koren, oče Agnes Tumbry in Marion Erjavec, 4-krat stari oče, brat pok. Johna Fortuna in pok. Anne Budnar. Pokojnik je bil doma v Korenit-(Dalje na 3. strani) Ž aiu. Božič je praznik ljubezni, dobrote in prijateljstva. Bi se morda ob tem prazniku radi spomnili svojih dobrih nekdanjih znancev, za katerih bivališča ne veste? Priobčite svoja voščila v Ameriški Domovini in dosegla jih bodo! ♦ etati Vremenski prerok pravi: ^ Vetrovno, mrzlo z naletava-“ehr snega. Najvišja tempera-Ura okoli 26. Letos je bil pridelek pšenice precej obilen Skupni pridelek pšenice na svetu i'e dosegel okoli 200 milijonov ton. V Ameriki so jo pridelali 63 milijonov ton, v Rusiji 70 milijonov ton. WASHINGTON, D. C. — Federalno tajništvo za kmetijstvo je objavilo pregled o letošnjem pšeničnem pridelku. Pbzneje je ponovno prekontroliralo podatke in ugotovilo, da v njih ni bistvenih napak. Svetovni pšenični pridelek je za letošnje leto cenjen na 294 milijonov ton, torej okroglo po 200 funtov na glavo vsega prebivalstva. Je to izredno visok pridelek, ki ga dq sedaj statistika še ni mogla registrirati v preteklosti. Niso pa se vse dežele e-nako dobro odrezale. V naši deželi smo pridelali 63,000,000 ton. Ravno v tej številki se vidi, kako napredno je naše pridelovanje pšenice. To nam omogoča izredno visok izvoz. Naša letina pa ni bila ravno najboljša v zadnjih letih. Srečo je imela Rusija, pridelala je okoli 70 milijonov ton, to ji bo omogočilo, da bo izvozila prebitek v vzhodno Evropo, srednjo Azijo in na Kubo. Najboljši pridelek so dali žitorodni kraji ob Uralu in ob Volgi, v Ukrajini je bila letina srednja. Slabo so se odrezale države ob , Donavi, .ned njimi tudi Jugoslavija. Tam so imeli od pomladi naprej slabo vreme. Tudi Jugoslavija se je slabo odrezala, vendar pa računajo, da ji ne bo treba uvažati pšenice. Srednja Evropa je pridelala vsega skupaj komaj 23.5 ilavna skupščina Zli zavrnila afriški našrl ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina Združenih narodov je v petek zvečer glasovala o predlogu afriških držav, naj se Južno-afriška unija izključi s Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). Za afriški predlog, ki je dobil večino v političnem odboru skupščine, je glasovalo 55 članic ZN, v glavnem azijsko-afriški blok, proti 33 članic, največ zahodni blok, med tem ko se je 28 članic, med njimi komunistični blok, glasovanja vzdržalo. Glavni tajnik ZN U Tant in glavni pravni svetovalec ZN C. Stavropoulos sta pred glasovanjem opozorila skupščino, da je afriški predlog v nasprotju z določili ustanovne listine ZN. Predstavnike afriških držav to ni prav nič motilo, eni so hoteli Južno Afriko “kaznovati” zaradi njene politike ločitve ras, pa naj je bilo to v skladu z ustavo ZN ali ne. Zastopnik Tanzanije je pred glasovanjem zagotavljal, da bo to pokazalo “prave prijatelje in sovražnike Afrike”. Po glasovanju so zagovorniki predloga zmerjali Ameriko, Anglijo in druge zahodne države s “hinavci” v pogledu rasne enakosti, kar pa so te odločno zavrnile. Precej ostrih kritičnih izjav so bili deležni tudi predstavniki sovjetskega bloka. ------o----— Irak bc okrepil .voje sile v Jordar*.]: BAGDAD, Irak. — Tu je bilo objavljeno, da bo Irak poslal v Jordanijo nove oddelke svojih oboroženih sil, da okrepi briga- Evropa je imela normalno leti- žke sile pretekli teden. do, ki je tam že od lanskega ju' nija. Vlada se je odločila za ta | nem Vietnamu so milijonov ton, približno 8^7; pod korak no hudem izraelskem le- pokončale v soboto v petih spo-letnim povprečjem. Zahodna talskem napadu na iraške voja- p^dih skupno 109 rdečih, pa imele same le lahke izgube. Rdeči so napadli ameriške bojne čolne v delti Mekonga na raznih krajih v petek in soboto. Pri tem so bili 3 ameriški mornarji mrtvi, 19 pa ranjenih. Rdeči so izstrelili okoli 100 min in raket na ameriški vojaški oporišči zahodno in severno od Saigona. Škoda je bila majhna, človeških žrtev ni bilo. V SAIGONU PRIČAKUJEJO RDEČO ZIMSKO OFENZIVO Južnovietnamsko poveljstvo je zajelo dokumente, ki govore o novi rdeči ofenzivi na Saigon. Tako so že nekaj dni vse čete na tem področju, južno vietnamske in ameriške, v pripravljenosti. Tudi ameriški obrambni tajnik je včeraj o-menil možnost take ofenzive, ki pa naj ne bi smela imeti vpliva na razgovore v Parizu. SAIGON, J. Viet. — Sredi preteklega tedna naj bi bile južnovietnamske oblasti dobile v roke rdeče dokumente, ki govore o bližnji rdeči ofenzivi na glavno mesto. V zvezi s tem so odredili pripravljenost vseh vojaških enot v Saigo-nu in okolici ter posvetili posebno pozornost rdečim, ki naj bi se v okvirju načrta za napad skušali spraviti v Saigon. Ameriško poveljstvo ni sicer prepričano v neposredno nevarnost napada na Saigon, pa je vendar odredilo delno pripravljenost preteklo soboto. Rdeči imajo res zbrane v bližini meje Kambodže močne vojaške enote, od 20,000 do 30,000, toda te imajo do Saigona vsaj nekaj dni hoda, če ne bi bilo na poti nobenih ovir. Možnost rdeče zimske ofenzive je omenil tudi ameriški obrambni tajnik C. Clifford včeraj v svojem razgovoru na televiziji._______ Ameriški obrambni tajnik je dejal, da morebitna rdeča zimska ofenziva v Južnem Vietnamu ne bo imela vpliva na razgovore v Parizu, saj je predsednik L. B. Johnson koncem cktobra, ko je objavil konec napadov na Severni Vietnam izjavil, da “bo še veliko trdega bojevanja in trdega pogajanja”. O pripravah za napad 'na glavno' mesto Saigon govore poročila že več tednov, zato so ameriška letala B-52 ponovno v zadnjih dneh močno bombardirala predele, kjer sumijo, da so glavna rdeča oporišča vzdol meje Kambodže. Na področju Saigona in širše okolice ni bilo v zadnjih dneh nobenih bojev. Drugod v Juž-ameriške čete no, pridelala je 46.5 milijonov ton, morala bo pa tudi letos u-voziti nekaj pšenice. Ne morejo se pohvaliti z dobro letino ne Azija ne Afrika ne Južna Amerika. Letošnji pridelek bi zadostoval za prehrano, ako bi pasivne dežele imele možnost, da kupijo potrebno pšenico. Kjer manjka denarja, tam Izrael je poslal svoja letala nad iraške sile, ko so te ponovno streljale na izraelske obmejne vasi z dalekometnirni topovi. Izraelska letala so te topove u-ničila. bodo ljudje lačni, toda prave splošne lakote bo malo. Kar jo bo, bo praviloma v Aziji. Venezuela dobro prestala preskusnjo pri predsedniških volitvah CARACAS, Venez. —- Pri letošnjih predsedniških volit-volitvah so se potegovali štirje kandidatje za zaupanje volivcev. Na prvem mestu je bil kandidat Betancourtove vladne stranke demokratske akcije Barrios, za njim je največ pomenil kandidat Copei stranke krščanskih demokratov Caldera. Negativno veljavo je imel kandidat Prieto, ki je bil preje v stranki demokratske akcije, potem pa na svojo roko kandidiral. Je torej razcepil stranko, kot je pri nas guverner G. Wallace razcepil demokrate. To je bil glavni razlog, zakaj je vladni kandidat Barrios propadel. Pravi vzrok za poraz vladne stranke so bila njena notranja trenja. Stranka ima preveč veljakov srednjega kalibra, vsak med njimi pa hoče biti na odločilnem mestu. To je ohromilo strankino organizacijo. Zato je znani venezuelski politik Betancourt čisto pravilno poudaril, da se mora stranka od poraza nekaj naučiti in ustvariti več discipline in vzajemnosti v svojih vrstah. Novi predsednik bo torej Caldera, ki vodi že od začetka Copei stranko. Je bil predsedniški kandidat že I. 1958, pa takrat še malo znan. Zmagal je pa 1. 1958 Betancourt po zelo hudem boju z levičarji pod vodstvom komunistov. Predsedniške volitve 1. 