Leto XIX«, št. 248 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 8122. 8123, 8121, 3125, 3126. Imseratni oddelek: Ljubljana, Selea-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zahodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. torek 25. oktobra 1938 Cena 1 IMit Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina t^fe mesečno Din 2SL—% Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122, 3123,8124 8125.3126. Maribor, Grajski trg SL 7. telefon «_ 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica Stev. L telefon SL 65. Rokopisi ne vračajo Anglija v negotovosti Tik po monakovski konferenci je povprečen Anglež brez pomislekov odo braval znano Chamberlainovo izjavo, da je mir rešen vsaj za eno generacijo. Angleški premier je svojo izjavo podprl s Hitlerjevo pismeno obvezo o mirnem reševanju vseh bodočih sporov med Anglijo in Nemčijo. 2e čez nekaj dni pa je isti Anglež začel razmišljati, ali nimajo morda prav tudi Chamber.ainovi kritiki, ki sodijo, da mir nikakor še ni zagotovljen za daljši čas. Vse te tri tedne je angleški svet s francoskim vred nihal v negotovosti med tema dvema izgledoma. Iz negotovosti, ki je posledica čedalje večje zaskrbljenosti zaradi evropskega in splošnega svetovnega razvoja ,pa se skušajo sedaj rešiti m zavarovati z novo politiko tako v Londonu kakor v Parizu. »Angleški narod je zajel val pesimizma«, je svarilno zaklicali preteklo nedeljo na prižnici yorški škof, ki je želel s to kratko, a značilno izjavo obeležiti razpoloženje angleškega naroda dva tedna po monakovski konferenci. V preteklem tednu pa se je iz spoznanja novega položaja rodila volja do akcije. Frvi teden po sestanku v Monakovem je v vsej Angliji še prevladovalo razumljivo veselje zaradi neposredne izognitve vojni. Drugi teden, ko je po poročilih iz Češkoslovaške tudi povprečni Anglež lahko že premeril obseg žrtve za mir, sta stopila v ospredje razočaranje in pesimizem. Razvoj v preteklem tednu pa je odprl angleškim odgovornim krogom in vsemu angleškemu narodu nove poglede: negotovost še ni premagana, nasprotno, zdi se. da je celo narasla! Nova srditost palestinskih upornikov ter nenadni preokret položaja na Daljnem vzhodu, kjer hoče Japonska g širokim zamahom uresničiti svoj cilj o zavojevanju azijske celine ob neposrednem ogrožanju angleških interesov v važni angleški postojanki Hong-kongu, sta občutek splošne negotovosti še stopnjevala. Sedaj je ves angleški narod edin v tem, da je treba ne Je pospešiti, temveč čimprej tudi dovršiti angleško oborožitev. Izjave angleškega ministra za vzporeditev narodne obrambe Hore Belisne napovedujejo daljnosežne vojaške reforme in celo uvedba splošne vojaške obveznosti ni danes več tako potisnjena v stran kakor pred nekaj meseci, ko ie bilo prvič konkretno postavljena. Sedaj iščejo odgovorni državniki samo še primeren izraz, ki naj nikogar ne odbije. Parola Chamberlainovih kritikov in pristašev je sedaj enaka: Anglija mora moralno in stvarno čimprej postati najmanj tako močna kakor avtoritarne države. V tej točki soglašajo danes prav vsi listi, od desničarsko konservativnih preko liberalnih do levičarsko socialističnih, pa tudi vsi politiki, vladni in opozicijski. Ako se tu in tam pojavljajo še vedno tudi pomisleki, so ti pomisleki bolj tehničnega kakor stvarnega značaja saj je značilno, da so njihovi glasniki oni opozicionalni krogi, ki so že od vsega začetka mnenja, da je bil mir rešen le za kratko dobo. Kar pa je najhujše, sta spoznanje in občutek, da se štiri velesile po monakovskem setanku ne le niso zbližale v medsebojnem zaupanju, kakor se je v začetku zdelo, temveč se morda še bolj odtujile. Brez medsebojnega zaupanja pa ni vere v trajni mir in brez te vere ne občutka varnosti. Posledica tega spoznanja, ki je še silnejše ob novih oblakih nad Palestino in nad Daljnim vzhodom, je v Angliji iskanje novih potov, prva reakcija pa novo, še silovitejše oboroževanje, ki naj ga kot prva etapa spremlja