TRST, sreda 4- maja 1955 Leto XI. . Št. 104 (3033) Poštnina plačana v gotovini Zapleten položaji Scelbove vlade Predsednik turške vlade zaradi hrize med demokristiani prispe danes v Beograd Med Menderesovim obiskom bodo podpisali gospodarske sporazume med Turčijo in Jugoslavijo Bivši predsednik francoske republike in častni predsednik Mednarodne zveze borcev je prisostvoval prvomajski paradi v Beogradu. Francoski general aretiran v Tunisu Uveljavljenje pariških sporazumov ho poglobilo razdeljenost1 Evrope PARIZ. 3. - Pri obrazložitvi politike vlade je Edgar Faure danes v narodni skupščini govoril tudi o Tuniziji m o Alž.iru. «Potrebno je, da se francosko-tunizijski sporazumi po devetih mesecih razgovorov med francosko in tunizijsko vlado izvedejo«, je med drugim izjavil Faure. Poudaril je, da bo delo, ki ga je vlada začeia, terjalo na eni in drugi strani razne koncesije, ter da bodo potrebni prehodni ukrepi. «V istem času, ko smo s tunizijskimi ministri spopolnjevali določbe konvencije, ki so bile že skoraj končane spričo akcije prejšnje vlade, je bila moja skrb gledati v bodočnost in iskati s tunizijskimi predstavniki formule, ki naj odprejo r.ove perspektive«, je pripomnil Faure. Glede Alžira je Faure poudaril, da je treba akcijo u-pornikov, ki da dobiva pomoč od zunaj, odločno zatreti. Dodal je, da se bo istočasno s temi ukrepi začela borba proti pomanjkanju m revščini, tako da se bo položaj lahko spremenil, za kar pa bo potrebno več mesecev neprestanih naporov. V Tunisu pa je bil danes aretiran general Rime Bru- neau, ki je predsednik francoskega gibanja »La Presence francaise«. Jutri zjutraj ga bodo s parnikom odpeljali v Pariz. General Bruneau je na nekem zborovanju francoskih naseljencev v Tuniziji močno napadel politiko francoskega generalnega rezidenta. Gibanje «Presence francaise« (francoska navzočnost) odločno nasprotuje sporazumu o notranji avtonomiji Tunizije. Generalni rezident Boyer De la Tour je sporočil po radiu, da je dal odstraniti omenjenega generala zaradi žaljivih besed in ker je stopil v stik z ekstremističnimi organizacijami. Generalni rezident je zelo ostro obsodil atentate, ki so jih francoski desničarski ekstremisti izvršili proti fran-ccskim osebnostim, ki se zavzemajo za francosko-tunizii-sko zbližanje. Poudaril je, da bedo oblasti z vsemi sredstvi vzdrževale red in ne bodo dovolile nasilnih dejanj. Se dalje bodo prepovedana vsa javna zborovanja. j‘RVE TEŽAVE NA DUNAJU ^konferenci veleposlanikov konferenca zataknila ob členih, 1<; govore o Avstriji in o moči bodoče avstrijske vojske ;uncev v no sučejo okoli angleško-fran-coskega načrta od junija 1954 ter okoli sovjetskih predlogov od 18. februarja t. 1. O-ba načrta določata prepoved izdelovanja in uporabe atomskega orožja ter nadzorstvo nad klasičnim orožjem. Spor je predvsem glede načina izvajanja nadzorstva. Današnji seji je ppredsedo-val kanadski delegat Johnson, jutri popoldne pa bo nova seja. BEOGRAD, 3. Z ukazom predsednika republike je bil postavljen za novega načelnika generalnega štaba JLA ge-neralni podpolkovnik Ljubo Vučkovič. Kot je znano, je bil dosedanji načelnik generalnega štaba Peko Dapčevič na zadnjem zasedanju zvezne skupščine izvoljen za člana Zveznega izvršnega sveta. NOVI DELUI, 3. — Nehru bo odpotoval iz Bombaja v Moskvo 5, junija. Ustavil se bo en dan v Pragi, dva tedna pa v Sovjetski zvezi. V Moskvo bo prispel 8. junija. Ob povratku se bo ustavil v Jugoslaviji in na Poljskem. Bao I>ajeva brzojavka Dieniti - Faure o francoski politiki v Vietnamu - Ameriško angleška posvetovanja osebnostmi ter da je v stalnem stiku s predstavniki Vietnama in Francije. Na vprašanje, ali je Collins v stika tudi s cesarjem Bao Dajem, je predstavnik dejal, da n« more odgovoriti, O položaju v Južnem Vietnamu je govoril danes v narodni skupščini predsednik francoske vlade Edgar Faure. Poudaril je zelo resen položaj in je pripomnil zlasti, da je treba Južni Vietnam pripraviti, da bo lahko čez 14 mesecev »prestal preizkušnjo svobodnih volitev, ki jih določa ženevski sporazum«. Bodal je, da zaradi zadnjih dogodkov nastaja nevarnost neuspeha ((preizkušnje z volitvami. z druge strani pa bi se utegnila pojaviti tudi izkuš-njava, izogniti se tem volitvam«. Faure je dalje dejal, da se je francoska vlada vedno držala sledečega načela: preprečiti vtis, da se tudi v najmanjši meri napade neodvisnost vietnamske države, ter izogniti se : leherm pobudi, ki bi jo lahko označili za dejanje vmešavanja; potreba iskanja enotnosti pogledov z ZDA in »ne kompromitirati prijateljstva med obema državama v vprašanju, ki je že nagromadilo pa naših ramenih toliko drugih predsodkov«. Francosko zunanje mmisrr-stvo pa je javilo, da so ZDA pristale, da bodo letos prispevale s 100 milijoni dolarjev za stroške francoskega ekspedicijskega zbora v Indokini. Toda Francija je zahtevala trikrat večji znesek. Predvidevajo, da bo prišla do živahnih diskusij med francoskimi ministri in Dul-lesom, ko bo ta prišel v Pariz na konferenco treh zahodnih zunanjih ministrov in na konferenco NATO. Faure je v svojem današnjem govora v narodni skupščini tudi izjavil, da je Indokina ((ustvarila resne probleme za solidarnost zahodnih držav«. njem vojske in upravnih oblasti ljudsko manifestacijo, na kateri naj bi odobrili resoluciji,, ki jo je sprejel v soboto revolucionarni odbor. Dalje poziva revolucionarni odbor manifestante na teh zborovanjih, naj določijo neomejeno število predstavnikov, ki naj se udeležijo otvoritvenih svečanosti ljudskega kongresa 5. maja. Poziv pravi, da je namen teh svečanosti «prenos oblasti, ki jih svečano predaja Diemova vlada vietnamskemu ljudstvu, ter podelitev oblasti Diemu, da sestavi začasno narodno vlado«. V Cannes pa so danes začele prihajati nekatere osebnosti, ki jih je Bao Daj povabil na posvetovanje. Prišle pa so tudi nekatere vietnamske osebnosti, ki niso bile povabljene na posvetovalno konferenco, ki bo v četrtek. Medtem pa se v Cannesu širijo govorice, da bo cesar odpotoval z letalom v soboto v Sajgon, da osebno reši krizo. Dodaja pa se, da bi utegnil cesar ta načrt spremeniti vsak trenutek zaradi negotovega položaja. Nocoj je Bao Daj sprejel Diemovega odposlanca, jsi je prišel včeraj v Cannes. Po razgovoru je Bao Daj poslal Diemu brzojavko, v kateri obsoja sklicanje kongresa, ki ga označuje za «vsilje-nje, ki bi utegnilo pahniti vietnamsko ljudstvo v nove nesreče in napraviti iz države središče neredov v Jugovzhodni Aziji«. V Sajgonu pa sta «e danes sestala britanski in ameriški predstavnik, Mac Donald in general Collins, ki sta skupno proučevala položaj. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je bil danes na tiskovni konferenci zelo rezerviran glede položaja v Vietnamu. Dejal je samo, da general Collins skrbno proučuje položaj ter da se je že razgovarjal z Diemom, z načelnikom francoskih sil generalom Elyjem in z drugimi SAJGON, 3. - Vojaška o fenziva, ki so jo včeraj vladne čete začele proti vojaškim silam verske ločine Rinh Xu-yen, se je nadaljevala v manjšem obsegu ponoči in se je danes zjutraj stopnjevala. V krogih predsedstva vlade trdijo, da je ofenziva imela precejšnji uspeh, vendar pa nudijo čete omenjene sekte še močan pdpor na več krajih. General Van Vi, kateremu je cesar Bao Daj pred kratkim poveril poveljstvo nad vojaškimi silami, je danes nenadoma prišel z letalom v Bangkok. Sodijo, da nameriva odpotovati v Francijo, kjer se bo posvetoval s cesarjem Bao Dajem. Predsednik vlade Diem je danes po radiu povabil občinske in pokrajinske svetovalce ter predstavnike političnih strank, naj se zberejo v Saj-gonu, zato da sporočijo svoje mnenje o političnem položaju, zlasti pa o resoluciji, ki jo je v soboto odobril revolucionarni odbor. Kakor je znano, proglaša ta resolucija odstavitev Bao Daja, razpust Diemo-ve vlade in daje nalogo Diemu, naj sestavi začasno vlado, ki bo imela nalogo »vzpostaviti red, zagotoviti popolno svobodo dežele, zahtevati u-mik francoskega ekspedicijskega zbora ter ustanoviti izvoljeno narodno skupščino, da se vrne oblast ljudstvu«. Diem je po radiu izjavil, da bo začel kolikor mogoče široka posvetovanja in je napovedal, da bo 5. maja v Saj-gonu narodni kongres. Vsaka pokrajina bo na kongres poslala delegacijo, sestavljeno iz izvoljenih članov občinskih iti pokrajinskih svetov, iz predstavnikov strank in političnin organizmov, ter nekaterih vidnejših osebnosti. Razgovorov se bodo udeležili tudi predstavniki vojske. Radio je pozneje oddajal poziv revolucionarnega odbora, ki poziva vse revolucionarne odbore v pokrajinah, naj organizirajo s sodelova- Čangkajškovo napihovanje ob ameriški vojaški zaščiti ške vlade o otokih Kvemoj in Macu. Na neko vprašanje je Robertson odgovoril, da je prepričan, da je Cangkajšek odločen braniti te otoke z ali pa brez pomoči ZDA. V tem smislu se je danes izjavil tudi Cangkajškov »zunanji minister«, ki je dodal, da je Cangkajšek zavrnil načelo prenehanja sovražnosti v Formoški ožini, da pa se razgovori z ZDA nadaljujejo. Medtem pa se Dulles posvetuje v zvezi z začetkom razgovorov s Pekingom. Danes je sprejel avstralskega in britanskega poslanika. V uradnih krogih sicer poudarjajo, da ameriška vlada ni še izbrala svojega posredovalca za razgovore s Pekingom, verjetno pa se bo odločila za Veliko Britanijo. DUNAJ, 3. Na današnji seji avstrijske vlade je zunanji minister Figi obvestil vlado, da Jugoslavija še ni izkoristila v celoti investicijski kredit, ki ga je svoj čas odobrila avstrijska vlada. Avstrijska vlada je ugodno rešila prošnjo Jugoslavije, da lahko takoj izkoristi preostalih 700.000 dolarjev kredita Posvetovanja v Beli hiši LONDON, 3. Danes popoldne se je zopet nadaljevalo delo pododbora OZN za razorožitev. Opazovalci so mnenja, da se razgovori še ved- A FRIMORSKI DNEVNIK — a — 4. maja 185S »POVIINMKI OIVF.VI Na današnji dan je leta It45 prišel glavni štab NOV in PO3 v Ajdovščino. gg Danes, SREDA 4. m>)J Florijan. Va!hun.t„„. 0b Sonce vzide ob 4.50 in za v 19.14. Dolžina dneva 'VL.315, vzide ob 17.07 in zatone Jutri, ČETRTEK 5. Pij V. pap.. nesirad _ ZA IZVAJANJE MEMORANDUMA Zaradi pripombe, da jim je državno pravdništvo dalo na razpolago tolmača za hrvaščino, ne pa za slovenščino pri zaslišanja zaradi obtožbe zločina «sramotitve italijanske nacije«, sta bila včeraj dopoldne Franc Stoka in Stanislav Renko ponovno zaslišana s pomočjo tolmača za slovenščino. S tem je državno pravdništvo glede tolmača v tem primeru tiskovne tožbe določbi čl. 5. Posebnega statuta londonskega Memoranduma zadostilo. Včeraj je tudi Franc Stoka na zaslišanju izjavil, da se sodni postopek proti njemu zaradi članka, objavljenega v našem dnevniku v septembru 1953, ne more soditi, ker spada dejanje v okvir borbe za rešitev tržaškega vprašanja v smislu čl. 6 Memoranduma, ki določa, da za takšno borbo italijanska vlada ne bo ne upravno ne sodnijsko preganjala nobenega prebivalca tržaškega področja pod italijansko civilno upravo. Kot smo Že poročali, sta oba, Stoka in Renko, obtožena zaradi treh člankov, ki so bili objavljeni v «Primorskem dnevniku« v septembru in oktobru leta 1953. Prepričani smo, da bo — kot smo že pred dnevi poudarili — državno pravdništvo sodni postopek ukinilo, kar bi bilo moralo storiti takoj, ko je stopil v veljavo londonski Memorandum in Posebni statut. Ostane pa še vedno neizpolnjen tudi čl. 3 Posebnega statuta, i-i določa pravično namestitev Slovencev v vseh javnih uradih, t. j. tudi na sodišču, ki nima niti stalnega tolmača, kaj šele zadostno število sodnih uradnikov in sodnikov v državnem tožilstvu, preturi, kazenskem in civilnem sodišču. porotnem sodišču, prizivnih sodiščih itd. Dolžnost italijanske vlade je torej, da izvaja statut predvsem v tem pogledu, ki je za obstoj slovenskega dela prebivalstva osnovne življenjske važnosti. Važno za uvoznike blaga iz Jugoslavije Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da je treba prošnjam za uvozna dovoljenja na osnovi novega jugoslovansko-itali-janskega trgovinskega sporazuma priložiti tudi bartčna potrdila o zaključenih kupčijah v letih 1953 in 1954. Tržaške družbe morajo prošnje