1963 so potekale mimo, zmagal je kandidat vladne stranke Leoni. Tudi letos ni bilo nobenega nasilja v volivni kampanji, le besedna vihra je bila huda. Tako je Venezuela pokazala že pri treh predsedniških volitvah, da se zna obnašati v volivni borbi. Novi predsednik Caldera ne bo imel lahkega stališča. Njegova lastna stranka mu ne bo delala sitnosti, kajti je najbolje organizirana v Venezueli in se opira na male ljudi v mestih in industrijskih središčih. Težave bo imel Caldera v kongresu. Za kongres je postavilo kar 33 strank svoje kandidate, seveda je večina med njimi propadla. Vendar je novi kongres bolj podoben mozaiku kot sklopu organiziranih strank. Caldera bo moral kovati od slučaja do slučaja koalicije, drugače ne bo mogel vladati. Volitve so pokazale še par značilnosti venezuelske politike. Zopet se je pokazalo, da se levičarske stranke še niso mogle zasidrati med venezuelskimi volivci. Nimajo še dosti pristašev, pa tudi ne vpliva in ugleda. So preveč razbite med seboj, tudi komunisti se delijo na najmanj 4 frakcije. Sila zanimiv je zopetni pojav bivšega diktatorja Jime-neza v venezuelski politiki. Je pri volitvah nastopil s svojo stranko. Sam je bil izvoljen v senat, njegovi pristaši so se pa uveljavili pri volitvah v mestne občine. Imajo močno delegacijo tudi v mestnem svetu v Caracasu. Jime-nezovi pristaši so se mogli u-veljaviti le s svojim programom, ne pa morda s politično preteklostjo njihovega voditelja Jimeneza. Na programu so postavili kot prvo točko: več miru, varnosti in reda v venezuelskem javnem življenju. Venezuelskemu volivcu je postalo že zoprno, da mora gledati, kako nesposobna je javna uprava, kako je zanikrna do vprašanja osebne varnosti, kakšno demagogijo uganjajo politične stranke, kako malo držijo svoje obljube itd. Vse to ga je nagnilo, da je glasoval za Jimenezove kandidate. V Venezueli je torej političen položaj, ki v marsičem spominja na našo deželo. Tudi pri nas so šli volivci za guvernerjem Wallacejem, ker so prišli do prepričanja, da ne demokratje ne republikanci niso sposobni, da bi ustvarili tako življenje, kot ga ima rad navaden Amerikanec. Venezuelski volivec je podobnih misli. Venezuelska politika je važna za našo deželo radi tega, ker leži Venezuela na severnem delu Latinske Amerike in je toliko velika, da vpliva tako na Latinsko kot na srednjo Ameriko. Je pa obenem med 4 državami Latinske A-merike, kjer se je utrdila svobodna demokracija. Dodati je pa še treba, da venezuelski vojaški krogi ne kažejo veselja do revolucij. L. 1948 so sicer Jimenzu pomagali do diktature, toda 1. 1958 ga niso več podpirali, sedaj pa s simpatijami gledajo na tretjega svobodno izvoljenega predsednika. Rdeči bodo izpustili ameriške letalce? Radio Moskva je danes ponovno objavil po radiu Hanoi vest, da bo Severni Vietnam izpustil za božič ujete ameriške letalce. Koliko bo izpuščenih, ni bilo povedano. V Washingtonu in v Parizu, kjer se vrše pogajanja med Severnim Vietnamom in ZDA, ne vedo še nič o kaki izpustitvi ujetih ameriških letalcev. A. Harriman je izjavil le. da upa, da je poročilo radia Moskve resnično. Severni Vietnam naj bi imel skupno v svojih ujetniških taboriščih okoli 400 ameriških letalcev. Točno število ni znano, ker Hanoi ni nikdar sporočil nobenih imen niti ni dovolil Mednarodnemu Rdečemu križu, da bi stopil z njimi v stik. V Parizu še vedno zastoj V Parizu se še vedno prepirajo c obliki mize, za katero naj se vsedejo zastopniki Hanoia in Osvobodilne fronte na eni strani in zastopniki Washingtona in Saigona na drugi. Menda so se zedinili, naj bo miza okrogla, pa po sredi prežagana, kar naj bi dokazovalo dve strani “našo in njihovo”. Rdeči zahtevajo, naj bosta tudi “naša’ in’ njihova stran” po sredi prežagani in ločeni z ozko špranjo, kar naj bi dokazovalo, da so razgovori “štiristranski” in re “dvostranski”. Pričakujejo, da bo ta teden le prišlo do sporazuma o tem in se bo nato konferenca lotila posla. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev v Newburghu ima v sredo, 18. dec., ob enih popoldne svojo letno sejo v SDD na Prince Avenue. Seja je bila prestavljena na 3. sredo zaradi Božiča. Tečaj o državljanstvu— Po Novem letu se bo začel v St. Clair Recreation Centru tečaj o državljanstvu za priseljence, ki se pripravljajo za pridobitev državljanstva ZDA. Učil bo Joe Wood. Za pojasnila kličite EX 1-5111. Božično darilo— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo po posebnih božičnih cenah FRIGIDAIRE zmrzo-valnike, primerne za lepo božično darilo! — Več v oglasu! Božična Ameriška Domovina— V petek, 20. decembra, bo izšla oožična številka Ameriške Do-novine. Natisnili jo bomo nekaj zvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35^ (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-jatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje in reba poslati 50^. Izgredi v Pakistanu se nadaljujejo DACCA, V. Pak. — V raznih krajih Vzhodnega Pakistana je prišlo pretekli teden do demonstracij in izgredov proti vladi Ayub Khana. Demonstracije so se začele v Zahodnem Pakistanu že pred tedni. V zvezi z njimi je vlada prijela vodnike politične opozicije. Na čelo opozicije se je nato pretekli mesec postavil bivši poveljnik pakistanskih letalskih sil maršal Mohamed Asghar Khan. Ko se je pretekli petek nabralo okoli njega par tisoč njegovih pristašev, ko je bil opoldne v mošeji, je na njihovo zahtevo po opravljeni molitvi pred mošejo spregovoril in trdil, da je vlada “popolnoma korumpirana”. Oblasti so prepovedale vsa zborovanja, ko sta bila v Dacci v soboto, 30. novembra, ubita dva demonstranta. Scranton zagovarja uravnovešeno politiko NEW YORK, N.Y. — Guv. W. Scranton je v petek poročal izvoljenemu predsedniku R. Ni-xonu o svojih dognanjih in vti-hh na 10-dnevni poti po Srednjem vzhodu, ki ga je privedla v glavna mesta 6 držav na tem prostoru. Po razgovoru z Nixo-nom, ki so mu prisostvovali tudi W. Rogers, državni tajnik v novi administraciji, H. A. Kissinger, Nixonov glavni svetovalec za narodno varnost, in znani časnikar W. Lippmann, je imel guv. W. Scranton tiskovno konferenco. Časnikarjem je Scranton razlagal, da morajo Združene države voditi na Srednjem vzhodu bolj nepristransko in uravnovešeno politiko. Opozoril je, da A-rabci smatrajo, da je ZDA glavna skrb varnost Izraela, da pa jim za arabske koristi in potrebe ni. Guverner je dejal, da je prav, da skrbe ZDA za varnost Izraela, toda ne smejo pozabiti tudi na Arabce, ki jih je 100 mi-ijonov. Če jih bodo zanemarile, ;e bo na Srednjem vzhodu ruski vpliv, ki se je v zadnjih letih ;am zasidral, še bolj utrdil in ahko popolnoma prevladal na veliko škodo ZDA. Februarski vpoklic k vojakom bo znašal 33,000 mož WASHINGTON, D.C. — Bo torej večji kot za januar in tudi večji, kot je bil v zadnjih 7 mesecih, akoravno so v tej dobi začele pojemati velike vojne operacije v Vietnamu. Razloga za tako veliko število vpoklicev sta Iva: najprvo hoče Pentagon pospešiti rotacijo vojakov, ki so v Vietnamu. V okviru rotacije pa največ vojakov odsluži svoj rok. Na drugi strani hitro pojema število prostovoljcev. To je na primer prisililo marine, da so morali seči po vpoklicih. Letos je že 6.000 vpoklicanih moralo iti med marine, ker se ni prijavilo zadostno število prostovoljcev. MMEMiiM &omw mwmm£mssm*s®m 6117 St. Cl&lr A v«, — HKnd«r*on 1-063J — Cleveland; Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Sditor: Mary Debevec NAROČNINA; £a Združene države; 116.09 na leto; $8,00 z* pol lata; ffc.00 za S maaeea Ba Kanado in dežele izven Združenih držav; $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 1 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $16.00 per year; $8.00 tor 6 months; $5.00 for S month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fur one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 242 Monday, Dec. 16, 1968 Nixon in njegov kabinet Preteklo sredo zvečer je Nixon predstavil ameriški javnosti svoj kabinet na televizijski predstavi z vsem