prostovoljna služba z registrom vseh z£i primer vojne sposobnih državljanov kot uvod v drugo stopnjo milita-rizacije angleškega naroda, v uvedho obvezne vojaške službe. Zdi se, kakor da 9o Angleži privlekli na dan staro geslo: izgubljati se smejo bitke, nikdar pa ne vojna! Odgovorni angleški državniki čutijo potrebo, da pripravijo angleški narod »za vsak primer«. Toda samo oboroževanje še ne pomeni novega zunanjepolitičnega programa. V tem pogledu je negotovost še vedno popolna. Na vprašanje, kakšna je trenutna angleška zunanja politika, odgovarjajo v vladnih krogih še vedno, da »-politika splošnega pomirie-nja«, ne da bi jo sicer bliže označevali. Voditelji opozicije pa prav tako nespremenjeno pristavljajo: »Politika odločnosti in demokratične solidarnosti«. Torei tudi tu nič konkretnega. Toda ta negotovost je razumljiva. Predvsem jo narekuje previdnost glede nadaljnjega razvoja v srednji in vzhodni Evropi. London mučijo v tem pogledu hudi vprašaji, ki zadevajo novi razvoj v tem predelu Evrope. Mimo diplomatskih vprašanj gre tu predvsem za gospodarska vprašanja. Značilno je v tej zvezi, da so »Times« te dni podvrgli ostri kritiki dosedanji angleški POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO ZOPET NA MRTVI TOČKI Pogajanja bi se morala nadaljevati danes na Dunaju, Madžari pa so že v naprej odklonili nove, zelo velike čsl. ponudbe — Zdi se, da hočejo izzvati razsodbo velesil Prva korektura nove česko-nemške meje Praga, 24. okt. br. Po razgovorih v Berlinu in Varšavi je češkoslovaška vlada ob sodelovanju avtonomnih vlad Slovaške in Podkarpatske Rusije v soboto zvečer sporočila Madžarski nove predloge, ki naj bi služili za osnovo nadaljnjih pogajanj med ČSR in Madžarsko. Tozadevna nota je bila v soboto pozno zvečer izročena madžarskemu poslaniku v Pragi, ki jo je takoj s posebnim letalskim kurirjem poslal v Budimpešto, kamor je prispela okrog polnoči. Madžarska vlada se je še ponoči sestala k seji in proučila najnovejše češkoslovaške predloge. Posvetovanja madžarske vlade so se nadaljevala tudi vso nedeljo. Ministrski predsednik dr. Imredy in zunanji minister Kanya sta bila večkrat v avdienci pri regentu Horthvju. Sinoči pozno zvečer je madžarska vlada izročila češkoslovaškemu poslaniku v Budimpešti svoj odgovor, ki ga je ta takoj poslal v Prago. Podrobnosti tega najnovejšega češkoslovaškega predloga, že četrtega v teku pogajanj, uradno niso bile objavljene ne v Pragi, ne v Budimpešti. V poučenih krogih pa se je izvedelo, da se je Češkoslovaška po nasvetu Berlina odločila za najskrajnejše koncesije ter ponudila Madžarski odstopitev obsežnega ozemlja vzdolž če-škoslovaško-madžarske meje, zlasti vse one predele, v katerih je vsaj polovica prebivalstva madžarske narodnosti. Ta predlog se znatno razlikuje od predlogov, ki so bili predmet pogajanj v Komarnu. Češkoslovaška se je izjavila pripravljeno odstopiti Madžarski tudi celo vrsto večjih krajev in mest, med njimi Berehovo, Nove Zamky, Komarno, Lučenec, Rimavsko Soboto in še nekatera druga mesta. Slej ko prej pa odklanja odstop Bratislave in Ko-šic ter večjih krajev Podkarpatske Rusije, ki predstavljajo le naznatne jezikovne otoke v slovanski okolici. Ponudeno ozemlje meri nad 7.000 kv. km, dočim je ČSR v Komarnu ponujala le nekaj nad 5.000 kv. km. Madžari zahtevajo, kakor znano, ozemlje, ki meri 11.000 kv. km. Nocoj se je izvedelo, da je Madžarska tudi te dalekosežne koncesije CSR odklonila kot nezadostne. Madžarska vlada na-glaša v svojem odgovoru, da vztraja pri svojih prvotnih zahtevah, ker smatra, da so te zahteve zasnovane na načelih, ki jih je določila monavska konferenca. Madžarska vlada sicer priznava, da so koncesije, ki jih ponuja ČSR, znatno večje od onih v Komarnu, da pa so še vedno nesprejemljive. V zelo previdni obliki izjavlja madžarska vlada, da bi v skrajnem primeru mogla sprejeti te predloge le kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Zahteva pa, da se pogajanja kar