predložiti direkciji za zunanjo trgovino generalnega komisariata (Ul. Genova 9) d< 6. t. m. Cestni promet med Avstrijo in Trstom Danes bo v Rimu preliminarni sestanek za pripravo av-strijsko-italijanske konference o ureditvi cestnega prometa. Konferenca sama bo od 5. do 6. maja- Na konferenci bodo razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo neposredno tudi Trst in med njimi o ureditvi tovornega prometa s kamioni med Avstrijo in tržaškim pristaniščem, kakor tu-d’ o dokončni ureditvi 9 rednih avtobusnih prog z Avstrijo. Obnavljanje valoloma pred slatini pristaniščem Pri ravnateljstvu oddelka za javna dela je bila včeraj zasebna dražba za oddajo del pri obnavljanju valobrana pred starim pristaniščem, z začetno vsoto 135 milijonov lir. Dela so bila dodeljena podjetju ing. Aurelia Brussi-ja. NEZADOVOLJIV ZAKLJUČEK SPORA V PODJETJU CRD1 Tudi Delavska zveza podpisala kompromisni sporazum z ravnateljstvom CRDA Nezadovoljstvo delavstva z rešitvijo, ki mu dejansko odvzema vrsto sindikalnih pridobitev - Uspeh stavke v ustanovah INANI Včeraj popoldne so tudi predstavniki Delavske zveze gibanje poldržavnih uslužben-iz Trsta in FILM iz Tržiča podpisali na uradu za delo cev prenehalo, ker zakladno sporazum s CRDA, ki so ga že preteklo soboto podpisali ministrstvo še vedno odkla- predstavniki Delavske zbornice, CISL in U1L. S tem pod- nja zahtevane poviške plač. pisom se neha v CRDA stavkovno gibanje in začnejo de- * * * lavci zopet opravljati tudi nadure. Na stavko se pripravljajo ...... ... . .. , . i tudi trgovinski uslužbenci. sindikalni aktivisti na dIvsJ | Sindikalne organizacije v Ita- skupšcinah.in sicer v soboto Hji so sklenile, da bodo na. m ponedeljek. Res so formal- - - Ob podpisu so podali predstavniki Delavske zveze in FILM izjavo, ki je bila sprejeta na zapisnik kot dodatek k sporazumu. Glede točke 1 sporazuma (ki govori o preureditvi akordnih dodatkov) si pridržujejo sodbo na osnovi položaja, ki bo izhajal iz primerov, katere bo navedlo ravnateljstvo. Glede točke 2, ki govori o tarifnih postavkah akordnih dodatkov, izjavljajo predstavniki omenjenih sindikatov, da smatrajo sedanje tarife za normalne ter (Ja se ne morejo tudi v zvezi z zakoni poslabšati dejanski pogoji in sporazumi, skenjeni in veljavni v CRDA. Zato si pridržijo sodbo o morebitnih ((nenormalnih« primerih, o katerih ravnateljstvo trdi, da obstajajo, za takrat, ko jih bo tudi posamezno navedlo. Predstavniki delavcev niso mogli tega doseči v diskusiji, čeprav so to večkrat zahtevali. Kar se tiče točke 4, morajo biti notranje komisije v takem položaju, da bodo o-pravljale svoje funkcije in izpolnjevale svoje naloge. Glede prepovedi izobešanja rdeče zastave, poudarjajo, da gre za že desetletno tradicijo, ki je veljala v CRDA. Kot vidimo, so torej vsi sindikati podpisali sporazum, ki pomeni za delavce CRDA korak nazaj. Delavska zveza pravi, da je podpisala sporazum zato, da ne bi razbila enotnosti delavstva. Jasno je, da ji po popdisu Delavske zbornice ni preostalo drugega, toda «enotnost» je bila razbita že v soboto, saj je Delavska zbornica podpisala sporazum, čeprav ni bila Delavska zveza z njim zadovoljna, kar potrjuje tudi izjava, ki so jo vnesli v zapisnik. Enotnost med delavstvom je vsaj v tem vprašanju vedno obstajala, ker so bili vsi delavci nezadovoljni z diktatom CRDA, kakor so tudi nezadovoljni s sporazumom: enotnosti pa ni bilo v ravnanju sindikalnih vodstev, ker se je tudi v tem primeru kmalu pokazalo kompremishrstvo «svobodnih» sindikatov. Nezadovoljstvo., delavcev, s sporazumom je popolnoma utemeljeno. Sporazum je komaj nekoliko ublažil samovoljne ukrepe ravnateljstva, ki so prikrajšali delavstvo bodisi glede sindikalnih svoboščin bodisi glede p^jem-kov. Ravnateljstvo CRD.A si namreč pridržuje pravico, da bo samo proučijo akordne dodatke in da bo kvečjemu navedlo nekaj primerov njihovega zaračunavanja. To pomeni, da bo imelo v tem vprašanju v rokah škarje in platno. Glede tovarniških odborov določa sporazum, da bo oproščen dela samo po en predstavnik vsake struje in sicer samo začasno, kar pomeni veliko nazadovanje v primeri s sporazumom o tovarniških odborih, sklenjenim v avgustu 1948 ter v primeri s kasnejšim sporazumom o notranjih komisijah v Italiji. To pomeni zato tudi hud u-darec sindikalnim svoboščinam v tovarni. Dejansko pomeni novi sporazum tudi odpoved sporazuma o delovanja menz ter bodoči odvzem prostorov prodajalnam in zadrugam v obratih. Končno se odvzema delavcem važna pridobitev načelne narave, to je izobešanje rdeče zastave ob splovitvah. no izjavili, da se bodo še naprej horili proti omejevanju svoboščin v podjetju in krnitvi raznih pridobitev, toda podpis sporazuma pomeni dejansko odpoved tem pridobitvam. Torej so se tudi v tem primeru pokazale vse kvarne posledice sindikalne razcepljenosti in kompromisarske politike Delavske zbornice, ki je s svojim podpisom vsilila delavstvu nov neugoden sporazum. * * • Včeraj je bila v Trstu uspešna 24-urna stavka poldržavnih uslužbencev INPS in INAIL. Prav tako so stavkali uslužbenci INAM, toda njihova stavka bo trajala do sobote. Zaradi te stavke so bili včeraj ambulatoriji INAM zaprti, namesto njih pa so delovali občinski, v katerih so bili zavarovancem na razpolago zdravniki INAM. Občinski ambulatoriji bodo delovali po istem urniku tudi danes in naslednje dni, dokler bo trajala stavka. Doslej nič ne kaže, da se bo stavkovno povedale stavko teh uslužbencev 9. maja. CISL je predlagala, naj bo stavka tudi v Trstu, na kar so pristale tudi ostale sindikalne organizacije. Le Delavska zbornica v Trstu se obotavlja. Sindikalne organizacije zahtevajo med drugim poenotenje plač, normativne izboljšave, preureditev in prilagoditev prejemkov ter uvedbo mezdnih področji, kot so bila sprejeta za industrijsko stroko. Danes se bodo trgovinski uslužbenci sestali na sedežu Delavske zbornice, jutri pa bo skupščina na Delavski zvezi. * * ♦ V ponedeljek 9. maja ob 10.30 bo na uradu za delo sestanek predstavnikov Tržaške konopljarne in delavk. Razpravljali bodo o pritožbi odpuščenih delavk, ker je ravnateljstvo podjetja sprejelo na delo nove delavke in prezrlo pri tem odpuščene, kar je v nasprotju s sporazumom o nameščanju. Sestanek so zohtevale sindikalne organizacije. S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobrena prodaja obč. zemljišča lastniku kamnoloma „Cava Romana11 Zaprosil je za nakup okrog 37.000 kv. m zemljišča, na katerem bi zgradil apnenico in povečal industrijske naprave Občinski svet bo razpravljal in sklepal o Posebnem statutu Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini redna seja občinskega sveta, katere pa se je udeležilo samo 12 občinskih svetovalcev. Po čitanju zadnjih dveh zapisnikov je župan prečital pismeno vlogo svetovalca dr. Škrka, ki je zahteval, da se vključi na dnevni red tudi razprava in sklepanje o londonskem Memorandumu in Posebnem statutu, dalje vprašanje postavitve spomenika nabrežinske-mu pesniku Igu Grudnu ter razprava o znanih izpadih državnega tožilca dr. Pascolija na nedavnem procesu v Trstu. 2upan je predlog dr. Škrka sprejel, vendar bodo o njem razpravljali, če že ne v celoti, vsaj deloma na prihodnji seji občinskega sveta. Včerajšnja seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je bila izčrpana z razpravo o raznih prodajah zemljišč. Mimogrede so svetovalci odobrili prošnji dveh zasebnikov, in sicer Spiridiona Colje in Rafaela Sakside, ki sta zaprosila občino, da bi jim prodala kos občinskega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš. nato pa so dalj časa razpravljali o prošnji nekega Umberta Noventa, ki bi rad kupil 1.300 kv. m jusar-skega zemljišča v Medji vasi. Omenjeni zasebnik ima namreč pri Medji vasi kamnolom, katerega že deloma iz- PO SPREJETJU ZAKONA V RIMSKEM PARLAMENTU Povišanje najemnin za stannvanja bo prizadelo predvsem delavce io uradnike Povišanje najemnin za poslovne prostore bo negativno vplivalo na splošno že tako nizko življenjsko raven delovnega ljudstva Pretekli teden je rimski parlament sprejel zakon o povišanju najemnin za stanovanja in poslovne prostore. Povišanje stopi v veljavo s l. junijem letos in sicer v višini 20 odstotkov na najemnino plačano 31. maja. 20-od-stotno povišanje se bo nadaljevalo Vsako teto do 1. januarja 1960 in sicer vedno na osnovi sproti povišane najemnine. Na osnovi tega zakona se bo najemnina blokiranih stanovanj (stanovanja s svobodnimi najemninami ne pridejo v poštev, ker je višina najemnin odvisna od dogovora med lastnikom stanovanja in najemnikom) do 1. januarja 1960 povišala dejansko za 150 odstotkov na sedanjo najemnino. Zakon dalje določa, da ostanejo najemne pogodbe za stanovanja, za katera se na osnovi tega zakona poviša najemnina, v veljavi do 31. decembra 1960. Za stanovalce, ki živijo v težjih gospodarskih razmerah in še posebno če črpajo vire za življenje izključno iz svojega dela, pokojnine, ali pa ki imajo v breme številno družino, se gornje povišanje najemnine zniža na 10 odstotkov. Za stanovanja najnižjega razreda, kot so na primer pol-Idetni prostori, barake, en stanovanjski prostor brez pritiklin in podobno, ni nobenega povišanja- Ravno tako ne bo nobenega povišanja za revne družine, kot na primer ra civilne slepce in gluhoneme, za upokojence Zavoda za socialno zavarovanje (INPS), vojaške in civilne pohabljence in invalide, pohabljence v službi. kot določa zakon 539 od 15. Pooblastilo Delavski zvezi, | julija 1950. svojce padlih v naj sporazum podpiše, so dali I vojni, ki uživajo pokojnino in A PR ILSKI PROMET JAVMIH SKLADIŠČ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Številne pošiljke premoga in rud ter izreden padec prometa z lesom Promet v prvih štirih letošnjih mesecih izkazuje porast pripeljanega in izkrcanega blaga in znižanje vkrcanega blaga Približni podatki o prometu Javnih skladišč tržaškega pristanišča v aprilu govore, da se je promet dvignil za približno 85 tisoč ton v primerjavi s prometom istega meseca lanskega leta. Letos so v aprilu prepeljali skozi Javna skladišča skupno okrog 255.000 ton blaga, medtem ko so ga lani 170.770. Povečal se je skoro izključno obseg pripeljanega blaga, ki se je dv.gnd s 114.356 ton v aprilu 1954 na 195.000 ton v letošnjem aprilu, medtem ko se je obseg odpeljanega blaga povečal od 55.915 ton na okrog 60000 ton. Več kot polovica v aprilu pripeljanega blaga sestoji iz obsežnih pošiljk premoga in drugih rudnin, ki so skočile z 58.304 ton v aprilu preteklega leta na 114.000 ton- Znižal pa se je obseg pošiljk žitaric, katerih promet je padel s 33.601 na 22.800 ton. Pri prihodih pa se je pojavila obsežna pošiljka 26.000 ton starega železa, katerega statistike preteklih „let sploh ne beležijo. Večina starega železa je prišla iz ZDA in je skoro vse namenjeno na avstrijski trg. Obsežen je tudi promet • čebulo egipčanskega izvora in so jo 4.600 ton pretovorili in odposlali za kritje avstrijskih in nemških potreb. V pristanišče so pripeljali tudi 4.000 ton tramicev iz evka-lipta iz Južne Afrike namenjenih za tvornico »Tor Vi-scosa«, ki jih bo predelala v celulozo. Promet z bombažem je ostal nizek in je dosegel 3.500 ton (lani 3.211). «Fonderie SAFAU« iz Vidma pa so dobile pošiljko 1.300 ton surovega železa iz Turčije. Ta pošiljka spada v okvir pogodbe, ki predvideva, da bo videmsko podjetje prevzelo 20.000 ton surovega železa iz Turčije in ga odplačalo z železnimi izdelki. V pristanišču so v aprilu vkrcali okrog 60.000 ton blaga, kjer se takoj opazi močan padec obsega vkrcanega lesa (komaj 18.000 t) zaradi težav pri dobavah. Izredno pa se je povečal obseg pošiljk avstrijskega magnezita (10 tisoč ton), kot tudi pošiljke papirja in «raznega blaga’. Promet aprila beleži vsaj v splošnih obrisih ugodne rezultate in se je znatno izboljšal v primerjavi z istim mesecem preteklega leta. Vendar pa žal ni mogoče isto trditi za promet prvih štirih mesecev tekočega leta, čeprav je skupni obseg znatno višji, kot je bil v istem lanskem razdobju. Letos so tako od januarja do aprila prepeljali skozi pristanišče skupno 915.691 ton blaga, medtem ko so ga lani le 067.912 ton. Vendar