sijajem, kar ga zmore sodobna televizijska tehnika. Od prvega vtisa je namreč veliko odvisno ne samo v življenju, ampak tudi v politiki. Tako smo videli novi predsednikov kabinet kar v celoti, kar do sedaj ni bila navada. Do sedaj je vsak predsednik počasi imenoval člane svojega kabineta, da je po tej poti zamoril dolgočasje, ki prevladuje v tednih med jesenskimi volitvami in januarsko inavguracijo. Ne bi se radi prehiteli z oceno članov kabineta. Treba je še počakati, kaj bodo člani kabineta izjavljali pred Kongresom, ko bodo morali zadostiti radovednosti kongresnikov in senatorjev. Kot je pri nas že navada, da radi pretiravamo, se to godi tudi sedaj. Kabinetu se pripisuje veliko večji pomen, kot ga ima dejansko in po zakonu. Predsednikov kabinet se na primer nikakor ne more primerjati s parlamentarno vlado v evropskih demokratičnih deželah. Tam pomeni ministrski svet res pravo vlado, ki nekaj politično pomeni, saj je vlada odgovorna parlamentu in ji parlament lahko izglasuje nezaupnico. Državni predsednik ali monarh res lahko menja vlado, toda sam ne more brez nadaljnega menjati njenih sklepov. Čisto drugačen je pri nas predsednikov kabinet. Naj-preje predsednik sam nabere o svoji preudarnosti člane svojega kabineta in mu jih ni treba nikomur predložiti v odobrenje. Kongres si sicer lasti to pravico, pa je kongresno stališče sporno. Kongres tudi ne more izreči nezaupnice nobenemu članu kabineta. Zato pa predsednik lahko odslovi vsakesa člana kabineta, kadar se mu zdi potrebno ah pametno. Skratka; člani kabineta so sicer najožji^svetovalci in sodelavci vsakokratnega predsednika, toda še zmeraj le uradniki. Morejo skupaj ali posamič predsedniku le nekaj svetovati, o ničemur pa sklepati. Tak je praven položaj naših članov kabineta. Pa vendar javnost misli, da so pri vsem tem mogočni gospodje, kar je tudi res. Odkod izvira njihova moč? Ob rojstvu je bila naša republika majhna dežela. Gospodarstvo je bilo še slabo razvito, ljudje so se kar poraz-'gubljali na ogromnem prostoru. Družabni stiki so bili omejeni na naseljene kraje, promet je bil tako primitiven, da si ga danes niti zamisliti ne moremo. Za vsako daljšo pot je bilo treba dneve in tedne. Pot, ki je trajala tudi cel mesec, ni bila nič izrednega. Pri takih razmerah je predsednik lahko obvladal celo deželo, saj je imel pod seboj manj prebivalstva kot sedaj guverner srednje federalne edinice. Za javno upravo je rabil neznatno število uradnikov, pa še pri tem ni bilo treba, da bi bil zahteven glede njihove kvalifikacije. Danes je stvar drugačna. Predsednik daje posredno in neposredno kruh 3 milijonom uslužbencev, civilnih in vojaških. Mora upravljati ne samo federalna tajništva, ki njihovo število stalno narašča. Pod njegovo kontrolo spada še nad 300' avtonomnih federalnih organov, pa tudi njihovo število narašča. Tako mu zmeraj bolj uhaja iz rok tudi pregled federalne uprave, kaj šele vodstvo. Že prvi trenutek, ko prevzame posle, je navezan na sodelavce, ki jim mora hočeš nočeš zaupati posle bilijonske vrednosti ali pa kontrolo nad sto in sto tisoči ljudi. Njegovi zaupniki prvega razreda so federalni tajniki. Teoretično bi morala federalna tajništva obsegati vse federalne posle, pa so se jim s časom izmuznila obsežna področja federalne uprave in si priborila položaj avtonomnih federalnih organov. To se posebno rado godi tam. ker so posli zvezani z veliko stopnjo strokovnosti. Kaj je torej predsednik? V primeri bi povedali: je šofer, ki sedi za volanom, je kapitan, ki kontrolira krmilo, na ves ostali pogonski organizem pa nima nobenega vpliva, kajti vse je že avtomatizirano s federalnimi pravilniki, predpisi, zakoni, uredbami itd. Predsednik je tako po sili razmer primoran, da se posveti le najvažnejšim med važnimi zadevami, pa še tu lahko samo odloča, izvrševanje svojih sklepov pa mora prepuščati že drugim. Tako dejansko nikoli ne ve, kako se njegovi sklepi izvršujejo in izvrševanja tudi ne more osebno kontrolirati, ako bi to tudi hotel. Predsednik je torej tako odvisen od vseh federalnih u-službencev, kot so vsi odvisni od njega. Najbolj so od njega odvisni federalni tajniki, on pa tudi najbolj od njih. V tem je velika moč članov kabineta. So navadni uradniki, pa imajo večjo moč kot na primer evropski ministri. Na vse to nič ne mislimo, nam je pred očmi le želja, da bi čim preje zvedeli, kdo bo kaj v Nixonovem kabinetu. Naši radovednosti je sedaj zadoščeno, to pa je tudi vse. Vemo za imena, ne vemo pa, kaj tiči za njimi, kakšne cilje imajo, kje so odločevale zveze in kje vpliv zvez sam po sebi, kakšne naloge jim bo naložila predsednikova politika itd. Da se bo izbira članov vršila po političnih vidikih, to je jasno. Praviloma so vsi člani kabineta tudi pristaši predsedni- kove stranke. Le redke so izjeme, ki je nagib zanje treba iskati v predsednikovi želji po mostovih do opozicije. S tega vidika je tudi Nixon nabiral člane za svoj kabinet. Ali je pri tem imel srečo, bomo kmalu videli. Politična javnost si ne bo dala vzeti pravice po hitri oceni federalnih tajnikov, demokratska opozicija v Kongresu pa tudi ne bo varčevala z radovednostjo, kaj so in kaj mislijo. Šele potem bo možna nepristranska sodba o njih. Še manj vemo o bodočnosti predsednikovega kabineta in njegovih članov. Čisto gotovo jih z njihovih službenih mest ne more pregnati noben kongresni sklep. Ostanejo torej, če je predsednik zadovoljen, na svojih mestih do 20. januarja 1973. Pa vendar uči skušnja, da so le redki, ki ostanejo do konca na svojih mestih. Večina se bo že pred 20. januarjem 1973 umaknila, Nixon bo pa takrat tako sameval kot sameva sedaj Johnson, pred Johnsonom pa tudi vsi bivši predsedniki. I. A. BESEDA IZ NARODA Upokojencem v lewbnrghu MAPLE HEIGHTS, O. — Sporočam vsem tistim članom in članicam kluba Slovenskih upokojencev iz newburskega okrožja, kateri niste bili na zadnji seji, da je redna mesečna seja za ta mesec prestavljena za en teden prej kot ponavadi, to je, na tretjo sredo, dne 18. decembra. Seja se ta' mesec vrši v - Delavski dvorani na Prince Ave., začetek ob 1. uri popoldne. To bo obenem tudi letna seja in bomo izvolili odbor za leto 1969. Vabljeni ste vsi člani in članice, da se udeležite te seje in pripeljite kaj novih članov s seboj. Za po seji bosta naši članici Anna Kreševič in Theresa Simončič pripravili nam vsem prav okusno večerjo. Tudi pijače ne bo manjkalo. Sicer imamo prigrizek in pijačo po vsaki seji, toda ta mesec pa bo še nekaj posebnega. Letos je bil naš klub precej aktiven, imeli smo dva izleta z busom, oba v Pennsylvanio, 9. novembra pa smo imeli letni banket, ki je prav lepo uspel in bomo prihodnje leto zopet lahko kam peljali se na izlet. Daši je pristopnina in članarina Slovenskih klubov upokojencev prav majhna, pa je še vedno veliko slovenskih upokojencev, ki ne spadajo k nobenemu klubu. Za malo članarino (pri nas je samo 25 centov mesečno) se lahko snidete in zabavate s svojimi starimi prijatelji vsak mesec in greste parkrat na leto na izlet s svojimi znanci. Torej napravite resoljrcijo, da po Novem letu pristopite k enemu izmed klubov slovenskih upokojencev. Ker je to moj zadnji dopis v tem letu, si štejem v dolžnost, da se zahvalim našim slovenskim časopisom, ki prav vestno priobčujejo naše dopise in objave, da smo prav dobro informirani med seboj. Želim vesele praznike uredništvu in upravništvu, kakor tudi vsem čitateljem lista, posebno upokojenkam in upokojencem. Anton Perušek Pravite, da imamo, sodeč po sliki, ki sem Vam jo bil poslal, čedne letoviške hiše. So še iz starih francoskih časov. Pred skoraj 100 leti je zdravnik Jeršin odkril te gore, kjer živijo posebne vrste gorjanci, ki pripadajo malajski rasi in se dele na veliko rodov, katerih vsak govori svoj jezik, pa