najbolj pospešijo in čimprej zaključijo. Slej ko prej pa vztraja madžarska vlada na skupni meji s Poljsko ter s tem pri svoji zahtevi po odcepitvi Podkarpatske Rusije. Pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko bi se bila morala danes nadaljevati na Dunaju. Sobotni češkoslovaški predlogi so bili sestavljeni kot osnova za ta pogajanja. Zaradi madžarskega odgovora, ki označuje tudi te nove češkoslovaške dalekosežne ponudbe za nezadostne, se zastopniki obeh držav danes niso sestali na Dunaju in še tudi ni nič gotovo, kdaj in ali se bodo sploh pogajanja nadaljevala. Vsekakor bodo šla vsaj za nekaj časa še po diplomatski poti, t. j. samo z izmenjavo not med Prago in Budimpešto. V čeških in slovaških krosih vedno bo1 j prevladuje prepričanje, da Madžari sploh ne bodo pristali na obnovo pogajanj, temveč da bodo na vsak način vztrajali na razsodbi velesil. Vedo sicer, da izrek velesil za nje ne more biti bolj ugoden, kakor bi bili rezultati neposrednega sporazuma s ČSR- Hočejo pa se pred šovinističnim de-lomlastne javnosti kriti s tem, da so se pač morali ukloniti izreku velesil Odklonilni madžarski odgovor Budimpešta, 24. okt. AA. (Havas). Madžarska vlada je danes dopoldne izročila češkoslovaški vladi novo noto z madžarskimi zahtevami. V madžarskih vladnih krog.;h mislijo, da bo češkoslovaška vlada hitro odgovorila na to madžarsko noto. Ti krogi izražajo tudi nado, da bo češkoslovaški odgovor zadovol.jiv in da madžarska vlada ne bo primorana zahtevati sklicanje podpisnikov monakovskega sporazuma. V primeru, da češkoslovaški odgovor ne bo sistem svobodne trgovine in da zahtevajo prilagoditev novim metodam, ki se zde, kakor vse kaže, uspešnejše. Začasno je posledica te negotovosti rezervirano opazovanje razvoja dogodkov. Toda v Palestini požrejo boji z uporniki dnevno več tisoč funtov in izgube na samem Daljnem vzhodu znašajo zaradi japonskega vdora na Kitajsko že okoli 20 milijonov funtov (okoli pet milijard dinarjev). Španija je seveda tudi še »odprto vprašanje«! Edina gotovost v vseh teh negotovostih je morda zares za obe zapadni velesili samo njuno medsebojno sodelovanje. A to je mnogo premalo, kakor se je pokazalo ravno v preteklih tednih. Zat0 je razumljivo, ako angleško javno mnenje slej ko prej obvladuje mučni in moreči občutek negotovosti. zadovoljil Madžarske, bo slednja brez odloga zahtevala sestanek podpisnikov monakovskega sporazuma. Praga, 24. okt. AA. ČTK. Madžarski poslanik v Pragi grof Wettstein je izročil zunanjemu ministru Chvalkovskemu nov madžarski predlog za rešitev madžarsko-slovaških in madžarsko-podkarpatskih vprašanj. Takoj nato je minister Chvalkov-sky odšel k predsedniku vlade Syrovemu. Vlada je poklicala predsednika slovaške vlade dr. Tisa in predsednika podkarpatske vlade Brod:ja, kakor tudi ostale člane obeh teh vlad, naj pridejo v Prago in sodelujejo pri sestavljanju odgovora na madžarsko noto. O vsebini madžarske note se ne morejo izvedeti nobene podrobnosti. Zelo verjetno pa je, tako trdijo v merodajnih krogih, da se bodo madžarsko-češkoslovaška pogajanja nekaj časa vršila po diplomatski poti. Minister čermak o madžarskih zahtevah Kešice, 24. oktobra. AA. (ČTK) Na slo-vških manifestacijah v Košicah je m:ni-Čermak izjavil med drugim sledeče st Mi hočemo živeti v sporazumu z vsemi sosedi, toda noben zahtevati žrtev, ki b: pomenile okrnitev slovaškega organizma. Priznamo, da je treba slovaške meje popraviti, toda narodnostno čista mesta na slovaškem ozemlju kakor so Trebišov. Košice, Lučenec, Lje-vice in Nitra pripadajo Slovaški ter jih zato ne moremo odstopit nikomur. Zahteve Ukrajincev v Podkarpatju Užhorod, 22. okt. \v. Ukrajinski narodni svet je izdal proglas, v katerem na%'aja glavne zahteve Ukrajincev. Med drugim zahteva, da se takoj zavarujejo državne meje napram Madžarski in Poljski ter da se priključijo Podkarpatski Rusiji tudi trije slovaški okraji, v katerih je prebivalstvo po večini ukrajinske narodnosti Nadalje