pa je to povečanje nastalo izključno na račun povečanega dovoza in so letos izkrcali 726 tisoč 917 ton (lani 426.580 ton), medtem ko le je obseg v pristanišču vkrcanega blaga celo znižal in padol na 188-774 ton (lani 241.332 ton). Pregled raznih vrst blaga, ki so privedla do na videz ugodnega skupnega rezultata pa govori, da je povečanj« nastalo skoro izključno zaradi izredno visokih pošiljk premoga in rudnin, ki so skočile z 254.169 ton doseženih lani na 473.855 ton. Pa tudi promet z žitaricami se je povečal in dosegel 118.780 ton (lani 91.033 ton). Po drugi strani pa beležimo izreden padec prometa z lesom, katerega so letos vkrcali 60.316 ton (lani 91.771 ton) in katerega ne more odtehtati porast prometa z avstrijskim magnezi-tom (lani 11.916, letos 21.200 ton). druge, ki nimajo drugih dohodkov. Omenjena povišanja stanovanj se izvajajo tudi za podnajemnike, ki ne plačujejo visokih najemnin. Zakon omogoča lastniku nepremičnine, da poviša najemnino letno tudi za 100 odstotkov, če se u-gotovi. da ima najemnik s stanovanjem v najemu velike dobičke. Tudi najemnina poslovnih prostorov obrtnikov, trgovcev in raznih profesionistov se poviša za 20 odstotkov letno, prav tako kot najemnina stanovanj. Za prostore, ki so bili najeti po 31. oktobru 1945 in do 1. marca 1947. se najemnina poviša letno za 10 odstotkov. Za kino dvorane, plesne dvorane, bare, kavarne, slaščičarne, restavracij« od tretje kategorije navzgor, zlatarne in prodajalne luksuznih predmetov, cvetličarne in luksuzne parfumerije, velike krojačnice za moške, velike damske modne salone, luksuzne frizerske salone za dame, prodajalne kožuhov in prodajalne luksuznih tekstilnih predmetov, krožke in klube, izključno one, ki so vzgojnega, kulturnega in športnega značaja, bo najemnina povišana za 40 odstotkov letno na isti način kot za stanovanja. Iz gornjega ie razvidno, da bo povišanje stanovanj prizadelo predvsem delavske in u-radniške družine, ki imajo nižje prejemke. Družine, ki danes plačujejo na primer 1000 lir najemnine mesečno (teh družin je zelo malo), bodo 1. 1. 1960 plačale 2490 lir mesečno. Družina, ki plačuje danes 2300 najemnine mesečno, bo 1. 1. 1960 plačala 6222 lir mesečno, da ne govorimo o tistih, ki plačujejo od štiri do pet tisoč lir najemnine mesečno. Kot smo že v uvodu ugotovili, bodo najemnine blokiranih stanovanj in poslovnih prostorov obrtnikov, trgovcev in profesionistov v Šestih letih povišane za 150 odstotkov. To povišanje bo vplivalo na splošno življenjsko raven delovnega prebivalstva. Hkrati pa bodo prizadeti obrtniki in drugi skušali povišati cene uslugam in predmetom, da bodo lahko krili večje izdatke za najemnine. Tudi pri tem bodo v prvi vrsti prizadete delavske in uradniške družine, ki so odvisne izključno od svojih nizkih prejemkov. Pričakujejo, da bo ta zakon raztegnjen tudi na naše področje. Zaradi tega smo mnenja, da bi moral generalni komisar upoštevati sedanje obupno gospodarsko stanje mesta in preprečiti raztegnitev omenjenega zakona, vsaj dokler »e stanje delavstva ne izboljša. Občni zbor Kmetijskega konzorcija Kmetijski konzorcij v Trstu sklicuje redni občni zbor svojih članov, ki bo 15. maja t. 1. ob 9. uri oziroma ob 10. (če bo potrebno drugo sklicanje! na tržaški trgovinski zbornici v Ul. della Borsa 2. Predsednik dr. Leone Bruniter O Zaradi podiranja poslopja št. 22, bo Ul, delle Mura med Številkama 24 in 16 zaprta za promet od danes do zaključka del. Zaradi polaganja odvodnih cevi pa bo od danes do konca del zaprta za promet Ul dei Vi-snetl In sicer na odseku ;ned hišnima številkama 67 in (3, O Togliatfijevem zdravstvenem stanju V zvezi z zdravstvenim stanjem generalnega sekretarja KPl Palmua Togliattija je sekretar tržaške podružnice KP Vidali sinoči izjavil, da je Togliattija takoj po zborovanju na stadionu pri Sv. Soboti pregledal prof. Donir.i, ki je ugotovil začetek sončarice in mu svetoval absoluten počitek, dokler se njegovo zdravstveno stanje ne bo normaliziralo. Togliattija zdravi tudi njegov osebni zdravnik Spal-lone. ki je nemudoma prišel v Trst. Sinoči je bil Palmiro Togliatti še vedno na Opčinah, in sicer v vili v Konkonelski ulici 31, katero straži policija. korišča, medtem ko bi potreboval zemljišče zato, da ga vknjiži na račun posojila, ki mu je bilo odobreno. Po daljši razpravi so svetovalci sklenili, da mu zemljišče prodajo, in sicer po 250 lir kv. m, vendar se mora Novento obvezati, da bo na zemljišču pustil prosto pot vsem domačinom, ki se je dnevno poslužujejo. Potem ko so svetovalci o-dobrili prošnjo nekega podjetja, ki namerava odpreti na trgu v Nabrežini bencinsko črpalko, se je začela razprava o prošnji lastnika kamnoloma «Cava Romana«, ki je zaprosil za nakup okoli 37 tisoč kv. m zemljišča v neposredni bližini kamnolomov. Diskusija o tem vprašanju, s katerim se je občinski svet že ukvarjal lansko leto, je bila dolga, kar je sicer razumljivo, saj gre v tem primeru za edinstven primer prodaje tako obsežnega občinskega zemljišča. Lastnik «Ca-ve Romane« bi rad kupil tri ločena zemljišča, na katerih bi zgradil moderno delavnico in kompleks za predelavo apna v neko gnojilo, dalje delavriico s šestimi žagami za rezanje kamna, shrambo, v kateri bi pozimi hranili in obvarovali obdelan kamen ter končno delavski dom s sobami, restavracijo in barom. Po daljši diskusiji so občinski svetovalci načelno sklenili, da prodajo dve zemljišči, in sicer s površino okoli 28.000 kv. metrov, ki bi jih lastnik uporabil za apnenico, žage in shrambo. O ceni se bodo pomenili na prihodnji seji občinskega sveta, toda sklenili so, da bo izkupiček za prodani zemljišči, šel prvenstveno za gradnjo doma onemoglih v devinsko-nabre-žinski občini. Vlfl Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V ČETRTEK 5. maja v kino dvorani v SKEDNJU ob 15.30 premiera ob 18.30 repriza »PASTIRČEK PETER IN KRALJ RRIL!ANTIN(< Mladinska igra bajka v štirih dejanjih. Spisal: Oskar Wuehner. Prevedel: Ivan Cesar. Režiser: Jožko Lukeš. Scenograf: Jože Cesar. Pastirček Peter - Silvij Kobal; Briljantin, kralj palčkov - Josip Fišer; Cipcop, njegov služabnik - Srečko Košir; Hu-damora, hudobna čarovnica - Leli Nakrstova; Mrvar, kmet - Danilo Turk; Lizika, njegova hči - Tea Starčeva; Gašper Sirotka, hlapec pri Mrvarjevih - Stane Raztresen; Nanča, dekla pri Mrvarjevih - E. Starčeva. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11., telef. 31-119, danes ob 11. do 13. in od 16. do 19. ure; jutri od 11. do 13. ter pri blagajni kina v Skednju eno uro pred pričetkom vsake predstave. Cepljenje goveje živine proti slinavki in parkljevki Glavno ravnateljstvo veterinarske službe je dalo prefekturi na razpolago 1.500 doz cepiva, s katerim bodo v prihodnjih dneh cepili proti slinavki in parkljevki govejo živino obmejnega področja in zlasti živino, ki mora zaradi paše in poljskih del hoditi čez mejo. Omenjena cepljenja so del stalnega načrta, ki ga je pripravila prefektura za boj proti bolezni. Na ljubljanski uniuerzt je diplomiral za strojnega inženirja tov. IVAN BORIS MILIC dom a iz Nabrežine Iskreno čestitamo TRAGIČNO ODKRITJE NA DVEH DOMOVIH Samomor dveh žensK z gorilnim plinom Obe ženski *ta v pianiib obrazložili vzroke tragičnega koraka - Še nepojasnjena smrt moškega na Opčinah Ofcoli 13. ure so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 37-letne Marije Slavke Resinovič por. Bontoni iz Ul. A. Volta, katero so agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki »o prišli tja na telefonski poziv, našli mrtvo v spalnici. Neka soseda je začutila o-koli 10.30 močan vonj po gorilnem plinu in je takoj obvestila o zadevi policijske a-gente, ki so morali vdreti v stanovanje. Na mesto so prišli tudi agenti fotografskega odseka in policijski zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastopila 8 do 10 ur prej Policija je ugotovila, da gre za samomor zaradi ljubezenskih razlogov. To so ugotovili iz pisem, naslovljenih na sorodnike in znance, ki so jih našli v sobi * * * Popoldne pa so agente letečega oddelka obvestili še o drugem samomoru in sieer v Ul. S. Cilino. Ko so prišli na mesto, so našli stanovanje 71-letne Ade Robba vd. Giongo že odprto, medtem ko je bila kuhinja polna plina. Tragedijo je odkril sin pokojnice 48-ietni Eugenio Giongo. ko je prišel domov in moral s pomočjo soseda vlomiti vrata. Policijski zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve s plinom J do 7 ur prej. . Po sporočilu, ki ga J* ženska pustil« sinu. se lahko sklepa, da je Giongova sla prostovoljno v smrt. Po preiskavi so tudi njeno truplo odpeljali v mrtvašnico. * * * Okoli 13. ure je neki uslužbenec Rdečega križa obvestil policijo, da so bili bolničarji poklicani z rešilnim avtom v stanovanje 55-letnega Jakoba Gerija iz Kontovelske ulice n? Opčinah in da so našli moža ob prihodu na mesto že mrtvega. Policija je takoj uvedla preiskavo in zdravnik, ki je tudi prišel na mesto, je izdal potrdilo o smrti, ki je nastopila iz neznanih razlogov. Truplo so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zelo verjetno bodo vzroke smrti ugotovili le na podlagi obdukcije. IZPRED POROTNEGA PRIZIVNEGA SODISCA Znižana kazen obsojenemu zaradi csramolenja države» 55-letnemu Carlu Grisonu iz Ul. Molino a Vento, ki je bil decembra lani zaradi sramotenja države, pijanosti, kaljenja nočnega miru in ker se na zahtevo policijskih agentov ni hotel legitimirati, obsojen na leto dni zapora in na 12.000 lir denarne kazni, so včeraj po vloženem prizivu znižali kazen na 9 mesecev in 10 dni zapora in na plačilo 12 000 lir denarne kazni. Porotno prizivno sodišče je tudi odredilo pogojnost kazni, katere mu ne bodo niti vpisali v kazenski list in določilo, da se Grison takoj izpusti na svobodo. Med včerajšnjo razpravo je tožilec zahteval potrditev obsodbe, medtem ko je obtožencev zagovornik predlagal najmanjšo možno kazen. Pred. Arbanassi, tož. Batti-gi Stabile, zapisn. Maggi, o-bramba odv. Verri. Nepoštena pomočnica Včeraj je 65-letna Rita Bartoli vd. Kleskovi* iz Ul. Ros-setti prijavila policiji tatvino 9 kristalnih krožnikov malega formata in dodala, da je med letom bila že večkrat okradena. Policija je osumila 34-letno Marijo Stare por. Tomšič iz Ul. F. Severo, katero so aretirali. ker so našli pri njej u-ro, ki je bila tudi ukradena Bartolijevi. Tomšičevo, 2 avtom v tovornik Med poskusno vožnjo s svojim popolnoma novim ((Fiatom 600» se je 33-letni Pietro Gianpiccolo iz Ul. del Toro na cesti med Stivanom in Gorico zaletel v naproti vozeči avto, pri čemer je hudo poškodoval vozilo, in si zlomil stegnenico desne noge, zaradi česar so ga morali pridržati s prognozo okrevanja v 40 ali 60 dneh na ortopedskem oddelku. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto, 7. maja 1955 ob 20.30, Barry Conners: R OK S I Veseloigra v 3 dejanjih. Režiser: prof. J. Peterlin. Igrajo dijaki klasičnega liceja iz Trsta. ( GLEDALIŠČA ) SNG Četrtek: ob 15.30 in 18.30 v Skednju mladinska igra ((Pastirček Peter in kralj Biiliantin«. VERDI Četrtek: ob 21. uri koncert orkestra Tržaške filharmonije. Dirigira Sargiu Calibidache. Program: Mozart - Simfonija št. 41 (Jupiter); Čajkovski - Simfonija št 6 op. 79 (Patetična). ‘ Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes, 4. t. m. bo imel upravni odbor ob 20. urj važna sejo. Vabljeni so tudi člani nadzornega odbora. Plezalni tečai SPDT. Alpani-nistični odsek SPDT začenja *udi letos s plezalnim tečajem v Glinščici. Na tečaj so vabljeni vsi, ki jih veseli plezalno udejstvovanje v gorah. Ima namen nuditi začetnikom osnovo v p'(zanju in jim omogočiti, da spoznajo težje, toda mikavnejše lice gora Prijave se sprejemajo vsak četrtek' od 20.30 daije do vključno 5. maja na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Glasbena Matica v Trstu. Obveščamo vse interesente, ki se zanimalo za pouk solopetia, da se lahko se vpišejo v pisarni Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29. telefon 29779. Ker se vrši pouk solopetja tudi ob nedeljah dopoldne, je tečaj" primeren zlasti za tiste, ki iz službenih razlogov ne bi utegnili pr.hajati med tednom. Poučuje priznani strokovnjak za soio-petje . , ZVEZA INVALIDOV za tržaško področje obvešča vse svoje člane, da se je njen urad preselil iz Ul. R. Manna 29 v Ul. Montecchi 6 pri Sv. Jakobu. Darovi in prispevki Ob desetletniki junaške smrti borca Jožka Kavčiča daruie sestra Marica Cok 500 lir za Draško Matico. Od včeral do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. maja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 20. ... POROČILO SO SE: inženir Giuseppe C ail c uiti in uradnica Mirella Bellotto. delavec Vittorio Stocca m gospodinja Lid'ia Regent, uradnik Antonio Vascotto in gospodi n ia Sonja Urdih. uradivik Giovanni Vclpi *n šivilja Fiorella Bevi-lacqua, bankir Paul John Lakers in dr. rer. pol. Vanda Maria De-colle, uradnik Danilo Turchetto in gospodinja Leda Meizi, železničar Sergej Švara *ri pl etri ja Gioconda Campagnolo, prodajalec Silvano Sgubin in gospodinja Silvana Pečar, inštalater Tommaso Leo in prodajalka Jolanda Chinelatto, uradnik Fede-rico Fissore in knjigovezka Alma Soravito, kovač Romano Ba.;ciias in šivilja Pierina Radin, uradnik Giacomo M'isino m prodajalka E.roisa Pecorari. uradnik kajva-tore Grieco in gospodinja Ofe-lia Bertotto. čevljai Vincenzo Degrassi in gospodinja Julijana Pregelj, ladijski natakar Mar10 Devescovl in gospodinja Artrra-na Petrini, železničar Sergio Mu. sizza in gospodinja Laura Pe-sco, geometer Tullio Sisgoreo m uradnica Val eri a Z or zenon. trgovec Fulvio Bonetta in uradnica Marcella Passarvte - Spaccapicuo, klepar Clandio Spada ro in gospodinja Ornella Mar con, težak Virginio Colonna in gospodinja Gruli a Ceechini. x UMRLI SO: 68-letna Katarina Stokovac vd. Damiani. Robeito Chert star 5 mesecev. 63-1 etn a Maria Stoppar vd. Mili o, 55-1 et m Peter Pečenko, 66-1 etn i r«»* ce- sco Michelli, 48-letna Josipina Mtzgec roj. Lovri nčič. P2-letna Laura Bu kovič, 67-1 et ni Ma»*cel- 10 Franco. 73-letna Ana Ukovič vd. Mejak 79-ietna Karolina Een-čič vd. Furlan. VHEME VČERAJ Najvišja temperatura 199. rvaj-nižja 13.5. ob 17. ur» 141, zrač-ni tlak 1007.1 v porastu, veter 11 km vzhoirik, vlaga (9 odstotkov, dež 7.5 mm. nebo 9 desetin oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15.2. O Včeraj se je peljal skozi Trst, namenjen v Beograd, avstralski pisatelj F. I. Thvvakes, znani romanopisec, Čigar romam dosegajo zelo velike naklade. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o kulturnem programu na stadionu «Prvi maj« se nam je vrinila neljuba pomota. Med navajanjem zborov smo namreč Izpust'!! zbor prosvetnega društva ((Slovenec« iz Boršta, ki je ood vodstvom tov. Petarosa zapel «Tam na vrtni gredi« in (.Gorenjski venček«, medtem ko je zbor dru. štva «Lipa» ir. Bazovice pod vodstvom tov. Boštjančiča zapel Ju. vančevo ((Zemlja slovenska«, Simonitijevo «Mi ne klonemo« in Zajčevo «U t>oi» Prizadete pro. sTno, da nam za pomoto oprostijo, Rossetti. 16.00: ((Dekleta iz S. Frediana«, K. Podesta, M. Mariani. Excelsior. 15.30: »Princ - štu- dent«, A. Blyth ,E. Purdom. Fenice. 16.00: ((Pustolovščine Casanove«, G. Ferzetti, C. Calvet. Nazionale. 16.30: «Ločitev iz ljubezni«, I. Egger, R. Lindner. KUodrammatico. 14.30: ((Ogenj in poltenost«, L. Turner. C. Thompson. Mladini izuod 16 let prepovedano. Supercinema. 16.00: ((Babilonska kurtizana«, R, Fleming, R. Montalban. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 16.00: »Protivohun- stvo«, C. Gable, L. Turner. Astra Rojan. 16.00: «Vsi smo Mi-lanci«, C. Campanini. Capitol. 15.30: ((Rihard Levje- srčni«, V. Mayo. G. Saoders. Cristabo. 16.30: »Dekleta iz S. Frediana«, R. Podesta, M. Mariani Gratiačieio. 16.00: «Svet pripada ženskam«, J. Allvson, L. Bacall. Alabarda 16,00. ((Poslednji apaš«, B. Laricaster. Ariston. 16.00: «San Francisco«, C. Gable. Annonia 15.00: »Kruto morje«, J. Hawkins. Aurora. 16.00: ((Venerino znamenje«, S. Loren, V. De Sica. Garibaldi. 16.00: iiCrni herme- lin«, L. Hidalgo. Mladoletnim prepovedano. Ideale. 16.00: »Ljubimci preteklosti«, L Ammda. Impero. i6.00: «Osnovna šola«, B. Bourdi-1. Italia. 16.00: «Polnoč je, dr. Sehweitzer». P. Fresnay. S. Marco. 17.00: «Gospa bi želela bizonovo krzno«, D. 0 Kino ob morju. 16.00: «Dve noči s Kleopatro«, A. Sordi. Moderno. 16.00: «Quo vadiš?«, R. Taydor. Savona. 15.30: «Zaradi tebe sem se vrnila«, N. Birgel. Viaie. 16.00: »Znajti se je treba«, A. Sordi. Vittorio Veneto. 16.00: »Velika vročina«, G. Ford. Mladim izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: «Moj mož«, S. Winters. Bel ved ere. 16,00: ((Skrivnost zaliva«. J. P Aumont. Marconi. 16.00: «Brlog gangsterjev«. G. Raft. Massimo. 16.00: «Tanganika», V. Heflin. Novo Cine. 16.00: »Mizar«, D. Adams Cdeon. 16.00: ((Volkulja«, E Man. ni Mladini prepovedano. Radio. 16.00: «49. mož«. J: lre-land. Secoic. 16.30: »Velika ljubezen Jurija IV.» Y. Soward. Venezia. 16.00: «Dvoboi na Rio d’Argento«, A Murphv Skedenj. 18.00: ((Ljudje brez miru«, R Vallone. Kino na. Opčinah 18.00: «Nedeij-sko dekle«, G. Champion. Hrvaška poročila: vsak 4jn 86 20.01). ..... ( 15 12.30, Italijanska poročila. 6,ia. 17.00. 19.00 in 23.00. Iz naših list°v v *10J"nedel> dan (razen nedelje in ka) ob 14.36 ...i. vsak lz naših list?* v,n oonedeli-dan (razen nedelje m P° ka) ob 17.06 "■* 11.00 Radijski koljf-V jos:P Glasbena raed'gra; vest < Korban: »Primozek«■ .i 17.15 SREDA 4. maja 1933 ^tltsi POSTAJA A. * 11.30 Zabavna glasbo; 12 00 Iz kraljestva prirode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Operna glasba; 13.30 Lahke melodije igra dii o Fr imuni - Harris; 14 00 Igra Ida Haendel; 14.15 Kulturni, obzornik- 14.25 Domači odmevi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Dclius: Koncert za violino in orkester; 18.25 Haendel: Larghetto iz Koncerta grosso št. 12; 18.30 Z začarane police: »Pastirčkova ne- besa»: 18.40 Ruske narodne pesmi poje Tatjana Eliiott; 19.00 Zdravniški vedež: 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 lz operetnega sveta; 20.30 Stara in nova diplomacija; 20.45 Poje ženski tercet Metuljček; 21.00 Lalo: iz Španske simfonije za Violino; 21.15 Četrti zvezek Stritarjevega Zbranega dela - predava prof. Jevnikar; 21.30 Pier-ne: «Križarski pohod otrok«, o-pera v 4 dej.; 23.95 Tangi in valčki; 23.30 Večerni ples. T K h* » i. 12.00 Igrajo godbe na pihala; 17.45 Priljubljene pesmi; 19.20 Melodije prejšnje dobe; 21.05 Naš vsakdanji kruh; 21.35 Spomin na Franca Atfana. KOPE It Slovenska poročila: 6 30, 7.45 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30 ’ Popoldanski koncert; 18.30 Iz )u|0 g »F solistične glasbe; 20.U0 ^Jt, gner. «Lohengnn», 21.15 Lahka in zabavna i m i, o v 14 n • •' * 327,1 m, 202.1 m, ^.lJ#’ Poročila ob 5.00, 6.Mh 15.00. 17.00 in 22.00 _ -jj KO- 6.40 Jutranja glasba. «1- ledar - vremenska napo ^ #. poved časa; 7.05 Gl3?h,a go*®: bro jutro; 7.30 Na*^eLsnii; l2^5 dinje: 12.00 Ritmi m ®* Lahka glasba; 1 , Vn«, do i”? glasba; 14.00 Od melod-k ttf,y iodije; 14.40 Veselo eb & skem kvartetu in nJ?Sjem* , stin: 15.00 Kulturno zlV',ilm)t ‘ Primorskem: 15.15 -jj Gl*v orkestrom Ray Noble, ■ min. bena kronika; l5-40.-«« ZiiP'-po opernem, svetu; JL z, vs£ stveno predavanje: 1»- „n| jt®* kogar nekaj: 18.15 Slg" ig datelji; 19.10 Šport. 20-ljubljanski plesni 20.3’ 15 minut veselih tim jn s\r Medjimurske, zagorske pjočm venske popevke; 2*-u koncert operne glasov. mi evi**jA oois* 17.30 Spored za otroki ^ v živalskem vrtu jn »* pireOv' i-i-i,, 18.30 sv! jalski prstan« jtfiouvi jjjt oi-auv/, -- 20.30 Vesti; 20.50 Film denje oče«; 22.30 SP° * (iN> svr T H S T Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice m ” od 8. do 12.30 in <>d 18. ure EXPBES» ADRIA T R s T , Ul. Cicerone st. 4 Pfl tel. 29243 Adria Express znanje spored v njih izletov 55 28. - 29. - 30. - V.1»** TURIN (mednarodna^,! gometna tekma t ., Jugoslavija) „,«]#-VTitsnvanje do -4- 7. - I2.VI.1955 DUNAJ v.j955 Vpisovanje do z*- 29.5. - 1.6.55 N IZZA, CANNES. MONACO, MONTECABLO odhodi 29. maja {ni'5 v 9., 12. in 26.VI-* PARIZ —~7C h dnevni odhodi * na SICILIJO .i *» (specialni P^man) 1 .skupine po naj oseb) _ »Adria-Express» .paSu skrbi v najkrajs trgovske, navadI • vi' clionn in V* t'3 stične in tranz zume. ( Prodaja Y.°.z°VRofl$l Resljan, Redipuglia, faa*r,,slcoWe riano, Udine >n ‘ —* S POSHII W0 na nogometna tekmo a JUGOSLAVIJA-ITAL!j^ TUltlN . 2!». maja 1935 * * ?i« J'Pl SO VANJ E IN 1NF0RMA ADRIA EXPRESS * 2 ittN^ prt m uriti • .ki Srre in ožilje (krvo« P ^^ ■s^pjr sklerozo, trombozo), ^ (vnetja, kamne, pesek), fljjo( (protin, Basedoiv), živec (oevrt*9 ^ nervoze, nevralgije) z(/rgvf I RADEKSKO ZDRAVILIŠČE, SLATINA Odprto odi. majo dalje-V predsezoni znižane cene-Zoo'6 ZDRAV J t JE PRVO! zahvala Vsem, dragega ki so spremili na noti zadniin nepozabnega moža, očeta m KARLA KANTET^( zahvaljujemo. Posebna za g, vskemu zboru, vsem dardva se iskreno župniku, pevskemu zboru, vsem ter vsem sorodnikom, znancem in Za hvala secvali‘ prijate iujoča Ijeid- df11 t in* Praprot, 4. maja 1955, ^morski dnevnik — 3 — 4. maja 1953 ROCCA r C OB DESETI OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Trstje osvobodila jugoslovanska armada ob podpori tržaških antifašističnih borcev Zaključna faza borb proti nacifašističnim silam V južnem Slo* inskem Primorju in V Trstu V luči strogo tehničnih podatkov V okviru ki zaključne ofenzi- so Jo na pomlad 1945 Hyui. j t, u ,. zavezniike armade pro-tkii, iJevi Nemčiji, so eno-u Soslovanske narodnoosvo-vojske že od začetka ^adi držale vso fronto ti- Donavo in .Jadranskim K,, ",' Pr>bližno na črti Sa-«7n ust.ie Drine, Saraje-li« Ja Luka, Knin, Zader. g* vehkih _sil, je bila ta-,Sfm,^oslavija. edina med tt Iti .c*a,n>cami protifašistič-ie,__ki je samostojno, dijj, s svojimi silami držala obrt,/ istega zavezniškega •lisk.?’ S1 se je boli ln bo!i Oj, i;,° rog nacistične Nem trn • •,°na je tudi edina, ki je, varče 'z dneva v dan tolkla Il| (Ij t' •llanli \areevala s svojimi {^opatom? in mu prizade- jo Frontne izgube. Glede ljj, "Saj., ki ga je zavzemanj' ]e b'la nekakšen vmes-buhi- n' ki je povezoval Tol-' ove armade na Madžar-četami tkem , v itajj : zavezniskimi pj ll‘-»vim bolj pa očitan a"u,J pa ie postajalo eije l se bliža konec Nem-,taja,em bolj pereče je po-tiltih - VP,ranie osvoboditve JNalo E> n Pr?del°v jugoslovanske- narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni ostalo izven meja matične države. Vrhovni štab je v cilju, da se ti kraji osvobode. izdal ukaz, na čigar osnovi je bila osvoboditev omenjenih krajev poverjena IV. jugoslovanski armadi pod poveljstvom generalnega majorja Petra Drapšina. V sestav IV. armade so prešli VJ1. IX. in XI. korpus NOV. V svojem legendarnem pohodu od Knina, čez Bihae, Gospič, Reko do Trsta je ta armada v pospešenem pohodu, vodeč borbe podnevi in ponoči v nekaj več kot štiridesetih dneh prešla nekaj sto kilometrov, pri tem uničila, odnosno strla odpor nič manj kot 144.000 sovražnih vojakov. Posebno ostre in krvave so bile borbe za Reko. okrog Klane in Ilirske Bistrice, kjer so XIII-XIX. in XXVI. divizija, 2. brigada IX. divizije in artilerijske ter tankovske enote IV. armade vodile izredno ostre bitke z enotami 97. nemškega korpusa še nekaj dni zatem, ko je bil Trst že osvobojen. Vtem je bil na vzhodni istrski obali izvršen desant in deveta divizija se je začela približevati Trstu z juga. SPOMNIMO se naših padlih Glavni prodor proti Trstu pa je bil izvršen čez Reko in Ilirsko Bistrico. Po nalogu vrhovnega komandanta je bilo treba izvršiti ta predor za vsako ceno, čim hitreje in čim bolj učinkovito. Za izvršitev te naloge so bile sestavljene tri skupine, tri posebne operativne grupe: Desna, sestavljena iz dvajsete divizije, okrepljene z 11. brigado XXVI. divizije, s tremi tankovskimi bataljoni in dvema -motoriziranima artilerijskima divizionoma je nastopala proti Trstu v smeri Ilirska Bistrica - Divača - Opčine, XXIX. divizija pa ji je varovala bok proti Postojni; srednja, ki so jo sestavljale XIII. XIX in XXVI. divizija in 2. brigada IX. divizije, je dobila za nalogo, da obkoli 97. nemški korpus na reški fronti; leva grupa, v resnici samo IX. divizija, je imela prodirati proti Trstu od Lovrana. skozi srednjo Istro, južno od Čičarije. Z ukazom vrhovnega štaba od 20. aprila, je začel nastopati proti Trstu in Gorici tudi IX. korpus. Dne 29. aprila je IV. armada začela koncentrično prodirati proti Trstu v širokem loku od Štanjela do Lovrana. Osrednji udarec je imela izvršiti XX. divizija v smeri Ilirska Bistrica - Divača - Opčine Splošni napad na Trst se je začel 29. aprila zjutraj. O-krepljena XX. divizija je prodrla do Divače, nakar je takoj krenila proti Trstu. Istega dne je XXX. divizija prišla do severne periferije Trsta, XXXI. divizija se je nahajala južno od Ajdovščine, vtem ko je IX. divizija dosegla Buzet. Naslednjega dne, 30. aprila, je XX. divizija nadaljevala s prodiranjem v treh kolonah; 9 brigada je_ zavzela Sežano, nakar je začela napadati Opčine. 