so vsi ti jeziki med seboj sorodni in podobni kambodžanskemu in laoškemu. Francozi so uvideli, da bi si v tem zmernem podnebji! v gorah in med temi miroljubnimi rodovi lahko uredili prijetna letovišča. Tako so si sezidali mesto Da-Lat, speljali do tja železnico in zgradili asfaltirane ceste. Tudi tukaj v Tram Hanku je bilo tako majhno francosko letovišče. Salezijanci smo ga pred šestimi leti kupili in preuredili za naš novicijat in malo semenišče. Toliko k Vaši opazki glede slik. Lepo je pri stas v Vielnasrj, !e =,, PATERSON, N.J. — Misijonar Majcen se je zopet oglasil. Takole piše: “Prejel sem Vaš ček, za katerega se Vam in vsem dobrotnikom od srca zahvaljujem. Slap v Vietnamu in Majcenovi semeniščniki. O naših gorjancih pa še tole: Če bodo našli kakšnega dr. Luthra Kinga, ki bi te preproste ludi malo kulturno dvignil, vzbudil zavest skupnosti in jih povezal, utegnemo imeti tukaj čez par desetletji hude rasne boje med Vietnamci in temi prvotnimi prebivalci. Komunisti nimajo kaj prida vpliva na nje, ker so družinsko med seboj silno povezani. Kadar kam gredo, gre vsa družina skupaj. Tu blizu je plantaža čaja, kamor Vietkonci radi prihajajo na obisk. Zadnjič so. primorali dva tovornjaka, napolnjena z rižem, da sta morala zapeljati v gozd. Lepo in vljudno so vozačema dali potrdilo o prejemu riža, da bodo vse pošteno plačali “po o-svoboditvi”. Kmalu nato so odpeljali v gozd 10 delavcev iz čajne tovarne in stražnika. Mlajše so mobilizirali, tri starejše in stražnika pa poslali nazaj, a so potem stražnika pred njegovim domačim pragom ustrelili. Tam doli v Saigonu je pa res hudo žalostno. Vietnamci in A-merikanci bombardirajo predele mesta, kjer so se ugnezdili komunisti. Ubogi ljudje bežijo in od daleč gledajo rdeče plamene, ki požirajo sad njihovega truda tolikih let. Res je, da njih bara- in trgovine zopet polne ljudi.” Časopisi so te dni pisali, da se je v Saigonu lansko leto rodilo štirikrat več otrok, kot je pa ljudi umrlo. Ljudje skušajo pač vsak po svoje izkoristiti vojno, ki prinaša s seboj razne socialne bolezni, kot na primer korupcijo. Časopis, ki sem ga bral, pravi, da je korupcija res žalosten pojav in ga je treba z vsemi silami pobijati, da bi pa zdravilo proti njej, ki ga vsiljujejo komunisti, to bolezen še poslabšalo. “Ti pravijo, da hočejo narod osvoboditi korupcije, pa bi nas radi “osvobodili" svobode. Če oni zmagajo, bi morali takoj u-stanoviti novo “Osvobodilno fronto”, da bi nas rešila skega komunizma in njegove tiranije. Koncem konca je laže prenašati zlorabo svobode, kot pa biti oropan vse svobode in pred svojo vestjo se sramovati, da trdno stoji v vrsti hvaležnih in pobožnih Slovencev, ki izvršuje naj dragocenejše delo v korist vseh zatiranih Slovencev. Vsak mimoidoči in mimosto-ječi naj tudi dobro premisli tvegano žrtev dr. Meršola in se bo morda lažje odločil za vstop v vrste dobrih borcev, ki z dobrimi deli za naše žrtve niso prenehali. Le v medsebojni odkriti ljubezni je rešitev naroda pred popolnim propadom. V podobnem položaju smo bili trije vojni tovariši in dva visoka častnika pred 50 leti, ko nam je ljubezen do bližnjega več pomenila kakor pa izvršitev suhega kitaj- paragrafa, ki je smrt 200 vračajočih ujetnikov zahteval. Da ta slavna človekoljubna imena ne uidejo iz spomina, naj jih navedem v posnemanje vsakega, ki postati suženj.” Tako pravi ta' ljubi svojega bližnjega kakor sa- budistični časopis. Ubogi Robert Kennedy! Na mega sebe, Ljubljančan polkovnik 2. gor- uho Vam povem, da ga tukajšnji skega polka Loeser, stotnik Bril- ler, računovodja Ape, pečarski mojster v Novem mestu, Srečko Magolič, pom. rač. vodja, in R. Lukež, računovodja, vsi smo bili v tem edini, da bi bili nesrečni vračajoči se rezervisti plen paragrafa, ki določa za službo so- katoličani niso nič kaj obrajtali. So še vedno jezni na njegovega pokojnega brata, ki je dal usmrtiti tri brate Diem. Pa tudi njemu zamerijo, ker je hotel to vojsko za vsako ceno končati in — tako oni mislijo — njih izročiti na milost in nemilost komunistom. Dal Bog, da bi njegova žrtev bila Vietnamu v korist! — Mis. Andrej Majcen, SDB.” Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. ------o------ Razmišljanja in ugotovitve ob prireditvah F, K. 6. Tabor (Nadaljevanje) Vzemite za vzgled tovarniškega delavca, ki je prebil ves teden pri več kot glasnih strojih v tovarni in ga vidite v točilnici stati nekaj ur in streči našim gostom. Vzemite za vzgled jeruzalemsko ženo, mater otrok in morda poleg matere še delavko v tovarni, ki se javi na delo v kuhinji morda že ob 4. uri zjutraj, da bo takorekoč z delom in morda še s prodanim pecivom, ki ga je doma pripravila, prispevala za dar ubogim inyali-dom. Odbor mora biti trajno hvaležen ugledni družini Tavčar, ki se tudi 60 milj oddaljena od svojega bivališča v Pennsylvaniji stalno udeleži vseh spominskih proslav naših mučenikov. Ta družina se redno spominja tragičnega položaja, katerega se je ves protikomunistični svet rešil le s pomočjo hrabrih domobrancev, ko smo zapuščali domovino. Ta obramba domobrancev na u-miku je bila tako težka, da so domobranci pustili na bojišču preko Ljubelja do Borovelj kar 35 mrtvih junakov in neznano število ranjencev in to vse so morali utrpeti, da je moglo civilno begunstvo se rešiti brez najmanjše škode za zdravje in življenje. Vsi rešeni, še ob strani stoječi, pomislite še zadnjikrat, ali je vaše zadržanje na-pram tistim, ki se trudijo, kolikor mogoče olajšati težke bolesti preostalih svojcev s praktičnim sodelovanjem, upravičeno pred Bogom. Ali ni vzgledno za vse preostale rešene bivše begunce, da predsednik našega krajevnega društva soborec g. Ivan Kočevar, družinski oče z ugledno vražniku ujetništvu smrtno družino in s svojo soprogo do-prinaša neverjetne prostovoljne komaj s pogledom obrne na lepe kazen. Rusi so že takrat vračali ujetnike, o katerih jim je bilo znano, da nikdar ne bodo zanesljivi komunisti in da bodo, ko se bodo vrnili domov, obtoženi veleizdaje radi sodelovanja v tujih legijah. Toda, hvala Bogu, to pot je ruskim komunistom popolnoma spodletelo in vsi vrnjeni so zdravi in srečno rešeni dosegli vsak svojo družino. Ves čas v avgustu 1918 je bila težko mora nad našo dušo, ki ni pustila spanja, dokler niso bili ubogi rezervisti oproščeni vsakega madeža po paragrafu. Ta čin izredne ljubezni do bližnjega naj bo vzgled vsem, ki še danes stoje v mimohodu naših žrtev, kakor duhovnik in levit v sv. pismu pred usmiljenim Samarijanom. Dvignimo se, priskočimo na pomoč za najpotrebnejše. Kdo naj še stoji ob strani, kadar pomisli, da je naš narod postal poleg tisočev mučenikov še žrtev uničenih 3500 domov, 6000 gospodarskih poslopij, 50 šolskih zgradb, 70 prosvetnih in drugih domov in najmanj 40 cerkva v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev. (Tabor, str. 280, 1968.) Koliko žuljev in napora je bilo potrebno, da je naš človek to vrednost zgradil. In danes naj se kdo sprehaja brez čuta do domovine in naroda mimo tistih ostalih borcev za iskanje pravice, ki nadaljujejo borbo proti komunistom. Najmanj vsako leto enkrat, spomladi, priredi Tabor javno pobožnost na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Vsakega obiskovalca te prave slovenske božje poti, ki predstavlja mogoče do 100 metrov globoko namočeno zemljo z mučeniško nedolžno krvjo v nesvobodni domovini, mora ob vsaki taki poti globoko presuniti srce. Skromna kapelica na koncu griča, urejeni cvetlični nasad pričata pridne roke, ki jih vodi srce polno ljubezni in spoštovanja do mučeniških žrtev. Ves ta okras cvetja je delo požrtvovalne gospe Tončke Urankar. Ali ni taka skromna žena vsega posnemanja vredna za tiste, izmed katerih se kdo žrtve za pobožen spomin našim mučenikom in v podporo zapuščenim svojcem