zahteva čimprejšnjo uveljavljenje pokrajinske ustave in izvolitev {»krajinskega namestnika ter proglasitev ukrajinskega jezika za državni jezik. Grško-katoliški in pravoslavni prazniki naj se proglase za državne praznike. V državno službo naj se sprejemajo odslej samo nameščenci ukrajinske narodnosti.' Češke in slovaške sole, ki nimajo zakonitih predpogojev, naj se ukinejo. V zunanji politiki se izjavlja ukrajinski narodni svet za sodelovanje z Nemčijo na političnem in gospodarskem polju. Pariške informacije Pariz, 24. okt. br. Agencija Havas poroča iz Budimpešte, da bo madžarska vlada takoj zahtevala sklicanje konference velesil, ki so sklenile monakovski dogovor, če odgovor češkoslovaške vlade na danes izročeno noto madžarske vlade r.e bo zadovoljiv. V diplomatskih krogih iz- ziva postopanje madžarske vlade veliko začudenje, ker je znano, da je češkoslovaška vlada v svojih zadnjih predlogih sprejela 80 odstotkov madžarskih zahtev. V pogledu madžarske narodne manjšine je ČSR pristala na to, da se 75 odstotkov v ČSR naseljenih Madžarov vrne Madžarski. Docela razumljivo pa je, da odklanja ČSR odcepitev Bratislave, čemur se protivi tudi Nemčija Kar se tiče vprašanja Podkarpatske Rusije, izgleda po pariških informacijah, da je madžarska vlada že opustila upanje, da bi dosegla skupno mejo s Poljsko. Praga, 24. okt. br. Po sporazumu med krajevnimi češkoslovaško-nemškimi komisijami in pristojnimi vojaškimi krogi Nemčije in ČSR so bile izvršene korekture okupacijske linije, na podlagi katerih so Nemci danes izpraznili 15 čeških krajev in jih izročili češkoslovaškim oblastem. Pogajanja ra korekturo meje na drugih odsekih se še nadaljujejo. Slovaška postane stanovska država Važne napovedi ministrskega predsednika dr. Tisa Slovaška naj se uredi po vzoru bivše Avstrije Bratislava, 24. okt. br. Včeraj je pred- emi sednik avtonomne slovaške vlade msgr. cnced ne cme od nas dr. Josef Tiso z več člani vlade službeno sosed ne sme od nas ^^ Bistrico kjer se je zbraia k njegovemu sprejemu velika množica. Pri tej priliki je imel dr. Tiso govor, v kate- __________ v remije obrazložil glavne smernice vlade v pogledu notranje ureditve Slovaške. O zunanji politiki in o pogajanjih z Madžarsko ni govoril. V svojem govoru je dr. Tiso naglasil, da smatra dosedanji razvoj dogodkov, ki so dovedli do oživotvorjenja slovaške avtonomije, za zmago ideje slovaškega naroda. Po tej zmagi slovaške ideje morajo na Slovaškem izginiti vse politične strake. ki so doslej razdvajale narod. Ne sme biti več nobenih strank, ki bi cepile slovaške vrste. Naše bodoče narodno in državno življenje se ne bo gradilo na političnih strankah, ki so naše vrste cepile, marveč na delovnih in gospodarskih stanovih Slova- ške. V slovaškem narodu ne bomo trpeli nobenih privilegirancev. Dr. Tiso je nato zavračal očitke, da v slovaški avtonomni vladi ni nobenega zastopnika delavstva. Poudaril je, da so v njej zastopniki slovaške ljudske stranke, ki zastopa tudi delavstvo. Nikdar pa vlada ne bo priznala za delavske voditelje in zastopnike onih, ki prisegajo na Lenina in Marxa. Vse teorije, ki so doslej cepile slovaški narod, morajo pasti. Tu mora ostati samo eno: Slovaška in krščanstvo. Slovaki so že od pradavnih časov kristjani. Krščanstvo je režim ljubezni. Toda vsi naj si zapomnijo, da je krščanstvo takšno samo v ofenzivi. Če pa se bo moralo braniti pred maskiranimi neprijatelji. se bo znalo braniti z vsemi sredstvi. To smo dokazali s tem, da smo prepovedali komunistično stranko in svobodne zidarje, ker ne bomo dopustili zastrupljanja slovaškega ljudstva. Krščanski režim na Slovaškem se bo branil na levo in desno. Prvi obris! nove češkoslovaške ustave Zammive informacije praških listov — Parlament bo štel 200, senat pa 24 članov — Država ostane demokratska parlamentarna republika s prezidentom na čelu Praga, 24. okt. AA. Štefani: Lista »Narodni politika« in »Narodny listy« objavljata članka o reformi ustave, s katero se zdaj