10. brigada je v naskoku zavzela dobro utrjeno Bazovico. 8. brigada je prodrla v Kozino. Od juga se je Trstu približala IX- brigada in že osvobodila južno predmestje XXX. divizija je presekala pot Trst-Tržič, zatem je neka njena skupina zavzela Rojan. XXXI. divizija se je, - kot rečeno, obrnila proti Gorici in XLIII je čistila po fojen IP ŠUŠTERŠIČ Bo" ^ Prečniku 9. 4. 1904 wo*res»n od 17. «. 1944 JOSIP VERSA rojen na Proseku 22. 3. 1921 padel 3. 2. 1945 v Trnovem VILJEM RAZEM mi»n v Borštu 17. 2. 1923 23. 9. 1944 Dri Topolovcu Tržiču. Istri Potem ko je bila razbita zunanja obramba Trsta, so se enote IV. armade na zadnji dan aprila pripravljale, da napadejo samo mesto. Njihov obroč se je raztezal okrog mesta na črti Barkovlje-Opčine-Bani-Monte d‘Oro. Nemci so se koncentrirali v mestu, vendar bi se, glede na to, da so bili vsi. dominantni položaji v rokah enot IV. armade, ne mogli dolgo braniti. Razpolagali pa so z znatnimi silami. Prvega maja so enote IV. armade, od vseh strani vdrle v Trst, kjer so že prej organizirane oborožene enote Delavske enotnosti in protifaši-stov pričele z vstajo ter vodile poulične borbe. Deseta brigada XX. divizije je prodrla v mesto čez Vrdelo ter zasedla poslopje seučilišča. stria odpor v voj-bolnišnici, vendar pa ni mogla prodreti v sodno palačo. Osma brigada XX. divizije osvobodila središče meta in blokirala grad sv. Justa, nakar je očistila še železniško postajo. Enajsta brigada XXVI. divizije je prišla v mesto čez Katinaro in Mon-tebello, kjer je likvidirala kasarno, naslednjega dne je prišla v stik s sovražnikom pri ladjedelnici Sv. Marka. Dopoldne istega dne se je IX. divizija utrdila ^VvAtNNI TOMASI Dart.i ,SJU *• 12' 1924 pad*l 23. 2. 1943 JOŽEF RAPOTEC umrl v Dachauu 28. 5. 1944 Dva simfonična koncerfa v Verdiju 23. aprila je gledališče Verdi otvorilo ciklus «pomladanskih simfoničnih koncertov» z dirigentom Alceom Gallierom in pianistko Maureen Jones- Spored prvega koncerta je obsegal Brahmsove «Variacije na H ay dnov o temos op. 56-a in istega avtorja klavirski koncert v d-tnolu op. 15-a v drugem delu Fizzottijevo simfonično suito Pisanellan in Respighijevo simfonično poemo eRimske pinije». — Poleg čudovitih variacij je bilo ležišče sporeda na klavirskem koncertu. To mladostno Brahmsovo delo je nastalo leta 185* t. j. v Času, ko je še vladal Lisztov romanticizem in je bilo za tisti čaš skoraj revolucionarno. Avtorju je bilo tedaj šele 25 let. a vendar kaže delo take mojstrske poteze in tak preobrat za tisti ca s da je izstopal daleč nad povprečje takratnega skladateljskega sloga. Klavirski koncert ki je bil dotlej izrazito koncert za solo klavir s sprem-Ijevanjem orkestra, je postal pri Brahmsu simfonija s klavirjem, kajti obema je poverjena enakovredna naloga. Tehnična pid t koncerta je silno 2ahtevna, zato nas je skoraj imenadila drobna pianistka, ki ji ne bi prisodili, da bo Icos napornemu klavirskemu partu. Svojo nalogo je rešila v vsakem pogledu zadovoljivo- Tudi zahtevna muzikalna vlat je bila lepo podana ter ]e prišlo do izraza tipično Brahmsovo epsko, a mestoma tudi mehko-lirično razpolože mstrumental- r’EttlVt, * na OnERLAVAJ-SOCA IVAN SANCIN rojen v Dolini pogrešan od 26. 5. 1943 "■“»Mne n17' 1 1925 ’ Pogrešan KAM1L JERONČIČ rojen v Podgori pri Gorici padel 18. 1. 19« P” Hezijuti Pizzettijeva ePisanellas je programska simfonična suita na istoimenski dAnnunziov tekst — glasba brez preten--ii in globljih koncepcij, ki bi hiln primerna tudi opisovanju bdng ih - tudi filmskih pri-aod Respighi pa tudi v »Rimskih pinijah» ne zataji svojega bogatega občutja za orkestral-zvok in barve, a je pri tem — vsaj za danasnje občutje — skoraj utrujajoč. Dirigent je vložil dosti tru-dn „ oblikovanje posameznih del in je dosegel pri orkestru lep zvok in harmonično povezanost vseh nih skupin. ^ ( Drugi koncert je dirigiral bavarski dirigent Rudolf Kem-,,e sodeloval pa je klavirsk duo Gorini-Lorenci. Sloves o-beh pianistov vi morda tud ,, Trstu prvič tzvajan Ghedi Vije,, koncert sta prmabilaje številne k°Pianišta Gino Gonni in Ser gio Lorenzi sta nastopila kot .Mi.ta z Bachovim koncertom -a dva klavirja m godalni orkester o C-duru ter z že ime-novarurn klavirja Jn ,kepa sodoLh ^ Vilne koncerte za klavir (ene-'ga celo za štiri klavirje) - pravzaprav ^ 8 jtf.d t a ^ ° a 'lasbeno-arhitekton ka umetnina. n kateri se Bach sKa uihk. kot moj- ZTToliA Slavka. Kon-rert odlikuje svetel, jasen m? nlede na lemat icno ob dram pa predstavlja pranem koncertom za dva in orkester Italijan ZTŠodobnika G. F, Ghedi-'KeQa Rarh ie napn nija. PRED PREMIERO SNG j Pastirček Peter in kralj Briljantin poiožajih, okrog poldne pa je prešla v napad in po dveurni bitki zavzela Monte d’Oro. Enote Komande mesta Trst so zelo uspešno sodelovale pri teh operacijah, brez njihove pomoči, bi bila osvoboditev Trsta brez dvoma teža in bolj krvava. Najhujši odpor so Nemci nudili na Opčinah. Tu se jo skoncentriralo okrog 3000 Nemcev, ki so se ogorčeno branili. Opčine so napadati 9. brigada in deli 8. brigade XX. divizije. Pod večer je prišla na pomog še 10. brigada, borba se je vodila vso noč do jutra. V tem času je XXXI. divizi-„n osvobodila Tržič in Gorico. Enote XLIII. divizije so likvidirale odpor Nemcev na Tankem in Debelem rtiču. Dne maja je bil strt zadnji odpor v Trstu. Nemci so se posebno zagrizeno branili v sodni palači in na gradu sv. Justa. Sodno palačo je napadala 10 brigada XX. divizije, prisilila je končno oblegance, da so izobesili belo zastavo, toda o so storili prav v tienutku ko se je pred poslopjem po-.avilo sedem ali osem novozelandskih tankov. Cim so jih Nemci opazili, so zastavo potegnili nazaj, ker so upali, da se bodo mogli predati zaveznikom, kar bi jim bolj prijalo. Ob podpori omenjenih ankov je 10. brigada ponovno jurišala in poslopje zavzela. Na gradu Sv.. Justa se Nemci niso mogli niti ganiti, od vseh strani so bili obkoljeni in obstreljevani z močnim ognjem. Okrog poldne so se začeli pogajati za predajo. Predaja se je izvršila okrog petih popoldne, ko so prišli zavezniški tanki z nekim nemškim majorjem ter zapeljali v trdnjavo, češ da gre za pogajanja. Ti so se brez ednosti predstavnikov NOV zmenili z Nemci, da se jim predajo. Vtem so se borbe na Opčinah nadaljevale ter trajale do maja. Okrog 10. ure sta prišla dva novozelandska tanka pod poveljstvom nekega kapetana. Ta je takoj stopil v stik z Nemci, na zahtevo komandanta XX. divizije pa se je moral takoj umakniti. Kmalu nato so se Nemci predali. S tem je bila borba za samo mesto praktično končana. Ozemlje Julijske krajine se je še nekaj časa čistilo laztepenih vojakov, toda šlo je morda le za nekaj dni, nakar je bilo vse ozemlje osvobojeno. To so na kratko tehnični podatki glede osvoboditve Trsta, ki so važni posebno zaradi tega. ker se danes skuša prikriti vloga nekaterih in po-večavati vloga postranskih, o-ziroma sploh ne važnih elementov. Veliko povpraševanje obiskovalcev predstav Slovenskega narodnega gledališča, prošenj mamic in očkov, da naše gledališče pripravi tudi letos predstavo za njihove najmlajše in vedno dobro obiskane predstave sPavlihovega odran so dale pobudo upravi SNG, da uprizori mladinsko igro-bajko v štirih slikah «Pastirček Peter in, kralj Briljantini). Umetniško vodstvo gledališča je vsako leto, upoštevalo želje svojega občinstva in uprizorilo vsaj eno mladinsko delo — saj vidi v teh najmlajših bodoče' občinstvo, bodoče ljubitelje gledališča, svojo bodočnost. Spomnimo se samo nekaterih predstav Sneguljčice, ki jo je pripravil pokojni režiser in igralec Milan Košič, Rdeče kapice, dedka Mraza, desetnice Alenčice in drugih. Koliko otroškega navdušenja veselja in zadovoljstva so ob teh uprizoritvah doživljala otroška srčeca! — In ko danes člani gledališča pokukamo pred začetkom v dvorano, zasledimo med občinstvom številne obraze, ki smo jih gledali ob mladinskih predstavah še kot otroške. To nas razveseljuje, saj vemo, da bo le tako naše gledališče rastlo in napredovalo ter postalo duševna potreba tržaških Slovencev. Naša nova mladinska igra posega v pravljični svet. V njej nastopajo poleg pastirč-na svojih I ka Petra, deklice Lizike, nje- in pomagal reševati Liziko in koze. V njej je toliko komičnih in napetih trenutkov (celo klobase letajo same po zraku in skale se same premikajo), da se bo vsakdo nasmejal in gotovo živo spremljal dogojanje na odru. Zaključujem s čarovnim rekom kralja Briljantina: En dva tri — zdaj zastor se raz-pni! nega očeta Mrvarja, zaspanega hlapca Gašperja in debelušne dekle Nanče tudi bajna bitja kot kralj palčkov Briljantin s svojim služabnikom Cipcopom in hudobna čarovnica Hudamora. Bajka se dogaja nekje na Gorenjskem na Prepadnih planinah, kjer korajžen fantiček Peter pase Mrvar jeve koze. Vse bi bilo lepo in prav, ko ne bi bilo hudobne Hudamore, ki ukrade pastirčku koze in zapre Liziko in hlapca Gašperja v svojo kočo — za to da bi ji služila za hlapca in deklo. Kako in kaj se potem zgodi, kdo in kdaj ju reši Hudamore — pa boste najbolje videli na predstavi. Igra je primerna za staro in mlado, zrežirana pa je tako, da bo gledalec sodeloval PREJELI SMO: Augustin Stipčevii, PJESME. Matica Hrvatska. (Hrvatski pisci. Urednik Gustav Krklec.) Zagreb. 1955. Marin Franičevič, BLISCAVCT. Matica Hrvatska. (Hrvatski pisci). Zagreb. 1954. Dostojevski, F.M.: BEDNI LJUDJE. (Mala knjiž. 67.) Lj, 1954 Frank, ueonhard: JEZUSOVI A-POSTOLI. LJ. 1954. Roditeljski sestanek v šoli pri Sv. Ivanu V četrtek ob 18. uri je bil roditeljski sestanek v slovenski osnovni šoli pri Sv. Ivanu. Udeležba mater je bila precej številna. Po uvodnih besedah je gospod ravnatelj sporočil, da bo v prihodnjih dneh prostovoljni zdravniški pregled pljuč. Vse matere, ki želijo poslati na pregled svoje otroke, naj to čimprej prijavijo učiteljicam. Zatem je ravnatelj apeliral na starše da bi po svojih močeh prispevali v sklad, iz katerega nšolski patronat» pomaga revnejšim učencem z dodelitvijo brezplačnega kosila in raznih šolskih potrebščin. Sledil je referat o vzgoji šolskega otroka, ki je bil brez dvoma zanimiv, a prekratek, da bi vsaj nekoliko zajel tako obširno snov, kot je vzgoja šolskega otroka. Res je. da čas ne dopušča, da bi se na enem sestanku poglobili v številne probleme, ki izhaja jo iz tega vprašanja, zato bi bilo zaželeno, da bi se šolniki skupno s starši pozanimali pri šolskih oblasteh, da bi u-vedli vrsto predavanj, na katerih bi obravnavali razna pe• dagoška vprašanja, o kterih mnogo mater ni poučenih. Ne zadostuje, da se mati zani ma pri učiteljicah, kako njen otrok napreduje in kako se obnaša, sama ga mora znati pravilno vzgajati. Veliko je naših delovnih žena. ki ne u-tegnejo ali nimajo prilike, da bi se dovolj usposobile v tako težki nalogi, kot je vzgoja otroka. Zaradi tega bi bila taka predavanja zelo koristna in bi jih matere prav gotovo z veseljem sprejele. Poleg pedagoških vprašanj, ki so bila obravnavana na o-menjenem sestanku, pa ni bilo sploh govora o narodnostni vzgoji slovenskega otroka Ali ni potrebno, da se matere poziva, naj svojim otrokom že v mladih letih vcepijo narodno zatrest, da ga zavarujejo proti raznarodovalne mu okolju, v katerem njen otrok živi? Vzgajanje v nacionalnem prepričanju in o-hranitev narodne zavesti ne predstavljata žalitve za drugo riarpdnost in je to dolžnost' ih pravica sleherne slovenske matere in slovenskega šolnika. Z nedeljske prvomajske