preostalih do- mobrancev in inyalidom. S tri- nudila dekleta in mlade žene cvetlice in skrbno negovan nasad. Človek bi mislil, da se bodo gospej Tončki kar v množici po- krat prestreljenimi pljuči v borbi za civilne begunce je utrpel ke niso veliko vredne stavbe, so j težko hibo, kakor stotine drugih le za silo zbite hišice, pa ko so ti ubogi ljudje ob nje, so ob vse. Danes sem prejel pismo od mojega nekdanjega gojenca v Saigonu, ki piše, da je zelo nevarno hoditi po mestu, ker rakete padajo na vse strani. “Čudno je pa le — tako piše — da ljudje živijo, kot bi vojske sploh ne bilo. Kakor hitro streljanje ne- borcev pri umiku civilnega prebivalstva v letu 1945 pri Borovljah. Tisti, ki še vedno stoje ob strani, na bi raje poskrbeli, da se takih proslav za pobožen spomin in materij alno pomoč zapuščenim tisoči udeležijo kot dokaz novi in stari domovini, da te pomoč, da pod njenim vodstvom ve dni v Kočevju, Turjaku, Grčaricah in Jelendolu. Ob vsaki postaji postoji duhovni vodja z borci in se v molitvi spomni naših mučencev. Tudi gospod Leben Jože nikdar ne izostane, da ne bi poskrbel okoli kapelice za lično razsvetljavo in reproducirano glasbo. Tudi tega požrtvovalnega člana nihče ne vidi, ki ima sposobnost za tako tehniko, da bi ga včasih nadomestil. Borci korakajo v četi s slovensko in državno zastavo, kateri naš prapor je že toliko sprememb doživel, dokler ga naši možje borci niso potegnili iz naših skrinj in med okupacijo pogumno dvignili visoko kot simbol o-svoboditve naše domovine. Pogled na hrabre, že sive naše do-fnobrance, na naš prapor in na številne narodne noše in na sv. mašo je tako ganljiv, kakor bi bil ves slovenski narod zbran o-koli oltarja in bi vsi prosili Brezjansko Mater pomoči v naših razklanih časih, komunistom v zabavo. Pa ni tako, še so močne edinice pri življenju, ki so zveste ideji, ki naj predstavlja in goji narodno zavest v ljubezni bratstva do svobode. Lepo bi bilo, ako bi Tabor trajno pozidal tak križev pot, da bi vsak obiskovalec Pristave lahko sem in tja prisluhnil teni postajam. Zgodovina se ponavlja in tako bi Slovenci morali ponavljati lep in preprost klic rimskega senatorja S c i p i j a : “Quousque tandem — potem zaključi — Ceterum censeo Car-thaginem esse delendam” — Kako daleč še — v ostalem pa mislim, Kartago se mora razdejali. Primerjaj in boš pravo pogodil! Tudi g. Petelin ne smem pozabiti imenovati in naj mi ne zameri, ako omenim, da ga nikdar ne manjka na Orlovem vrhu, kadar je pomoč potrebna. Pri naših spominskih proslavah nas vsakokvrat obišče naš neutrudljiv duhovni vodja France Gaber, ki prihiti k nam iz daljne Minnesote. Vsakokrat smo vsi borci izredno veseli njegovega obiska, ker se z njim lah-';o pogovorimo odkritosrčno v demokratskem duhu. Najbolj moramo biti ginjeni, ko naš duhovni vodja nikdar ne opusti, da, bi se ali v molitvi ali sicer v zasebnem razgovoru spomnil našega modernega Mojzesa, pok. škofa Rožmana, škof Rožman je je bil tisti junak, ki je sredi o-kupacije in revolucije imel veliko brigo tudi za duše domobrancev in dovolil našim borcem vojne kurate, ki so vse sposobnosti dušnega pastirstva uporabili za domobrance. Torej je bila slovenska vojska brez skrbi opremljena z vsemi potrebami redne vojske. To je bilo zlasti važno za starše in žene domobrancev, da so se domobranci ohranili na tisti moralni višini, ki so jo od svojcev prijeli in odnesli v slovensko vojsko in tam tudi ohranili. Tudi tem, že pokojnim vojnim kuratom smo vsi domobranci in tisti, ki so bili rešeni po domobrancih, dolžni biti hvaležni in za pokoj njihovih duš moliti. Joj, s koliko brezbrižnosti so obremenjeni šjsti, ki hočejo zabrisati vsako sled naj večje tragike slovenskega naroda. Kadar spregovori predsednik Zveze društev Tabor, mora imeti vsak domobranec spoštovanje do takega predsednika, ki kljub prestani tragični skušnji tudi z rešitvijo iz brezna ne kloni v protikomunistični borbi. Nikdar ne omenja tragike svojih pokojnih bratov mučenikov, ki se niso mogli rešiti iz brezna in jih sam ohranja v spominu kot žrtve za v. .. vero in narod. Oba preizkušena razširijo nasad prav do vhoda borca na grič. predsednika krajevnega društva Tabor g. Hočevarja in Po tirolski zemlji sem prav po- predsednika Zveze „ Milana gosto videl, kako dekleta krasijo jZajca naj nam Bog ohrani do s cvetjem krize na razpotjih, ka-j skrajnih človeških meja_ PraV kor so jih po naših vaseh v do-;rič manj ne zasluži naš 0. movim, ko se m vladala suznost štovanja naš socijalni referent državljanov in dokler se še ni pogačnik, ki z vso iiubezniio in svoboda delila po mericah. Ob dokler se še m Pogačnik, ki z vso ljubeznijo nesebičnostjo upravlja zelo od-proslavi postavijo možje od ka- govorni referat) s katerim delom . . ,Pelf d° fonca pris1:ave nekak marsikateri vdovi ali invalidu naj večje žrtve Slovencev niso (križev pot naših mučenikov, si- obriše solze radi nehvaležnoSti Majcenova misijonska hiša i koliko pojenja, so ulice, gostilne pozabljene. Nihče nima pravice jajna misel in spomin na krva- (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, 3 *■ S. FINŽGAR: MIRNA POTA Snubcev je dosti, a kakšnih! akaj si prej trdil, da se ti oči po Slfirti žene niso nobene druge j^ijele? No, zakaj ne? Ali naj ti aso odgovorim, kot mi je pove-stara, samska maj erica na J-^iini, ko sem jo vprašala, za-ai se ni omožila. Rekla mi je, Jekoliko nabrskana, da je brž-njenega moža ubil Hero-med betlehemskimi otročiči. ^1» vera v usodne skrivnosti ži-vlknja!” 2e, že. Toda verjeti ti ne mo-da bi se ne bil oglasil snu-ec> ki ti je bil no srcu.” t ^es se je oglasil tudi tak. A "^ftisva vzela.” Zakaj?” Hrp •' ^ ■‘■o je že tako daleč, da ti ne ,0111 pravila, vsaj danes ne. Oče, .0|; dober gospodarstvenik, bil visok bančni uradnik, me je v^al potem na Dunaj. ‘Naberi kzikovnega znanja, izobrazba »J ti bo najboljša dota, noben ^čni bankrot je ne uniči.’ To to imam in sem zadovoljna, pa od srca hvaležna.” tisti resni snubač?” ‘P r°ročil se je z drugo. Poseb-Srečen ni bil. Danes je daleč Ho v tujini, žena doma. Ne iz-^ po tujih razmerah.” imaš še starše?” ^ ^imam, oba sta umrla. Oče ^le zapletel v neke denarne za-S(.Ve’ a Je vse šlo po zlu. Ker ^ °ba moja brata odšla po sve-h ^ službe, sem ostala sama s in obema stregla do smrti. . 2daj sem, kakor veš, sama in ^ Vesela, da sem. Taka je zelo eProsta zgodba mojega življe- je poslušal. Tudi iz nje- (jj^godbe je posnel misel, da bi l^a Mara kakor nalašč zanj. h e^° ga je, da bi ji povedal. ®kiagal se je. once se je nižalo proti Jalov-1,.' "stala sta in nenavadno zres-p*19 odšla proti koči. ^ ri večerji mu je Mara pripo-^ °Vala, kako jih je zajela sil-i nevihta, ko so sestopali z Ja-t^Ca' “Ta je bila vsaj trikrat buda kakor ona včeraj nad Od vodnih curkov pro- kamenje se je usipalo z in treskalo na snežni plaz 'en ob Jalovcu. Smrtno ne-ty.119 bi bila hoja po snegu. Mo- tes sm0 ta od Ja pot!’ Vi se obrniti proti Trav-tam na Mojstrovko. jo je z očmi in usti po-t Ko je končala, se je še "alilm “Moji spremljevalci, W. ^kušeni turisti, so soglasno h tok ^lo Steno ^iii: ‘Sedaj si zrela za čez S tem so podžgali mojo željo po tisti [^s>; nečimrno “Hi bil ^išT iaZ tvoi m0^> bi te Itoj, .trikrat zaklenil v sobo, ka-1 dovolil v take nevarnosti.” kHo, , da nisem tvoja žena. io ^ 6c ljubim svobodo,” se mu \ dejala in se ozla na sten-“rVarico. šah imajo! Ali igraš?” tt^ študent sem mnogo ur ■eV ob šahovnici.” kj . -------... to je hitro vstala in segla Shu- ^Zgodaj je, da bi šla poči- abim te na bitko!” sem že iz vaje.’ V ;*'> VaJ tndi jaz že dolgo nisem ^ ^ očetom, ko je bil v po-lV[^Seni zadnjič igrala.” a je hitro razpostavila fi-^^ačela sta. Ni preteklo če-e> je Mara že zmagala, je zaklicala Rudiju. urti°-irri, ae eno Partij°l” ) ie Kiara sPet zmagala. !] i^ 1 ie Pometel figure v škat-Wekel; “Dvakrat poražen. ^ ^ l mi yr je.” Domenila sta se, a c}0 jntro zgodaj odrineta Jit. ^Vorjeno pot proti Bohi- 'i6 bilo lepo. Rudi je bil Sedno v obednici. Tudi X]U 1Tluclila. Hitro sta pozaj zavezala zelo olajšane e in šla. Mara se je po grušču s Kredarice kar zaprašila proti koči Planiki. Rudi v tak drnec ni mogel za njo. Spodaj ga je Mara čakala in ga gledala, kako se mu upogibljejo nevajena kolena in se oprezno motovili po stezi. “Tako se nisva zmenila,” je bil Rudi skoro hud, ko je prišel do nje. “Saj nimam gamsovih parkljev.” “Nič se ne boj, če sem se nekoliko sprožila. Po tako pripravnem grušču se mi res ne ljubi zavirati. Poslej bova počasi pretolkla vso pot. Le ti vodi, da ne boš hud.” Zložno sta šla mimo Velega polja nad Vodnikovo kočo. Ko sta se dvignila na pobočje Tosca, je Mara predlagala: “Rudi, posedi nekoliko. Krasen razgled imaš. Jaz stopim kvišku. Vem, kje so lepe planike in murke.” “S teboj pojdem.” “Nič ne pojdeš. Priden bodi in me počakaj.” Mara je snela oprtnik. “Tegale mi varuj, dokler se ne vrnem.” “Saj bi tudi jaz rad utrgal nekaj planik.” “Stara dekličja postava je, da one dajejo fantom šopke, ne fantje dekletom. Razumi in lepo se oddahni!” Mara je odbrzela v strmino. Rudi je sedel in zase pogodrnjak Vse ženske so enake. Bogaj in priden bodi!” Rudi je sedel na trato in se naslonil na mehko žimasto travo. Pregledal je gore od Črne prsti do Bogatina, ki so se zlatile v dopoldanskem soncu. A kmalu je opustil razgled in zasanjani. Misli so ga začele obletavati. Dve misli: Irma in Mara m vnovič Mara in Irma. Zazdelo se mu je, da spomin na Irmo bledi, da ga vsega prevzema Mara. “Kaj pomeni to? Saj mi je Irma pred smrtjo sveto obljubila, da bo vedno ob meni, a zdaj se umika. Ali jo moje vznemirjeno čustvo do Mare žali? Njo da bi pozabil? Ne, samo tega ne. Irma, preljuba moja Irma, pomagaj mi, pokaži mi pravo pot iz tega vrtinca. Navdahni mi zmedeno srce z jasnino! Zbegan sem. Kdo drug mi bo pomagal, če ne ti, edina, ki si mi bila vse?” Takrat je zaslišal z gore: “Hop-lop, lop!” Zbudil .se je iz sanj, vstal in zagledal Maro, ki je skakljala po brežini proti njemu. Toliko da se je dobro zavedel, je bila že pri njem. V rokah je držala dva šopka. “Glej, fantič moj, ali nista krasna?” Segla je po Rudijevem klobuku in zapela: “Gor za klobuk t’ ga bom pripela z eno zlato knofljico.” V šopku so bile tri planike, tri murke in vejica sleča. “Slovenskemu fantu slovenski šopek za trak,” mu je razlagala in vrnila klobuk. Sebi je prav tak šopek vtaknila v nedrje. Rudi je snel klobuk, občudoval šopek, se pokril in segel po Mari, da bi se ji s poljubom zahvalil. Mara se mu je umaknila. “Dolg za bratovščino je že poravnan. Za obresti se nisva nič dogovorila.” Ročno si je zadela oprtnik in rekla: “Pojdiva!” Vodila je tako hitro po mehki stezi ob Toscu, da jo je Rudi stežka dohajal. Nad pastirskimi kočami se je ustavila: “Ali bi ne stopila v kočo na mleko? Glej, iz ene se kadi. Majeriča je doma.” Menda mi gre zato na otročje, ko uživam toliko mleka. Pod Zelenico pri lovcu vsak dan po trikrat — in sedaj še tu,” je rekel Rudi. Mara je že zavila proti koči in mimogrede navedla znane besede: “Če ne boste kakor otroci...” in že se je pogajala z majerico. Popila šta vsak lonček planinske dobrote, nagradila planšarico in odšla. Mara je proti Uskovnici tako pospešila korak, da je bil Rudi vedno za dober presledek zadaj. FraaeSs L isf od May Oo« letos doli! glavne prtzsia- ip liU CLEVELAND, O. — National Conference of Christian and sveta. Ako je podpora še tako RAZMIŠLJANJA IN UGOTOVITVE OB PRIREDITVAH P.K B. TABOR (Nadaljevanje s 2. strani) Jews — NCC.J je podelila glavno priznanje za “človečanske odnose” predsedniku May Com- skromna, vendar že spomin na usodo prizadetega obriše solzo. Vem, da imenovanim ne bo prav pany v našem mestu Francisu A. j prišla ta sodba spoštovanja, to- Coyju. Ta sklep je pretekli te- da zdelo se mi je potrebno ome- den objavil predsednik Konfe- niti, da tistim, ki so zavrgli spo- rence dr. S. W. Brown v New štovanje in ljubezen, sporočim, Yorku. To je naj višje odliko va- da sem zelo srečen, ko morem nje in priznanje, ki ga daje Kon- biti član društva z naj višjo mo- ferenca kristjanov in judov zna-.ralno klasifikacijo, ki še vedno nim osebam v naši deželi za nji-; goji spoštovanje in ljubezen do hove napore in uspehe na polju največjih žrtev našega naroda. dobrih odnosov med ljudmi. Pri- TT, v., x ,. v a r< • j t Udeležil sem se tudi spomin- znanje bo F. A. Coyju podelje- 1 , , j s-tcega potovanja do naših sobor- no uradno na banketu 23. febru- ih., m ■ . arja 1969 CGV V Mllwaukee- To potovanje, Dr. Brown je v svofi objavi ‘‘‘f'? ie b<>1:ie ™ma- poudaril, da je bil P. A. Coy ia>e’ ker. sm° p°ro“a 1 na bran za odlikovanje zaradi svo-! gr°b “T®8 sk°fa jega stalnega nabora in prizade- U mi b“ osta!° » neEbnsnem v. , ... . ■ , :spommu. B r a t s k a prijaznost, vanja za cim boljše odnose med „ . J , .’ ljudmi različnih ras in ver, za iz- »borcev pod vod- boljšanje človeštva. S tem ci- st™”'Mejača m „ j r • • ... vseh, ki so mu pomagali, je do- Ijem je sodeloval pri najrazhc- 0 a ... . , . . ^ . nejših programih in organizaci- U "f v bvalem0?-ka- jah, tako tudi kot podpredsed- ‘U. ™ ‘T* -T o nik pri Greater Cleveland m “š1,‘T!0 hvatem. Sprejeti Growth Association. iam° “* kakorI bratJe ,m sestre- . Tudi slovo je bilo ganljivo. Vsa F. A. Coy je elan Business-1 proslava in pobožnost v obiiki m™S n erracial Committee, križevega pota se je izvršila po lInUnow? 'ega C(LE7E' progr!lmu’ ™ sm° se te sp°- . .. . m se vrste dru- minske proslave udeležili v dol- gih. Živahno deluje tudi pri gi OT0CeSiii Boy Scouts of America in do- J Naši borci bi nas radi imeli v svoji sredi, da bi prespali v Mil-waukeeju in šele drugo jutro odpotovali v Lemont na grob škofa Rožmana. Toda zmagalo je praktično demokratično gla- dove našega naroda. la Rupnika in do pobite prve i slovenske vojske. Vsi so življenje žrtvovali za vero, oče, brat s. Mathew Marie O.P. ti junaki (Ft Wayne> Ind). Mrs. Mary Fortuna, Mrs. Christine Kozlow- Samo eno bi pripomnil. Društvo protikom. borcev je prilič- brodelnih ustanovah. Z ženo Virginio živi F. A. Coy - - --- na Shaker Heights. Njegov sin no 0Pisal° to Prvo snidenje. V Lawrence je nakupovalec za P0r0|Mu občnega zbora “Tri-May Co. .glav”, kjer se je vršila sloves- _______ j nost, pa je med neštetimi pri- v. v jpreditvami naša prireditev, ki je rmfMOn 'n 86 n®sre®e , bila mogoče najpomembnejša, !pak se slike in besedilo objav- v Z' Zapiski uaPes^1> P0^- Josepha Papesh in pok. Rose Pelcarsky. Pokojnik je bil član Sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Naj sv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob Protikomunistični borci Tabor so pogumno sredi svobodne A-merike za spominsko proslavo organizirali strumen strnjen pohod na Orlov vrh Slovenske pristave v strnjenih vrstah svojih v cerK;e fW ccy -noS+an fievetih, nato avtomobilov. Enkrat so našteli takih voz 80 in drugič preko sto. Na straneh nekaterih pa so bili napisi, kaj pomeni ta naš pohod in tako se je nabralo še posa- .. meznih do 30 voz in še več in u-! ^ena J°sePha- Pogreb bo iz Grdi-deležba je bila zelo zadovoljiva 1 nove§a P°grek. zavoda na Lake na Kalvarijo. Josephine Menart Včeraj je umrla v Euclid General bolnici Josephine Menart, roj. Sauric, z 19171 Pasnow Ave., vsaj za te čudne čase, v katerih živimo. Ob taki proslavi sem postal s prav intimnimi mislimi na Orlovem vrhu in sem preudarjal, kako bi borci prišli do denarja, da bi na Orlovem vrhu zrastla od kamna do kamna veličastna ka- Shore Blvd. Henry Lauther Včeraj je umrl v Huron Rd. bolnici Henry Lauther z 24811 Chardon Rd., mož Dorothy. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore. William Per usek Včeraj je umrl v Cleveland pela, kakor bi jo zaslužili naši i - - ------- mučeniki. Nisem upal ust odpre- -reneia^ Metropolitan bolnici 54 ti, pa reči ali zapisati misel o no- s^ara William Perusek s 1118 vi dostojni kapeli. j^ moz Kristine, roj. Vad- Zadnji čas pa sem mnenje iz-!nal’ 0G’e Christine, Louisa, Mi-premenil, ko sem bral v časopis- obelle’ Jamesa, Josepha, in Maju, koliko imamo Slovenci še od- ne> brat pok' Jacoba Widmarja, snega drobiža, ko vre z vseh |Mary Nosan’pok-Louisa in pok. strani denar za stvari, ki niso za j,famesa- P°greb bo iz Grdino-prestiž našega pokreta borcev!Vega P°Srebnega zavoda na E. potrebni. Zganimo se, morda boj62 St v sredo ob ;b3°’ v cerkev pa le uspeh, ako se bomo usme- SV' ^ida ob devet,b, nato na rili “Od kamna do kamna — palača”. Domobranci naj čuvamo naš narodni prapor tako, kakor je bil ohranjen celo med revolucijo in okupacijo po prvi slovenski vojski — domobrancih. Za vse ostale pa, ki še vedno stoje ob strani in se morda še celo žaljivo izražajo o naših vrstah, pa naj velja stih iz Domovine (arija): “O Bog, brez Tvoje-volje se nič ne zgodi, zato ne glej na grehe živih, temveč po skušnjah žrtev mrtvih odpusti.” R. Lukež st. Nii,NAVADl\ A TEKMA Avtomobila s hišicama na kolesih tekmujeta na kolesarskem dirkališču v Zuerichu v Švici za “vajo”. Lepo božično darilo I A.'i imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne do biva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božir in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. _ _ K UPON _________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino naslov: kor moje božično darilo na sledeči Ime . cesta Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) ki v občini Velika Loka pri Novem mestu, od koder je prišel v ZDA 1. 1909. Do upokojitve pred 25 leti je delal pri Republic Brass Co. Bil je vnet društveni delavec. Bil je član in predsednik Napredka št. 132 ABZ, član Slov. doma št. 6 ADZ, bivši predsednik kluba Ljubljana, član Kluba slov. upokojencev v Eu-chdu, delničar in direktor SDD na Recher Avenue. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Želeto- vega pogreb, zavoda na E. 152 j jo “delavni program” za 1. 1970, Zi.., v cerkev sv. Kristine ob de- ki bo na drobno obravnaval po-vetih, nato na Kaivarijo. .sebno ohajsko prosveto. Josephine Janes Kalvarijo. Frank Žnidaršič V petek zjutraj je doma umrl Frank Žnidaršič s 1187 E. 167 St, star 60 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri White Motor Co., mož Josephine, roj. Vovk, oče Normana, pok. Richarda in Roberte, brat Johna in Casimira. Bil je član Baragovega dvora št. 1317 COF. Pogreb bo v torek ob 8.30 iz Zakrajskbvega pogrebnega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes A.ve. ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Organizacija ohajskih republikancev ostane nespremenjena COLUMBUS, O. — V sredo so se zbrali republikanski državni senatorji — jih je 21 med 33 — in zopet izvolili Grayja za svojega načelnika. Ta je takoj nato izjavil, da stranka ne bo menjala svojih delegatov na vodilnih mestih javne uprave, pa tudi programa ne misli spreminjati za 1. 1959. Zato bodo tudi v vseh odborih m komisijah ohajskega senata o-stali znani obrazi na svojih mestih. Pač pa se bodo republikanski veljaki potrudili, da sestavi- mesto in država ............. Za to darilo pošiljam zimsek $. Moje ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država V Euclid General bolnišnici je umrla v petek 70 let stara Josephine Janes, roj. Bizjak, žena Josepha, mati Dorothy Warnke m Williama, sestra Anne Tomažič, bivše lastnice delekatesne trgovine na Grovewood in E. 169 St., Josepha in pok. Mary Bricel. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 9.45, v cerkev sv. Količite ob 10.30, nato na Kalvarijo. Joseph Globokar V soboto je umrl po dolgi bolezni 76 let stari Joseph Globokar z 990 E. 74 St., doma v Krki j na Dolenjskem, od koder ie prišel v ZDA pred 54 leti, lastnik Globokar Realty Co. do pred 4 leti, ko je stopil v pokoj, oče Ed war d a (Calif.), Florence Knaus m Roberta, 8-krat stari oče, 2-krat praoče. Pokojnik je bil član Društva Naprej št. 5 SNPJ in Podr. št. 6 SMZ. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob osmih, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na All Souls pokopališče clobiio dpt: i Gospodinja Iščemo gospodinjo, 2 šolska otroka, $50 tedensko, soba in hrana v Euclidu. Kličite naš urad 431-0628 in pustite ime in na-sl°v. —(243) Molki dobijo delo Pomivalec — pomivalka zvečer — 6 dni YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave. 531-5122 (x) Anthony Pucell V soboto je nenadno umrl v Marymount bolnici 70 let s t a r i Anthony Pucell, mož Mary, roj Globokar, oče Mary Strojniki dobe delo Izdelovalci vijakov, vajenci za izdelavo modelov in kalupov, oskrbniki orodjarne. Kličite za sestanek: 292-5900. American Screw Products Co. (246) MALI OGLASI V najem Oddamo 3 sobe in kopalnica, zgoraj, gorkota vključena. $45. Prednost ima dvojica. Na 15312 Ridpath Ave. Vprašajte istotam. (243) PrijafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA Kobrick, j RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO Alaine Smoleny, Margaret Per- ^ OSTARELE ko in Anthonyja G 9-krat stari iAID FOR AGED PRESCRIPTIONS jju u., y urai slan st> Clair Atc & 68tb gt. m 14212 AMERIŠKA DOMOVINA, Jerzy Žulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Pomikamo se po ravni, peščeni puščavi. Pri izhodu iz. Prečne soteske smo prekoračili 50. vzporednik. Zemlja je le še 40° nad obzorjem, a na našo sreča na tej ravnini ni vzpetin, ki bi mogle metati senco na našo pot. Ce pojde, bomo potovali vso noč brez prestanka. Neznansko smo potrti. Marta sedi brez moči, nora od bolečine, ob njenih nogah zavija Selena za svojim gospodarjem. Dajemo j: hrane, da bi jo potolažili, pa ne mara ničesar. Vajena je bila jemati vse iz Tomaževih rok. Morje mraza, 0° 6’ vzhodne dolžine, 55° severne širine, čez polnoč, začetek četrtega dne. Obračamo se naravnost proti severu. Kar je umrl Woodbell, in tega je preko sto sedemdeset ur, se pomikamo proti severozahodni smeri. Njegov grob je že daleč daleč za nami... Na Zem-, Iji je prešel že teden, kar smo ga zagrebli. Že teden dni hlišči pesek pod kolesi našega vozila in samo brnenje motorja moti tihoto, ki vlada med nami. Marta ne ihti več, sedi nemo, stisnjenih ust in razprtih oči, ki so v njih solze že davno usahnile. Selena ne živi več. Po Tomaževi smrti ni več jedla, le tulila je po cele ure, tekala po vozu, ovohavala vse predmete, ki so bili njegovi in ki se jih je kdaj dotaknil. Naposled se je zalezla v kot, vsa oslabela in čemerna, ter na vsakogar, ki se ji je hotel približati, strahovito renčala. Bali smo se, da ne bi stekla, zato smo jo morali, čeprav nam je bilo hudo zanjo, ubiti. Dolgo tako ne bi več živela. Strašno tiho je v našem vozilu. O čem naj besedičiva s Petrom? Prišlo je, česar me je bilo strah. Tomaževa smrt ne pomeni samo izgubo vrlega, zvestega, dragega tovariša, ne, Tomaževa smrt je pošastna ironija, ki je Vrgla med naju dva to žensko, po kateri oba enako hrepeniva. Ne morem se ozreti po njej, ne da bi vzdrhtel od poželenja, hkrati pa sem si v svesti vse podle ogabnosti tega — svetoskrunstva spričo še sveže prijateljeve gomile. Tako mi je, ko da je Tomažev duh še kje blizu CHICAGO, ILL. MALE HELP DRAFTSMEN We have a number of positions available in our Mechanical Engineering Department cf our Appliance Division for ’ the following qualified personnel: MECHANICAL DRAFTSMEN DESIGN CHECKER These positions offer excellent starting salaries with the opportunity to work on a wide variety