v Pragi bavijo. Državna oblika bo ostala ista, to je demokratska parlamentarna republika z razdelitvijo državnih oblasti v zakonodajno, izvršno in sodno. Italija in oboroževanje zapadnih velesil Oficiozni italijanski organ o novem oboroževalnem tekmovanju Rim, 24. okt. AA. Današnji »Giomale d'Italia« piše o intenzivnem oboroževanju velikih demokratskih držav in navaja, da se Italija lahko pohvali, ker ima pripravljene velike količine raznega orožja, ki jih lahko naglo še poveča, kar naj bi z- verjenik za notranje posle v ljubljanski deželni vladi in še istega leta začasni predsednik deželne vlade. Na univerzi je bil nekajkrat dekan pravne fakultete, leta 1925-26 pa rektor univerze. Večkrat je zastopal Jugoslavijo na mednarodnih konferencah, pa tudi v Društvu narodorv. 1. 1929 pa je bil imenovan za poslanika v U "ashingtonu, kjer je ostal nekaj let. Bibliografija dr. L. Pitamica navaja večje število znanstvenih razprav iz državnega prava in pravne filozofije v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Njegovo najpomembnejše delo ie l. 1927 izišli obsežni spis »Država«, ki je izšel v Ameriki tudi v angleščini. Avtor je bil s tem v zvezi izvoljen za častnega doktorja neke ameriške univerze. V raznih revijah je objavil dr. Pitamic več filozofskih člankov, med njimi v »Srpskem književnem glasniku« l. 1929 študijo o Pascalu. Obsežno znanje in široka, svetovna razgledanost karakterizirata delo in osebnost dr. Leonida Pitamica. Danes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 Grandiozna pomorska bitka! Silni prizori potopitve "II podmornice — reševanje na smrt obsojene posadke. Borba poveljnika in njegova odločitev za ljubezen ali dolžnost. HARRY BA17R — I. MOŽUHIN — I.ISETTE LAN VIN — MARCELLE CHANTAL rejši dami v znak spoštovanja, kakor materi — toda poljubljanje rok licejkam in šolarkam smatram milo rečeno za neokusno in šarlatansko. Nobena dama na Portugalskem ne kadi. Nepozaben mi ostane naslednji prizor: Sedim v nedeljo zjutraj pred največjo kavarno na glavni ulici blizu kolodvora. Kot tih opazovalec nedeljskega vrvenja z zanimanjem opazim dve lepi mladi Američanki, ki sta s starejšim gospodom zasedli sosedno mizo. Dami naročita vermut, sedeta prekrižanih nog v udobne pletene naslanjače in si prižgeta vsaka svojo smotko. V nekaj minutah je tesno ob mizah šlo kakih 30 ljudi. Prav vsak se je vsaj za trenutek ustavil pred »škandalozno« družbo. Petnajst jih je z grozo odprlo usta in oči, osem jih je nekaj zanič-Ijivega mrmralo proti mizi. Trojica je s studom pljunila in dve ženici sta se prekrižali. Izpočetka je vsa zadeva Američane kar zabavala. Ali ko je postajalo vedno hujše, je bilo eni dami tega le dovolj, pa je s čašo vermuta polila prvega občudovalca«. Toda zmagala je morala in javno mnenje, kajti natakar je do tal se klanjajoč in v polomljeni mešanici evropskih jezikov poprosil obe mladi dami, naj ne kadita na javnem mestu in naj sedita tako, da se ne bodo videla kolena. Slednje je bilo zaradi modernega kratkega kri1^ in zaradi poze, katere se dolarski princesi nista hoteli odreči Portugalcem na ljubo — nemogoče. Pa je ena vendar našla čisto ameriško rešitev. Potegnila je s sosedne mize prt in je z njim pokrila svoje noge. Jaz sem to odkrito obžaloval, kajti, verjemite mi, da niso bile te noge prav n:č slabše od onih, s kakršnimi so postale slavne razne Mistinguettice, ki sem jih nedavno gledal v Parizu. Večji del svoje slikovitosti mora Lizbona zahvaliti svoji legi na gričih, kar pa je tudi povzročilo mnoge arhitektonske probleme, ki jih do zdaj še niso srečno rešili. Od morske odnosno rečne obale pa daleč gori proti vrhu mesta je v dolgem sedlu dveh gričev izpeljana edina reprezentativna, ponekod res edinstvena cesta v Evropi: Avenida de Libertad. Skozi večji del mesta je ta ulica široka do 60 metrov in obrobljena z razkošnimi stavbami. V gornjem delu pa je zasajena s prekrasnim drevoredom, ki na vrhu prehaja v sicer majhen, toda gotovo