proslave Pevski zbor el. Grudenu iz Nabrežine Je tudi nastopil Tudi folklorna skupina tržaških slovenskih srednješolcev se Je dobro izkazala s svojimi narodnimi plesi Mbškl' peVski zbor (Lipa* iz Bazovice je nastopil pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča V UPRAVNIH ODBORIH PODJETIJ SODELOVALO NAD 500.000 DELAVCEV V sistemu delavskega samoupravljanja se je narodni dohodek povečal za 27 odst Ni države na svetu, kjer bi tako kot v Jugoslaviji delavski razred imel tako neposredno oblast v svojih rokah, kjer bi bil tako pomemben činitelj v življenju svoje domovine Tretji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se bo začel 5. t.m. v Sarajevu, bo pregledal dosedanje delo sindikatov v pogojih delavskega in družbenega samoupravljanja in opozoril na nove metode dela in na naloge sindikalnih organizacij. Kongresa se bodo udeležili številni zastopniki inozemskih sindikalnih organizacij, med njimi zastopniki Federacije dela Belgije, Zveze sindikatov Švice, Finske. Zahodne Nemčije, zastopniki Trade Unionov Škotske in Burme, Generalne federacije izraelskih sindikatov — Histradut, Splošne zveze dela Tunisa in Mednarodnega biro- ja dela. Na kongresu se bodo zbrali zastopniki, Več' kot 1 milijona 800.000 ljudi Jugoslavije. Poročilo, ki je že bilo razdeljeno delegatom kongresa, poudarja, da je izvajanje sistema delavskega samoupravljanja, ki se je pričelo 1950, spremenilo vlogo in metode dela sindikata. Delavski razred je poslal gospodar svoje usode. Sindikatom se ni treba več boriti za zaščito delavskih pravic, interesov, delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi. Naloga sindikatov je prispevati k odstranjevanju pomanjkljivosti m slabosti samouprave proizvajalcev. Saomoupravlja- nje ni le najbolj značilen izraz | in zdravstvene zaščite, dejav-sistema neposredne demokra- nosti sindikata pri zaščiti za-cije. ni le najboljše jamstvo | konskih pravic delavcev in na- (Nadaljevanie Na prvomajski proslavi v Beogradu je vojaški paradi sledila veličastna povorka najrazličnejših delovnih in ustvarjalnih sil Beograda. Na sliki alegoričen voz beograjske tehnične fakultete z modelom atomske strukture. Na prednji strani alegoričnega voza Je viden napis Titovega reka: «U ničiti je treba jedrna orožja, jedrne tvarine pa naj se izkoristijo v blaginjo človeka«, kar je smisel vse Jugoslovanske notranje in zunanje politike za likvidacijo birokratizma in nevarnosti etatizma, temveč je najboljša pot za razvijanje in povezovanje individualnih interesov s kolektivnimi interesi, za pritegnitev ljudi k neposrednemu upravljanju. Samo v upravnih odborih podjetij je zadnjih pet let sodelovalo več kot 500.000 delavcev in nameščencev. K temu številu je treba dodati delavce in nameščence člane krajevnih, okrajnih in mestnih ljudskih odborov, okrajnih in mestnih svetov proizvajalcev, ustanov socialnega zavarovanja in zdravstva, šolskih svetov, poslance republiških skupščin in zvezne skupščine, da bi se Videla impozantna slika neposredne udeležbe delovnih ljudi v upravljanju in njihovega vpliva na celotno življenje Jugoslavije. Ni države na svetu, kjer bi delavski razred imel tako neposredno oblast V svojih rokah, kjer bi bij tako pomemben činitelj v življenju svoje domovine. Zato So delavsko :n družbeno samoupravljanje, delavski sveti in sveti proizvajalcev, upravni organi v raznih ustanovah Velika pridobitev delavskega razreda Jugoslavije, brez katere si delovni ljudje ne morejo več zamisliti svoje vloge v socialistični izgradnji države. Sprememba gospodarskega sistema in samoupravljanja proizvajalcev sta vplivali na razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja se je v primeru s predvojno podvojila. V sistemu delavskega samoupravljanja se je nacionalni dohodek v primerjavi z letom 1952 povečal za 27.2 odst., gradbene investicijska dejavnost se je povečala za 32 odst. Življenjska raven prebivalcev pa se ni povečala sorazmerno s povečanjem nacionalnega dohodka. ker odvaja Jugoslavija okrog 45 odst. nacionalnega dohodka v investicijsko izgradnjo in za potrebe narodne o-brambe. število zaposlenih se je od 1.005,707 v 1939. letu povečalo na 1.955.822 v letu 1954. Od tega števila ie bilo zaposlenih v gospodarstvu 1.743.100. ostali v državni u-pravi. Poročilo 'daje obširen pregled razvoja plačnega sistema, socialnega zavarovanja meščencev in izboljšanju strokovne izobrazbe delovnih ljudi. V stikih z inozemskimi sindikalnimi organizacijami se je Zveza sindikatov Jugoslavije dosledno držala naslednjih načel: mednarodna solidarnost delavskega razreda in sindikatov, sodelovanje na načelih medsebojnega spoštovanja in polne enakopravnosti, strpnost in svobodna izmenjava gledišč, nevmešavanja v notranje zadeve drugih narodov in gibanj, zbližanje vseh miroljubnih in demokratičnih sil. Zveza sindikatov Jugoslavije je v svoji mednarodni politiki upoštevala interese delavskega razreda Jugoslavije in interese mednarodnega proletariata in mednarodnega delavskega gibanja nasploh. Zahvaljujoč doslednosti svoje mednarodne politike je Zveza sindikatov poglobila svoje zveze z, vrsto evropskih in izvenevropskih držav. Sindikati vzhodnoevropskih držav in sindikati, ki jih vodijo in-formbirojevske partije v kapitalističnih državah, so spremenili svoj odnos do Jugoslavije. To je samo še eno potrdilo pravilnosti načel, za katere se je zavzemala Jugoslavija in jugoslovanski sindikati. Mednarodne zveze jugoslovanskih sindikatov so se razvijale z izmenjavo delegacij, udeležbami na kongresih, izmenjavo posameznikov, kul-turno-umethiških skupin in z razvojem delavskega turizma Poročilo posebno poudarja pozitivno aktivnost in sodelovanje jugoslovanskih sindikatov z mednarodno organizacijo dela. Zveza sindikatov Jugoslavije je izstopila iz svetovne sindikalne organizacije zaradi njene politike in odnosa do Jugoslavije in sindikatov Jugoslavije. Mnogi postopki in gledišča te mednarodne sindikalne organizacije, poudarja osrednji svet Zveze sindikatov Jugoslavije, so v nasprotju s potrebami mednarodnega sindikalnega gibanja in krepitvijo miroljubnih tendenc. Centralni svet prav tako smatra, da nekatera stališča in ravnanje Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov niso v skladu s prizadevanji, da se razširi mednarodno sindikalno sodelovanje na osnovah medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Ideološka nestrpnost nekaterih vodilnih ljudi Mednarodne konfederacije svobod-rih sindikatov, zlasti ameriških, zožuje osnove mednarodnega sodelovanja in škoduje sodelovanju delavskega razreda in sindikatov v mednarodnem obsegu. Glede na dejstvo, da obstaja vec mednarodnih sindikalnih central, ki podpirajo politiko obstoječih blokov, glede na njihova stališča in ravnanje v trenutni mednarodni politiki, ki jih jugoslovanski sindikati ne morejo sprejeti. Zveza jugoslovanskih sindikatov ni član nobene mednarodne sindikalne centrale, temveč z neposrednim sodelovanjem s sindikalnimi gibanji posameznih držav in mednarodnimi strokovnimi organizacijami uspešno prispeva k mednarodnemu sodelovanju in daje svoj prispevek v borbi za mir. Zveza sindikatov Jugoslavije je zahvaljujoč svojim naporom za enakopravno demokratično sodelovanje v okviru mednarodnega sindikalnega gibanja in zahvaljujoč ugledu Jugoslavije, njeni načelni miroljubni politiki, pridobitvam delavskega razreda na vseh področjih političnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja, a zlasti posebnim oblikam in po socialistični izgradnji trdno povezana z naprednimi sindikalnimi gibanji in demokratičnimi silami v svetu. Razlike v gledanju na posamezne probleme, različnost družbene ureditve, v kateri sindikati delujejo, različnost koncepcij in oblik notranjega življenja in delovanja posameznih sindikalnih organizacij ne more ovirati konstruktivnega sodelovanja sindikatov in delavskega razreda raznih' držav, ugotavlja osrednji svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Nasprotno, sodelovanje lahko mnogo prispeva k medsebojnemu razumevanju in zbližanju narodov in krepitvi tistih sil, ki se zavestno bore za mir in aktivno mednarodno koeksistenco. Zveza sindikatov Jugoslavije bo vedno na strani tistih, ki s« bodo borili za ta načela. Boio Hotič PRIMORSKI DVEVNTK — 4 — 4. m»i« 1955 D STALNO VI g A M J K DRŽAVNEGA INDEKSA Življenjski stroški v 1 letu so se zvišali za 3,4 odstotka Upravičene zahteve delavstva in urad-ništva po mezdnih in plačnih poviških Državni indeks življenjskih stroškov, ki je znašal leta 1938 ena (1), je v mesecu januarju letos znašal 58,80, v mesecu decembru 1954. leta 58.82, v mesecu januarju 1954. leta pa je znašal 56.80. Številke kažejo, da se indeks v primeri z mesecem decembrom v bistvu ni izpremenil, pač pa se je občutno povečal v primeri z mesecem januarjem leta 1954: statistika kaže, da se je v enem letu povečal za 3,4 odstotkov. Ce primerjamo višino življenjskih stroškov ter njihov porast med enim in drugim mesecem, tedaj je porast zelo neznaten, marsikdaj pa se stroški celo znižajo. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če primerjamo življenjske stroške enega leta z življenjskimi stroški v naslednjem letu. Tedaj opazimo, da je porast dokaj občuten. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če predvsem tovarniški delavci pa tudi uradniki stalno zahtevajo povišanje mezd in plač, da bi lahko bili kos naraščajoči draginji, z večjim ali manjšim uspehom se delavci in uradniki borijo za plačne poviške, ti poviški so povsem upravičeni, kajti le s povišanje mezd in plač bodo lahko hodili vštric s stalnim povišanjem življenjskih stroškov. V mesecu januarju je indeks prehrane znašal 69,66, v mesecu decembru 1954. leta 69,70; v mesecu januarju 1954. leta pa je znašal 67,08. Bernardisu in Bartoliju Goriška demokratična zavrtost je bila nemalo začudena nad včerajšnjimi svečanostmi, ki so jih s pomočjo goričkih in tržaških predstavnikov oblasti organizirali člani organizacije deportirancev iz obeh mest. Po zaključni maši so pred cerkvijo Srca Jezusovega govorili razni cerkveni in posvetni govorniki ,med njimi tudi Bernarais in Bartoli. Medtem ko se je Bartoli demagoško jokajoče spraševal zn grobove, pa se jr Bernar-dis spustil v zgodovinsko razglabljanje, kar oboje ne more koristiti izboljšanju odnosov med dvema sosednima državama in pomirjenju duhov na tem obmejnem področju. Goriški župan je prikazal partizanske borce IX. korpusa, osvoboditelje Gorice, kot navadne zločince, ki so po njegovem storili nečastna dejanja s tem, da so obračunali s fašističnimi pajdašu Taka izvajanja goriškega župana, čeprav je vsem znan, kot oboževatelj «velikih podvigov« padlega režima so osupnila Goričane. Bernardini je dobro znano trpljenje (.oreškega prebivalstva pod fašizmom, posebno pa trpljenje, ki ga je ta režim povzročil primorskim Slovencem. In če ima danes kdo pravico vprašati, kje so grobovi padlih in kazati s prstom na zgodovino in njene nauke, potem smo to mi, antifašisti cbeh narodnosti, potem so to Jugoslovani, ki so jim ber-nurdisi in Bartoliji dolžni odgovor na vprašanje: Zakaj je bilo pobitih skoro pol milijona ljudi v zadnji vojni in kje so njihovi grobovi? Ce pa se to vprašanje danes obema gospodoma ne postavlja, je temu vzrok resnična m iskrena želja po dobrih odnosih, o katerih so govorili Scelba, Martino in drugi odgovorni italijanski državniki. Zato bi bilo prav, da bi se tudi Bernardis in Bartoli začela ravnati po besedah predsednika vlade njune stranke. Ce pa bosta ostajala pri provociranju, jima bomo postorili konkretna vprašanja o grobovih naših padlih, tak> konkretna, kakršnih niti njihov «Zavod za jadranska proučevanja« ne more postaviti. Seja pokrajinskega upravnega odbora Na zadnji seji, ki je bila prejšnji teden, je pokrajinski upravni odbor proučeval in odobril več točk upravnega značaja. Taico je med drugim podelil prispevek živinozdrav-niškemu konzorciju iz Gorice, Sovodenj in Steverjana za prevozno sredstvo. Nadalje je odbor odobril dobavo fondov števerjanski občini za nov delovni center. Na seji je bilo govora tudi o predvidenem ekonomskem zboljšanju upokojencev goriške občine. Seja občinskega upravnega odbora Danes zvečer ob 18. url se bo v beli dvorani na županstvu sestal občinski upravni odbor. Na dnevnem redu so razna vprašanja, med katerimi so večji del upravnega značaja. Obvestilo učiteljem Delovni center na Majnici Na Majnici bo v četrtek 5. t. m. pričel delovati nov delovni center, kjer bo dobi zaposlitev 55 brezposelnih delavcev za dobo 3 mesecev. Popravljali in preurejali bodo Ul Campobasso ter del Ul Avellino, Skupni stroški boda znašali 9,164.097 lir. Država bt za ta dela prispevala 4,540.296 lir za delavske mezde. Najemanje delavk in bolničark za Anglijo Urad za. delo v Gorici sporoča, da je v teku vpisovanje delavk za Anglijo. V poštev pridejo neporočene od 21. do 30. leta starosti. Interesentke naj se zglasijo še danes dopoldne na emigrantskem uradu v Gorici, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Do 7. maja pa je na uradu za delo vpisovanie bolničark Šolsko skrbništvo v Gorici z;1 Anglijo od 21.. do 30. leta obvešča, da je rok za vlaga- starosti, ki so dovršile vsaj n 1/, »maŠam ; — — — i rt n l rti r ot T' f 1 cimrlnnn c . 