of challenging assignments with good growth potential. We offer a complete employee benefit program, including profit sharing. We are located approximately 150 miles Southwest of Chicago. Call collect or write: W. ATKINSON MIDWEST MFG. CORP. A Subsidiary of Admiral Corporation GALESBURG, ILL. AREA CODE 309 342-1121 (246) HOUSEHOLD HELP COMPANION — For elderly lady. Lave-in or Commute. Crystal Lake Area. Call Mon-Fri. 10-5. ■372-8259 -------------- (2«>ii„Wa. in da mi pljuva v srce, ki koti take misli, a naj se raztrgam, pregnati jih ne morem, ne morem! Ogenj mi požira možgane, kri mi vre divje po žilah, toda moje oči so je tako polne, da jo 7 neznansko, strahotno jasnostjo vidim pred sabo, četudi zaprem oči. Šiloma zadržujem svoje misli kakor tropo psov, a one se izmikajo sponam moje volje, zaletavajo se vanjo, nesramno trgajo obleko z nje, hlepe po slehernem koščku njenega telesa, se obre-gavajo vanj, opletajo okoli njega in ga mažejo z ogabnimi gobci, ko pa vidijo, da je navzlic vsemu mrzla, nepremična, jame-jo bevskati vanjo, trgati jo z zobmi, grizti.in vlačiti naokoli. O, te podle misli, kakšna neznanska muka zame. Z Varadolom je do pičice tako. To čutim, vem. Tudi on ve, kako je z mano. Odtod to nemo, pod-molklo sovraštvo med nama. Oba sva podla, ker je med nama — ona. Samo midva sva tu na tem strašnem svetu, a nekaj kriči v globini najinih duš, da je eden preveč. Drug drugemu ne dava besede, pa tudi v oči si ne pogledava. Le včasih ulovim od strani Varadolov pogled, grozen pogled, grozen pogled, ki skozenj žari smrt kakor požar iz oken gorečega doma. Mar se ga bojim? Ne, ne, stokrat ne, dasi vem, da me lahko vsak čas, ne da bi sam vedel, kaj dela, lopne izozad in ubije — tako, na priliko, zdajle, ko pišem in stoji za mano ter mi gleda v goli vrat... Mraz me spreletava, a ozreti se mi ne da, nikakor ne maram ujeti njegov pogled, ki vidim v njem kakcr v zrcalu lastno podlost. Sicer pa me res ni strah take nagle, nepričakovane smrti, ki me lahko doleti. Smrt je težka samo takrat, kadar se približuje počasi, neizbežno — to vem iz lastne skušnje. Strah me je samo enega, strah me je ob misli, da bi se utegnil polastiti te ženske, ki do nje nima večje pravice od mene, strah me je, da ne bi s poljubi prebudil njenega negibnega obraza, da iz njenih prsi, ki jih še vedno trga neutolažna bolečina, ne bi izsilil nenadnih, strastnih vzdihov. Groza me je, če samo pomislim na to! Preživa drug na drugega tako, da se njej res ni bati ničesar, dokler sva živa oba. Včasih me kar pogreje od togote. Pljunil bi si v lice, nato pa bi stopil predenj in ga glasno pozval: Pridi, bijva se zanjo Toda preveč licemerca sem, da bi storil kaj podobnega. In tudi preveč bojazljivca! Tudi njo sovražim in preziram. Prihajajo trenutki, da bi se vrgel nanjo, prisilil njena onemela usta, da bi zakričala — in potlej bi z njenim življenjem vred zadušil ta krik. Morda bi bilo bolje tako... Ostala bi sa ma, brez smotra, brez vzmeti ži vljenja, morda bi izbrala celo prostovoljno smrt .. Čemu živi ona? Kaj jo drži tu? Kako sploh še more živeti, če ji je bil Tomaž vse in če se je njegovim koncem končalo vse tudi zanjo? Podla sva, a tudi ona ni boljša! Psica je pokazala več vdanosti, saj ni preživela gospodarja, ki jo je krmil. In vendar ni bila deležna niti stotinke vseh ljubeznivosti, niti tisočinke ljubezni, ki jo je izkazoval tej ženski!... In ta ženska živi! Kdo ve — kdo ve — morda iz teh oči, iz teh ugaslih oči, zame-glenih z navidezno bolestjo, že meče skrivoma poglede na naju morda se v njenih možganih, še polnih obraza njenega mrtvega že poraja tiha misel katerega teh dveh živih naj si izberem, da izpolnim večno delo ženske? Morda je v vsem tem neko prvobitno, pranagonsko poželenje bitja po ustvarjanju, ki se na nič ne ozira, ne računa s preteklim in ne misli na bodoče — toda zame je vse to v tem trenutku brezsramno, ogabno, pošastno! Prokleto, zakaj ta ženska živi! In vendar čutim, da njene smrti ne bi prenesel. Morje mraza, 0° 30’ vzhodne dolžine, 61° severne širine, četrti dan, 172. ura po polnoči. Prav je imela Marta, ko je Tomažu rekla: Ti boš živel! Kako da tega nisem takoj razumel! Minile so že tri četrtine noči, ko sem opazil, sedeč pri krmilu, da se Peter venomer suče okoli mene s takim izrazom v očeh, kakor bi hotel naplesti pogovor. Do tega časa sva se omejila na izmenjavo najnujnejših besed, zato sem se začudil in razveselil obenem. Čutil sem, da je čas vreči s sebe to neznosno, težečo moro in razjasniti medsebojne odnošaje. (Dalje prihodnjič) “BOGOMOLKA” — V morju okoli Floride živi rakovica, ki jo zaradi posebne drže imenujejo “bogomolko”. Na sliki vidimo to rakovico v morskem akvariju v Miami. Doseže odraščena en čevelj in je zaželjen plen ribičev. DECEMBER iMm. 18 »Silil glism: i KOLEDAR društvenih prireditev 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. H, — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. JUNIJ I. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 22. — Otvoritev Slovenske pristave. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24.-25.—Slovenski Dom na Holmes A ve. praznuje 50-letnico obstoja. SEPTEMBER 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 4. Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9-zvečer. DECEMBER 22. — Cerkveni pevski zbor Ilirija poda Matija Tomčev oratorij “Slovenski božič” v cerkvi Marije Vnebovzete. Začetek ob 4. pop. 31. — Baragov dom in Družabni klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih. JANUAR 11. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue. 18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč” Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida. 26. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne. FEBRUAR 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. 9. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue. 15. — Lilija priredi NAGRADNO MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. 23 — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue. MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd 2. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 9. — Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester. 16. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. IG — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami. 30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26 __ Slovenska folklorna sku- pina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški Baragovem domu. banket v V BLAG SPOMIN OB 37. OBLETNICI SMRTI ODKAR JE PREMINULA NAŠA LJUBA, NEPOZABNA MAMA IN STARA MAMA Manna Stražišar ki nas je za vedno 'zapustila 16. decembra 1931. Spominjamo se srečnih dni, ko še živela med nami si. Zdaj bivaš vrh višave jasne, tam sonce sreče Ti ne ugasne! Žalujoči: sin JOHN VNUKA IN VNUKINJI Cleveland, O., 16. decembra 1968. IMA VEČ PROSTORA! — 15.6 kub. čev. za dodaten prostor, če ga želite. 5 POLIC ČEZ CELO ŠIRINO! 3. so ohlajene, da hrana hitro zmrzne. 5 PROSTORNIH POLIC NA VRATIH! Zmrznjena hrana je vedno pri roki. POSODA ZA KONZERVNE SOKOVE! Frigidaire si prizadeva POSEBNA BOŽIČNA CENA: da napravi zmrzoval-^pjj^^nik bolj pripraven! BRODNICK BROS. Furniture and Appliances IV 1-G073 IV 1-6072 1 6013-15 WATERLOO ROAD ODPRTO DO BOŽIČA VSAK VEČER DO 9.00 mmtm iiEiitc Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu S12. Društvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ascs-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. PREŠKUŠNJA? — Tisoči ljudi so se nagnetli na mostu veleceste pri Siegenu na Nemškem. Most morajo preskusiti s primerno obtežitvijo, predno bo puščen v promet. Tisoči ljudi, ki jih vidimo na novem mostu, so brez dvoma prepričani, da je most trden in oni vami na, njem.