najlepši evropski cvetlični park. Ponoči, ko tone v morju luči. napravlja Avenida res pravi velemestni vtis, saj je tu večina glavnih lizbonskih palač, spomenikov, kavarn in bioskopov. Meni se je zdela kar prelep okvir za medlo sliko življenja in vrvenja ljudi, za način njihovega govora in zabave. sploh onega nehanja meščanov, ki da velikemu mestu pravi pečat. Lizbona je čudno zrcalo političnih razmer. Očitno je, da si ljudje med seboj ne zaupajo. Razgovor teče večinoma skoraj šepetaje. če pa po ulici pride uniformiran član Legion-a (milice), se atmosfera nezaupanja še stopnjuje. Skoraj vse je povedano s tem, da je vzklik »Eviva Engle- Domače ♦ Počastitev spomina junakov kumanov-ski bitke. Za uvod velikih slavnosti ob obletnici osvoboditve Kumanova, so na Ze-brnjaku v spominski kapeli, ki ]e bila lam zgrajena, počastili spomin junakov, ki so se v kumanovski bitki žrtvovali za domovino in njeno svobodo. Ljudstvo iz okolice se je v velikem številu udeležilo lepe spominske slavnosti. ^ , - ux„, ♦ Prijave delegatov za nedeljski občni zbor ZKD v Ljubljani. Občni zbor ZKD bo v nedeljo ob 20. v Kazini v Ljubljani. Po poročilih bo volitev upravnega in nadzornega odbora. Vsak delegat naj odda ob vhodu v dvorano polnomočje. Vsako društvo ima pravico le do enega delegata z glasovalno pravico, navzočnlh pa je seveda lahko več predstavnikov posameznih društev Vsa včlanjena druStva naj takoj sporoče" imena svojih delegatov. V soboto zvečer ob 20. bo na Taboru velika akademija Prijavljenim delegatom bo ZKD omogočila poset. Občni zbor ZKD naj bo lepa manifestacija narodnih prosvetnih delav-cev. + Okrog izredne učiteljske skupščine. Predčasno zaključena učiteljska skupščina ob koncu letošnjega avgusta v Zagrebu ni mogla dokončati vseh v pravilih določenih poslov. Ministrstvo nato ni dovolilo, da bi se skupščina nadaljevala konec septembra Nasvetovala je, naj imajo poprej Da-novinsko skupščino beograjska sreska društva, ki tega niso opravila v teku počitnic Prav to dejstvo je izrabljala opozicija na zagrebški skupščini v izgovor in trditev da zagrebška skupščina ni pravilna. Po nasvetu prosvetnega ministra je bila izredna skupščina JUU preložena na 6. november v Zagrebu. Dan je že tik pred vrati JUU na še ni dobilo rešitve na vlogo glede dopustov za delegate. Vodstvo JUU je prejelo več nasvetov iz raznih sekcij, naj bi se izredna skupščina sploh preložila na poznejši čas, da ne bo učiteljska skupščina sredi volilne borbe. Izvršni odbor s predsednikom Dimnikom pa vztraja na 6. novembru in je ponovno urgiral rešitev svoje vloge. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke. odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl «'!«»■ + Karikaturist Kondor je bil v Zagrebu napaden in pretepen. Razstavo svojih del je karikaturist Kondor iz Ljubljane prenesel v Zagreb in ko je v dvorani znane restavracije »Kolo« obiskovalcem tolmačil svoja dela, so navalili nanj trije mladeniči in eden izmed njih ga je z boksarjem udaril po glavi. Kondor je dobil na licu hudo rano. Napadalcev ne pozna in si ne more razložiti, zakaj so ga pretepli. Samo to se spominja, da je eden izmed trojice nekaj minut pred napadom pristopil k njemu m ga prosil za vžigalice. Slikar mu je odvrnil, da vžigalic nima, nakar se je mladenič izgubil med ljudmi, ki so si ogledovali razstavljene slike. Kdor postane tudi ostane odjemalec MOTOHOVE KAVE Vodnikov trg 5, tel. št. 2577; Krekov trg 11, tel. št. 2348. * Zgradbo nove justične palače v Zagrebu so zahtevali člani odvetniške zbornice v Zagrebu na svoji glavni skupščini. Skupščina je potekla v popolnem soglasju in z malimi izpremembami je bil izvoljen dosedanji odbor, kateremu predseduje dr. Ivo Politeo. * Mikrobiološki institut v Zagrebu je zaprt. Zaradi novih primerov skravnostne bolezni med uslužbenci mikrobiološkega zavoda zagrebške veterinarske fakultete so zdaj zavod za več dni zaprli. Mestni fizikat je vse prostore temeljito razkužil, epidemiologi higienskega zavoda in mestnega fizikata pa zdaj raziskujejo pojav nenavadne bolezni. Vseh žrtev te bolezni je bilo doslej 18 in je med njimi tudi predstojnik instituta prof. dr. Ježič. * Dvodnevni avtobusni izlet v BenetKe od 13. do 14. nov. za znižano ceno din 240. Prijave sprejema do 6. nov. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel »Slon« tel. 26-45. + Odvetnik dr. Ivan šlibar umrl. Včeraj ponoči je umrl v Ljubljani po dolgi, hudi bolezni znani litijski odvetnik dr. Ivan šlibar, star komaj 45 let. Pokojnik, ki je užival sloves odličnega pravnika in ljubeznivega, duhovitega družabnika obenem, je bil po rodu iz Radovljice. Gimnazijo je dovršil v Kranju, po maturi pa se je posvetil pravnim študijam. Po vojni je stopil v službo naprej pri bivšem poverjeništvu za socialno politiko v Ljubljani, kjer je zelo vzpobudno in marljivo sodeloval v organizaciji našega socialnega skrbstva in zakonodaje Po večletnem službovanju je odšel kot odvetniški koncipient v Maribor, pozneje pa se je naselil kot samostojen odvetnik v Litiji. Pokojnik zapušča poleg žalujoče soproge Ljudmile in 9-letne hčerkice Mihce številno sorodstvo. Pogreb bo danes cb 16 izpred hiše žalosti v Topniški ulici 10. na pokopališče k Sv. Križu. Dr. Ivanu Šli-barju ohranimo blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! bnm kino sloga, tel. 27-30 ■■ Samo še danes ob 16., 19., in 21. uri imate priliko videti enega najbolj pretresljivih romanov slovitega ruskega pisatelja M. GORKEGA v filmu NA DNU Okrutna borba za sreče in ljubezen dvoje mladih ljudi iz 1 „ , , I brloga. * Gospod Mrzel in ljubi »bog«. Pod tem naslovom je nedeljski »Slovenec« v svoji ptujski rubriki objavil nekaj pripomb na oceno Cajnkarjeve drame »Potopljem svet«, ki sem jo po krstni predstavi v ljubljanski drami prejšnji torek in sredo objavil v »Jutru«. Pisec graja dejstvo, da je bila beseda »bog« v moji oceni skoraj v vseh primerih pisana z malo začetnico — med drugim tudi v citatu iz Cajnkarja, ki jo sam piše z veliko. Pripetilo pa se je vendarle, da je bilo tudi v moji oceni enkrat ali dvakrat zapisano »Bog«. Samo po sebi se razume, da gre na račun naglice, na katero so obsojeni ljudje v uredništvu in tiskarni, kadar se pripete nerodnosti, kakršna je, da se neka beseda v istem članku drugo za drugim piše z malo in veliko začetnico ali da se v citatu spreminja pravopis. Spričo tega bi bil poziv na posebno odgovornost najbrž lahko izostal, saj tudi »Slovenski pravopis« profesorjev Breznika in Ramovša v mnogih primerih dopušča varianti »Bog« in »bog«. Povsem odveč pa je očitek ali poklon, da sem »Boga v Trbovljah« napisal z veliko začetnico in da ga vobče »dosledno z njo častim«. »Bog v Trbovljah« je zbirka modernih pravljic. — L. Mrzel. * Proslava Jadranskega dne se bo letos izvedla v vsej državi na svečan način in sicer toliko boij, ker je to jubilejno 20 leto, ko so 31. oktobra 1918 zaplapolale nase zastave na Jadranu. Ob tem jubileju je izvršilni odbor Jadranske straže dal vsem oblastnim odborom in pododborom v državi nalogo, naj imajo v nedeljo 30. oktobra svečane seje. . * Pomilostitev na smrt obsojenega hajduka. Hajduk Ignjatijevič-Koreja ima čudovito srečo. Lani ga je okrožno sodisce v Kragujevcu zaradi mnog h zločinov obsodilo na smrt. Hajduk je vložil pnziv m revizijo rešitve pa v ječi ni dočakal, ker je utekel menda s pomočjo nekega jetni-škega paznika. Njegov beg je bil velika senzacija ker so na nevarnega zločinca skrbno pazili v zaporih. Utekel pa je vendarle in imel je tudi drugo veliko srečo, da ga niso zasledili orožniki, ki so ga iskali'z največjo vnemo. Izginil je, kakor da bi se vdrl v zemljo. Zdaj pa ga je doletela tretja sreča. Njegova smrtna kazen je iz-premenjena po ukazu kraljevega namest-ništva v dosmrtno ječo. Priziv je bil sicer odbit, a oče hajduka se je obrnil na najvišje mesto in njegova prošnja za pomilostitev je imela uspeh. Ker ves čas, kar je utekel iz ječe, ni zagrešil nobenega