1 13 t* < IjrltnSj* •ijVj H: Ju. m UJiiilii:::::::;:- :::• Bp * . $ JI I $81 "t ar -• MK i" 1 : 11 . — ii i... .. ««11 ~r j : ■l! m mar* h -t!j! .{jiHL, | . Jj* iigi! |fg p aifiMl 1 H >*: jUgS •B* ; j. ,: i iHi iilj ijj i i * Igfc M 1 Uk Ijf fflŠ . spt I* \- KONČANO KOŠARKARSKO PRVENSTVO ITALIJE Virtus prva, Triestina druga Junghans izpade iz serije A, Cantu Milenka pa mora igrati kvalifikacijski tekmi z moštvom Mazzini Morini, medtem ko si je Cama iz Livorna že priborila vstop v serijo A nje prošenj za sprejem k natečaju za učiteljska mesta «so-prsnumero« podaljšan do 5. julija t. 1. drugi razred srednjih šol. Prijave sprejema emigrantski urad v Gorici, Ul. Crispi 9 od 10- do 12. ure. ZARADI SLABEGA GOSPODARSKEGA STANJA Ponoči kradli 49-letni Mario Guglielmi iz Ul. Alviano je prijavil gori-ški kvesturi tatvino 35.000 lir, ki so jih neznanci odnesli iz stanovanja med soboto in ponedeljkom Najdeni predmefi Na občinskem ekonomatu sta dve ročni uri, ki sta bili najdeni pred dnevi v mestu; najdeno je bilo tudi moško kolo. Lastniki predmetov naj se zglasijo na omenjenem uradu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. KINO CORSO. 17.00: «Trije mladeniči iz Texasa», M. Gaynor. VERDI. 16.00: Varietč, kino: «Siva kobila«, G. Cervi. CENTRALE. 17.00: »Koman- dant Johnny», G. Cooper in J. Greer. V1TTORIA. 17.15: »Predstraža pekla«, Johan Leslie. MODERNO. 17.00: »Okrvavljene roke«. V februarju v protestu za 18,444.833 lir menic Izdanih je biio tudi 13 nekritih bančnih čekov za 4,660.190 lir Kupovanje na obroke je pr1, nas zelo razširjeno. Povečini se kupci sprejetih obveznosti držijo in v pravem času plačajo določene obroke. Veliko pa je med njimi tudi takjh, ki teh obrokov ne morejo plačati zaradi slabega gospodarskega stanja. Neplačane menice gredo v protest, pooblaščeni uradniki pa iz njih napravljajo statistike, katere so mesečno objavljene v vestniku goriške trgovinske zbornice. V mesecu februarju je bilo v protestu 885 menic za 18 milijonov 444.833 lir; v istem mesecu je bilo izdanih 15 nepokritih bančnih čekov za 4 milijone 660 190 lir. Primerjava s prejšnjimi meseci kaže, da se skupna vsota meničnih protestov suka okoli 18 do 20 milijonov mesečnb in da se redno vsak mesec beleži po več bankrotov, ki so prav tako posledica slabega gospodarskega stanja v naši pokrajini. Največ meničnih protestov je v Gorici, sledi ji Tržič, Gradež, Gradiška, Ronke itd. Med slovenskimi vasmi ima po nekaj mesečnih meničnih protestov samo občina Doberdob. Tudi v februarju so P bile v Doberdobu štiri menice v protestu za 52.000 lir. Nekaj dcaqocenega dežja Se do včeraj so si naši kmetje zaskrbljeno segali s prsti v lase, ker se ni hotel pokazati na obzorju oblak, ki bi naznanil padavine. Zemlja je bila namreč zaradi močnega sonca in vetrov zelo izsušena. Včeraj dopoldne pa se je pooblačilo in že pred poldne je pričelo polagoma deževati, v opoldanskih urah pa je padlo še precej dežja. Verjetno bodo z njim bolj zadovoljni vrtnarji v goriški okolici, kakor kmetje, ki si želijo več dežja kot ga je padlo včeraj, da bi temeljiteje namočil izsušeno zemljo. Pred desetimi leti so v Gorici prve dni maja jedli tudi prve češnje. Letos bodo šele v polovici maja ali še kasneje, kakršno bo pač vreme. Ušteli so se tisti, ki so zaradi skoraj spomladanskih dni p februarju napovedovali zgodnjo pomlad. Zmotili so se, ker je narava muhasta in nehvaležna in nam je v pričetku koledarske pomludi poslala obilico snega namesto zaželenega sonca in toplote. Spomladanski mraz je zakasnil rast zelenjave, cvetenje sadnega drevja itd., ni pa mogel preprečiti stalno se ponavljajočega ciklusa, po katerem slej ali prej po zimskem stanju priroda oživi. REZULTATI: Reyer-Stella Azzurra 67-67 Virtus-Borletti 72-57 Varese-Benelli 78-66 Triestina-Milenka C. 74-69 Pavia-Gira 79-73 Roma-Junghans 72-52 LESTVICA: Virtus 22 15 2 5 1365 1117 32 Triestina 22 15 1 6 1399 1332 31 Borletti 22 13 1 8 1515 1329 27 Gira 22 12 3 7 1292 1245 27 Benelli 22 12 0 10 1279 1235 24 Varese 22 10 1 11 1271 1376 21 Roma 22 9 2 11 1347 1347 20 Stella A. 22 8 4 10 1380 1445 20 Reyer 22 7 4 11 12.94 1403 18 Pavia 22 8 1 13 1320 1402 17 Milen. C. 22 8 0 14 1132 1219 16 Junghans 22 4 3 15 1068 1232 11 Košarkarsko prvenstvo je ohranilo zanimivost in napetost do zadnjega kola. V nedeljo se je o prvem mestu odločalo v Bologni na tekmi med Virtus in Borlettijem. Milansko moštvo je v prvem polčasu igralo dobro, v drugem pa je popustilo. Tekma v Trstu bi lahko tudi odločila o prvenstvu, če bi Virtus izgu bila. Pri tem pa je važno poudariti. da nasprotniku Trie-stine tudi ni bilo vseeno, kako se tekma konča. Če bi namreč moštvo Milenka zmagalo, bi mu ne bilo treba še kvalifikacijskih tekem z Mazzini Mo-rinijem za obstoj v seriji A. Med finalisti serije B je namreč zmagala Cama iz Livorna, Mazzini Morini pa je dosegel drugo mesto in se mora za vstop v serijo A še boriti z Milenko. Junghansu, ki je sicer v nedeljo izgubil, pa ta zadnja tekma sama že ni mogla več škoditi, kajti njegova usoda je bila določena že znatno prej. Drugo beneško moštvo Reyer je v nedeljo igralo neodločeno s Stello Azzurro, sicer pa so se vse tekme končale z zmagami domačih. Pri tem je vredno omeniti, da je izgubila tudi Gira, ki je za Borlettijem samo zaradi razmerja golov. Na petem mestu je Benelli. ki je bil dlje časa med prvimi, končno pa je le nekoliko zaostal. Triestina je dosegla drugo mesto, kar je velik uspeh. Mladi tržaški košarkarji so se borili s srcem in voljo. Mogoče njihova igra ni bila prav vedno taka, kakršno bi si želeli, vendar je med tržaškimi igralci nekaj takih, ki so ze oblekli državni dres in ki ga bodo verjetno se večkrat. Paziti bi bilo treba samo, da najboljši ne bodo zopet odšli drugam. Dva simfonična koncerta v Verdiju (Nadaljevanje s 3. strani) Nastop štirih moških pevskih zborov na prvomajski proslavi v Sovodnjah. S ponarejenim čekom kupil bencin Lastnik bencinskega rezervoarja «Aquila» na Trgu pred županstvom 20, je v ponedeljek prijavil goriški kvesturi goljufijo', ki je bila njemu v škodo napravljena v preteklem mesecu. K njemu je namreč prišel neznani avtomobilist in kupil 20 litrov bencina. Znesek je plačal s čekom banke iz Novare, ki ima podružnico v Benetkah. Lastnik bencinskega rezervoarja Zottar je pridržal znesek za bencin in je ostalo vsoto izplačal neznancu v denarju, in sicer 24.200 lir. Čez nekaj časa pa se je ta prepričal, da je ček ponarejen pran trio za godalni orkester in dva klavirja. Neugodnemu odzivu, ki ga je doživel Ghedinijev koncert, je morda vzrok, da je bil izvajan poleg Bachovega koncerta. kajti s tem sta še v večji meri prišla do izraza njegov preveč akademski slog in pomanjkanje invencije, ta ko da je končno ostala samo še solidno izklesana formalna stran, in še ta ne povsem dognana. V obeh koncertih sta pianista mojstrsko obvladala svoj part in to tehnično brezhibno in muzikalno doživi jeno. Slednje je prišlo do izraza zlasti pri Bachovem koncertu, čigar drugi stavek je poverjen izključno dvema klavirjema. Poleg znane Beethovnove u-verture sLeonnra št. III» se je dirigent Kem pe uveljavil s Straussovo simfonično pesnitvijo eTako je govoril Za-ruthustras. To delo, ki je nekoč povzročilo številne komentarje o ilustrativni moči glasbene umetnosti, je pisano bleščečo virtuoznostjo, ki ji je kos le povečan — tvagner-janski orkester, in ki je pri Straussu v službi vrtoglave igre orkestralnih barv. eZara-thustra» je našel v mladem dirigentu izvrstnega interpreta. Orkester je točno sledil vsakemu dirigentovemu impulzu in kontakt, ki ga je slednji dosegel z orkestrom, je ustvaril zares lepo ubranost. Avstrija-Švica 3:2 V nedeljo so v Bernu nastopili avstrijski nogometni reprezentanti proti švicarski reprezentanci. Čeprav so Švicarji po prvem polčasu vodili z 2:1, so končno vendar zmagali Avstrijci s 3:2. Pri Švicarjih, ki so igrali z «verižnim zapahom«, je dal prvi gol Hugi v 21’. čez šest minut so Avstrijci izenačili po Hofbauerju. čeprav so bili na terenu nekoliko močnejši Avstrijci, so vendar v prvem polčasu dosegli drugi gol Švicarji po Vonlau-thenu. Avstrijci so spet izenačili v 10’ drugega polčasa, ko je Brousek izkoristil enajstmetrovko. Sodnik Orlandini je namreč prisodil enajstmetrovko, ker je eden izmed Švicarjev ustavil na gol streljano žogo z roko. Tretji gol Avstrijcev je bil lep, vendar je bil olajšan s tem, da ga vratar sploh ni branil v prepričanju, da bo žoga letela čez prečke. Tekma je potekala tako, da bi bil se najbolj primeren neodločen rezultat. Pri Avstrijcih je bil daleč najboljši Oc-wirk, pa tudi vratar Schmid je bil odličen. Odpovedal pa ie napad pred solidno švicarsko obrambo. Z italijanskim sodnikom Orlandinijem občinstvo ni bilo preveč zadovoljno. SmmJhSOlMO K0&/MHARSK0 PRUMIJŠ II. razr.Višje realne vodi v B-skupini Mošfva za Giro Za 38. kolesarsko dirko po Italiji so vpisana prva moštva na povabila. Kot prvo je bilo povabljeno moštvo BIANCHI c Coppijem na čelu. S Coppi-jem so v tem moštvu: Gismon-di. Gaggero, Filippi. Favero, Milano in Carrea. Drugo je moštvo LEGNANO: Minardi, Albam, Aureggi, Scudellaro, Fabbri Zucconelli. Nato moštvo FREJUS: Coletto, Messi-na. Rossello Vincenzo, Ciolli Emilio, Ciolli Marcello. Bar-talini, Gervasoni. HOLANDCI (Doniselli) bodo nastopili s temi možmi: Wagtmans, Voor-ting, Van Breenen, Maenen, De Groot in De Vries. Astrua bo na čelu moštva ATALA, v katerem bodo še Monti, Gros-so, Pezzi, Sartini in še dva druga dirkača, ki ju je treba se določiti. V B-skupini košarkarskega turnirja, kjer nastopata I. in II razred Višje realne in Klasične gimnazije, je v vodstvu II. realna, ki je v drugem srečanju premagala I. realno (14: 5). Sledi ji ekipa II. klas., ki je visoko porazila I. klas. (22: 4). Lestvica je sledeča: II. real. 2 2 0 0 42 9 4 II. klas. 2 1 1 0 37 19 3 L real. 2 0 1 1 20 29 1 I. klas. 2 0 0 2 8 50 0 Poglejmo si na kratko po tek tekem: II. klas. - I. klas. 11:4 II. klas.: Vuga (13), Pavlica (4), Jogan, Može, Košuta (4), Grbec (1). I. klas.: Hlabjan (4), Ci.iak Tulj. Hriščak, Gombač, Šuštaršič. Drugošolci so zmagali s skrajno lahkoto, kajti imeli so prešibke in netočne nasprotnike. Dobro je igral Vuga. ki je sam zabeležil lepo število košev (13), Košuta in Hlabjan. Izmed 7 svobodnih strelov v svojo korist so drugošolci izrabili le 2, prvošolci pa 1 (0). Sodnika: prof. Bojan Pavletič, Igor Kosmina. II. real. - I. real. 14:5 II. real.: Podreka (8) Nardin (4). Hrevatin, Brajkovič (2). Pavlica. Gregorič. I. real.: Zdravljič (2). Palčič (2). Štrukelj (1), Pinta, Grmek. Delak. Tudi v tej tekmi so pokazali igralci netočnost v metu v koš. Vendar pa so drugo- šolci zmagali prepričljiv0^ so pokazali lepe in hitre cije. Med zmagovalci sta bro igrala Podreka in ;i8 (Erajkovič je zapustil iST' ^ pred koncem tekme tari osebnih napak), med Prv°L ci pa Zdravljič in Štrukelj. J _ di v svobodnih metih s netočnost: 6 (2) metov v rist drugošolcev, 7 w e Sodila sta prof. Bojan tič in Klavdij Grbec. NIKO SAMSA SREDNJEŠOLSKI ŠPORT V GORICI Nezadovoljivi uspehi slovenskih dijakov v Gorici J Pretekli četrtek so bile na goriškem stadionu srednješolske lahkoatletske tekme goriške pokrajine za dekleta, v soboto pa za fante. V zenskih tekmah je tekmovalo šest zavodov, vsi iz Gorice. Posamezni rezultati so sledeči: Tek na 50 m: 1. Cassanego za to prvenstvo je bilo mnogo večje, saj je bila tribuna nabito polna kot malokrat in dijaki posameznih zavodov so bili »organizirani« z raznimi transparenti, trobentami in celimi godbami. Slovenski tekmovalci so letos dosegli slab-se rezultate kot lani, le Danilo (Klasični licej) 7”; 2. Fain I Lovrečič je rešil čast slovenske (Ženska tehnična šola); 3. Pre-donzani (Trgovsko-tehnična šola); 4. MIKLUŠ (Slovenska srednja šola); 9. MARUŠIČ (Slovenska srednja šola). Skok v višino: 1. Macoratti (Ženska tehnična šola) 1.40 m; 2. Lininger (Klasični licej); 3. Zimolo (Zenska tehnična šola); 4. MARUŠIČ (Slovenska srednja šola); 12. PETRONI (Slovenska srednja šola) Met krogle: 1. Coccolo (Zenska tehnična šola) 8.28 m; 2. SEDMAK (Slovenska srednja šola) 8.01 m; 3. Antiči (Trgovsko-tehnična šola); 8. BONIN1 (Slovenska srednja šola),. Met diska: 1. Padovan (Zenska tehnična šola) 26.46 m; 2. Martinis (Učiteljišče); 3. Tuso-lin (Učiteljišče); 5. ROJIC (Slovenska srednja šola); 10. MIKLUŠ (Slovenska srednja šola). Štafeta 4 x 60: 1. Zenska tehnična šola (Fain, Zumin. Zimolo, Colaussi) 34"; 2. Trgovsko-tehnična šola; 3. Klasični licej; 4. Slovenska srednja šola (Marušič, Petruša. Mi kluš Konstanca, Mikluš San dra). Točkovanje po zavodih: 1. Zenska tehnična šola 89 točk; 2. Klasični licej 68; 3. Trgovsko-tehnična šola 66.50; 4. Slovenska srednja šola 56; 5. Učiteljišče 48.50; Realna gimnazija 18. V soboto popoldne pa je bilo na istem stadionu moško prvenstvo, ki je bilo že peto po vrsti in na katerem je sodelovalo vseh deset srednješolskih zavodov pokrajine, in sicer sedem iz Gorice, dva .z Tržiča in eden iz Krmina. Zanimanje šole s svojim drugim mestom v metu krogle. Lani je prišlo tudi več slovenskih tekmovalcev v finale kot letos. Pri tem naj omenimo le to, da na italijanskih srednjih šolah pričnejo s treningi za to prven stvo že v začetku šolskega leta. na slovenskih pa se o tem zavejo le dva meseca prej. Za rudi tega bi bilo v bodoče treba posvetiti več pažnje temu vprašanju; treba bi bilo poleg tega vzgojiti mladi kader, kaj tl odrasli »atleti« so že v letih. Tehnični rezultati so bili: Tek na 80 m: l. De Pelca (Klasični licej-GO) 9”8; 2.Sar-teri (Učiteljiče-GO) 9”9; 3. La-dini (Realna gimnazija-Go) 9”9; 8. ALEŠ LEBAN (Slovenska srednja šola) 10”1. Tek na 1000 m: 1. Tavella (Klasični licej-Go) 2’51”4; 2. Stacul (Industrijska srednja šola-Go) 2’53"2; 3. Bledig (Trgovsko-tehnična šola-Go) 2’ in 53"4; 8. MESCHNIK (Slovenska srednja šola); 11. KOMEL (Slovenska srednja šola). Slovenec Vojko Vončina ki obiskuje Industrijsko srednjo solo, je zasedel četrto mesto. Skok v višino: 1. Blason (Realna gimnazija-Trzič) 1.70 m; 2. Ferlan (Klasična gimnazija-Go) 1.70; 3. Orzan (Trgovsko-tehnična šola-Go) 1.70 m. Tudi tu ni bilo letos nobenega slovenskega tekmovalca, medtem ko so Slovenci pred dvema letoma dosegli drugo in tretje mesto. Skok v daljino: 1. Sellan (Učiteljišče-Go) 6.16 m; 2.Tre-bian (Realna gimnazija-Tržič) 5.79 m; 3. Aquillante (Realna gimnazija-Go) 5.69 m; 5. AN- SELMI (Slovenska srednja šola) 5.57 m. Met krogle: 1. Coss (Realna gimnazija-Go) 13.19 m; 2. LOVREČIČ (Slovenska srednja šola) 12.75 m: 3. Raccolini (Realna gimnazija-Tržič) 12.72 metrov. Met diska: 1. Gregorig (Trgovsko-tehnična šola-Go) 38.90 m; 2. Marini (Tehnična srednja šola-Krmin) 33.21 m; 3. Petronio (Realna gimnazija-Go) 33 m. Tu ni bilo nobenega slovenskega tekmovalca. Štafeta 4 x IM: 1. Klasični licej-Gorica 47”5 (Depelca, Pa-rin, De Grassi, Mismasi); 2. Realna gimnazija-Tržič 47”5; 3. Realna gimnazija-Gorica 47”5, 8. Slovenska srednja šola (An-selmi, Leban, Širca, Colja) 48"7. Končna ocena po zavodih: 1. Realna gimnazija-Gorica 117 točk; 2. Trgovsko-tehnična šo-la-Gorica 97; 3. Industrijska srednja šola-Gorica 81; 4. Klasični licej-Gorica 79; 5. Realna gimnazija-Tržič 64; 6. Uči-teljišče-Gorica 49; 7. Tehnična srednja šola-Tržič 44; 8. Slovenska srednja šola-Gorica 36; 9. Tehnična srednja sola-Kr-min 35; 10. Obrtna srednja šola-Gorica 10. Omeniti je treba zmago Sel-lana v skoku v daljino; Sellan zmaguje ze štiri leta na srednješolskih prevnstvih in se udejstvuje v lahki atletiki tu-oi že v državnem merilu. Poudariti je treba tudi nekatere izboljšane rezultate, zlasti v metu diska. Ob koncu pa želimo slovenskim tekmovalcem v prihodnjem letu več uspeha. Košarkarski furnir v Beoip je v finalu prekinil ^ BEOGRAD, 3. — Meč Pj** majskimi prazniki j® ■ r Beogradu mednarodni ^ karski turnir, ki so se Ža ležili Crvena zvezda 'n tizan iz Beograda. rePr. g tanca Dunaja in Spar’a Frage. Doseženi so bili n» < nji rezultati: Crvena zV6* n . Dunaj 72:52 (41:33). Spartak 68:55 (29:27), SPa t Dunaj 54:44 (22:26), 2g)i zvezda - Partizan 92.oz i jj, Dunaj - Partizan 59:40 ( • Tekma med Zvezdo in ^ ^ takom iz Prage je bila P « vem polčasu (32:31) ^ nevihte prekinjena in s jutri ponovila. Končni rezultati tenis škif ivanj® Tutr dvobojev I. kola tekm° za Davisov pokal: EgiP ’ g.g, čija 4:1, Avstrija - Fin*** g, Češkoslovaška - P°rtug j.j, 5:0, Argentina - Monac Nemčija-Irska 4:1. Odgovorni ureanrg STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • K1X0 V Danes 4. t. m. ob l9- ufl KRALJICA ŽEPABjS! M. Freeman, B. Scott V nedeljo 8. t. m. oD 1 ‘ UPORNIK Z JAVE Tehnikolor. Ji KINO ŠKEDEJJ predvaja danes 4. t- ®’ ob 18. uri lil®: ludje brez Igralci: RAF VALLONE, JACQUES SERNAS’ SUSAN STEFEN. Dramatičen KINOPROSEK-KONIOVt1 7t<"■ predvaja danes 4. »■ . ob 19.30 francoski “ Himna predvaja DANES 4. t. m. ob 18. uri barvni MetrtH NEDELJSKO DEKLE Igralci: MARGE IN GOVVLR CHAMPION. Veselo iznenadenje za Pu Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR iffUK IN ČAROVNIJE 93. Peto poglavje: JOSIP GODINA IN DON LORENZO »V tej mali 8 (osmerki), 184 stranij obsezajoči knjigi nahaja se sicer marsikako slovstveno zrno, a vendar bi človek želel, da bi ne bila nikdar prišla med svet, ker »Et documenta damus, qua simus origine nati». •.. («Kajti sami si dajemo spričevalo, kakšen je naš izvor«). Ce bi Godina ne bil napisal svojega «Zlvenja.. ■», bi ne bil vedel pisec nekrologa napisati o njem kaj obširnejšega, ne bi imel člankar v «Slov. biogr. leksikonu« o njem toliko podatkov in mi bi danes vedeli o tem čudnem, svojevrstnem možu in o njegovem ne samo zanimivem, marveč v resnici tragičnem življenju toliko kot nič. Skozi to »Zivenje...« nam postane zanimivo skoraj vse, kar Je bil Godina napisal. Danes vemo, da je njegov «Opis in zgodovina Trsta...« znanstveno nezanesljiv, mestoma naiven in velikokrat netočen, čeprav so v njem ohranjena slovenska imena in nazivi krajev, ki bi bili sicer pozabljeni. Toda kar te pritegne, ko prebiraš to delo, je živi, žolčni in polemični, kdaj tudi ironični in humoristični ton, s katerim se Godina bčde s svojimi nasprotniki, italijanskimi in nemškimi zgodovinarji Trsta, če ne gledaš na ta spis kot na znanstveno delo, marveč kot na svojevrsten na pol leposlovni produkt, boš našel v njem kljub odločnim jezikovnim pomanjkljivostim marsikaj izvirnega in zanimivega. Te jezikovne pomanjkljivosti očitajo Godim domala vsi, ki so kdaj pisali o njem, od pesnika Cegnarja in pisca nekrologa v »Zvonu« in od avtorja članka v »Slov. biogr. leksikonu« do nepodpisanega člankarja v »Primorskem dnev- niku«. Toda če piše leta 1884 Gregor Jereb v »Zvonu« o Godini. da ima »mož vobče mnogo zaslug v prebujenje tržaške okolice, a imel bi jih še več, da ne bi bil pisal tali mršavega jezika, ki ljudstvo odvrača od čitanja in mu kvari dober uk us«, in dalje, dia «vsa njegova dela pričajo, da se on ni nikdar priučil do dobrega slovenski slovnici; in njega zlog jasno Kaže, kako ga je bilo prevzelo svojstvo Jezika nemškega«, potem bi jaz rekel, da dajem danes prednost Godinovemu jeziku pred člankarjevim. Godinov Jezik ni mršav, kot mu očita člankar, in njegovi spisi niso dolgočasni, kar sta jim očitali «Edtnost» in Cegnar. Godinov jezik je kljub vsem slovničnim in drugim pomanjkljivostim sočen, slikovit, živ, kdaj celo drastičen. Njegovi opisi krajev in ljudi, običajev in dogodkov so navadno živi, pogostoma plastični, in skoraj vselej izvirni. Izviren je tudi njegov slog in marsikateri izraz. V enem od prejšnjim poglavij sem objavili njegov opis Vrdele in Svetega Ivana prav zaradi Godinove slikovitosti m plastičnosti. Pri tem sem prilagodil samo pravopis današnji rabi m popravil eno ali dve slovnični netočnosti. ■— Godinov »Opis in zgodovina Trsta« ni znanstveno zgodovinska razprava, namreč svojevrsten izviren leposlovni produkt, v Katerem je v širokih obrisih opazna celo svojevrstna gradnja, ki Je bolj sorodna leposlovnim zvrstem, kakršni sta roman ali novela, kakor pa znanstveno historičnemu traktatu, če bi se kdo lotil poskusa, prilagoditi to delo današnjim jezikovnim zahtevam, in bi pri tem ohranil Godinove slogovne značil- nosti, bi bila taka knjiga, ki bi Jo bilo treba opremiti s komentarjem, in potrebnimi zgodovinskimi popravki pod črto, še danes zelo dobro čtivo tako za preprostega bralca kot za sladokusca in bi po svoji originalnosti posekala marsikatero znanstveno točnejše in zahtevnejše delo. Druge njegove poljudno znanstvene spise, zlasti s področja astronomije (»Kratek pregled vesoljnega sveta sploh..«), tehnike (»Kratek razgovor o bolj važnih dosedanjih iznajdbah...«), gospodarstva (»Izvirek premožnosti...«) in podobno, sta danes ze prerasla čas in razvoj. Toda ena knjiga je. ki naravnost terja ponatis s prilagoditvijo današnjim pravopisnim zahtevam- »Žlvei.je Josina Godine Vrdtlskega...« Ce bi kdaj voditelji naših založo mislili na to, da bi začeli izdajati vrsto avtobiografskih spisov, (lastnih življenjepisov, korespondence, zapiskov in podobnega), m skrajni čas bi že bil, da začno tudi pri nas sistematično zbirati in izdajati taka dela, ki so za kulturo nekega naroda in njeno rast temeljnega pomena, — potem bi moralo dobiti Godinovo »Zivenje...« v taki zbirki častno mesto. Kajti v tej avtobiografiji ni izražena samo usoda enega človeka, ki je sicer tipična za določeno dobo in okoliš, marveč se v njej živo arcali — danes že v zgodovinski perspektivi — cel socialni in narodnostni prerez slovenskega življa v tržaški okolici v prejšnjem stoletju. Kar pa je vsaj zame še posebej pomembno, je globoka človeška tragika, ki gleda na pol prikrito in sramežljivo izza malone sleherne vrstice. O tej Godinovi osebni tragiki sem se namenil napisati nekaj več v teh spominih, ker se mi zdi ta tragika značilna za slovenskega tržaškega okoličana, ki se Je z lastno sposoo-nostjo in z lastnimi močmi dvignil nad svojo zaostalo m neuko okolico. »Dve izraziti značilnosti vsebuje knjiga Godimovega »žive-nja...» Prva je na prvi pogled opazna in so jo zabeležili malone vsi, ki so o Godini do najnovejšega časa pisali, ne da bi ji bil vedel dati kdo količkaj sprejemljivo tolmačenje. Mislim tu na značilnost, da Je Godina spisal svoje »živenje...« v tretji osebi. Druga značilnost je veliko manj opazna in se s*£olj; samem tekstu, v tonu samega Godinovega pisanja * jj vem, ni te nič manjše značilnosti, kot je prva. doslej opazil ali ni vsaj o njej doslej pisal. Godinovo «^^ve.^(,oV' je namreč v bistvu nekak samozagovor. obramba življenja pred nekim nevidnim m neoznačenim toži*'1; sodnikom Cankar napada in obtožuje v knjigi «M°je srei nje« posameznike, s katerimi se je v svoji mladosti , in prav tako, če ne še ostreje, napada in obtožuje c ^ družbo m njen ustroj. Cankar se v svojih mladostnih jj, nih postavlja za tožitelja in sodnika nad razmeram’• a mi. Goethe v svoji »Pesnitvi in resnici« (»Dich1 Wahrheit») opisuje in slika z nepodkupljivo 0 resnice in kdaj tudi z olimpijskim nasmeškom la® U Pr dost. Josip Godina pa je takorekoc venomer v obra1 ,ego' očitkom, ki so nam povečini neznani in ki sele v zadnjih letih zadobijo oprijemljivejšo obliko v raam*1 u