novega zločina, se hajduk lahko vrne brez nevarnosti za svojo glavo. * Poneverjene tisočake je zakopal. Sve-tozar Filipovič, zastopnik in potnik neke večje beograjske tvrdke, je pred tedni po-neveril 100.000 din in izginil. Ker so ga zaman vsepovsod iskali, so domnevah, da je pobegnil preko meje. Oni dan pa so ga zalotili v Leskovcu in mož je pripovedoval, da mu je bil ves poneverjen denar ukraden v vlaku. Zdaj so našli na dvorišču njegovega doma v vasi Kušnici zakopanih 99 tisočakov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ♦ Vlom v točko klavnico. Klavnica v škof ji Loki je na periferiji mesta in je bilo vanjo vlomljeno že pred dobrimi tremi meseci. Preteklo soboto ponoči je spet bila izvršena drzna tatvina. Sodijo, da sta bila dva tata, ki sta odnesla nad 50 kg slanine in lepo zalogo mesa. škodo trpita župan Ziherl in mesar Hafner. Tatova zasledujejo orožniki. Iz Liublfane n— Upravni odbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani ima svojo zadnjo sejo pred občnim zborom v sredo 26. t. m. ob 20. v sobi ZKD z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Sešteva proračuna za bodoče društveno leto. 3. Slučajnosti. člani upravnega odbora naj se udeležijo' seje zanesljivo in točno. u— Naša pokopališča v Vseh svetih, ko bodo grobovi okrašeni s preprostimi venci in svečami v mestnih barvah, bodo prvič izražala, kako dobro srce ima Ljubljana za revne someščane. Svoje dobrote se pač ni treba nikomur sramovati, zato pa lahko vsakdo grobove okrasi tudi z večimi venci, da spomin svojih dragih čimbolj počasti z dobrimi deli. „_ Prvo darilo vsesvetski akciji je že pred dnevi poslal lastnik znane parfume-rije »Venus« na Tyrševi cesti 9, g. i^an Jerala, da počasti svojega blagega profesorja, blagopokojnega g. dr. Jožeta De-bevca. Akcijski odbor se za velikodušno darilo najlepše zahvaljuje in bo o Vseh svetih položil na grob prof. dr. Jožeta Debev-ca venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah. — Za mestne reveže je namesto venca na krsto prof. Josipa Marna daroval 100 din major v p. g- M. J. Cesar, Go-sposvetska cesta 10. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. _ _ Danes ob ZO.uriOTROCl S CESTE. Pride BELI JOE&O-V AN. — Kino Moste. u— Plenarna seja akcijskega odbora za vsesvetske odkupnine bo drevi ob 18.30 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Zaradi važnih poročil in podrobne razdelitve dela pri veliki akciji je udeležba vseh članov akcijskega odbora, zlasti vseh zastopnic in zastopnikov sodelujočih organizacij nujno potrebna, poleg teh pa akcijski odbor vljudno prosi tudi vse okrajne načelnike, da se te važne seje zanesljivo udele-že. U— JNAD Jugoslavija. Na I. rednem občnem zboru, dne 21. t. m. na univerzi je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Igor Breznik, podpredsednik pa Franc Je-rovec in Milan Gaberščik, tajnika Dušan Savnik in Zdeno Vahtar, blagajnik Jana Robida, gospodar Janez Flajnik, zapisnikar Zdenka Mravljak, odborniki Rudo Ahčan, Boris Zidarič, Ervin Grohar in Mit-ko Stepišnik. u_ Občni zbor aKademsKega odseKa Jug°sl°venSKo-češKoS]ovaške lige bo jutri v sredo 26- t. m. ob 20. v prostorih JC lige, Kazina n. nadstropje. v okviru rednih predavanj ljubljan-SKe Sadrar^^e in vrtnarske podružnice bo v sredo 26. t. m. gospod kmetijski sve'nik inž. Sergej Gorjup poljudno obravnaval temo: Kroženje snovj v prirodi s posebnim ozirom na smotreno prehrano dreves in po vrtnine. Začetek ob 19. v Kemični dvo rani na I. dTž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Dohod preko dvorišča. Vstop prost. u_ Docent dr. Ch°lewa ne ordinira od 26- do 31. t. m. n_Najnovejša slovenska skladba večjega formata, ki izpolni celovečerni koncertni program, je škerjančeva kantata za soli, zbor in orkester »Zedinjenje«. Kantata je komponirana na besedilo dveh sonetov iz Gradnikove zbirke »De profundis«. Nastopajo 4 solisti, zbor ln orkester, ki igra med I. in H. delom žalno koračnico v spomin padlim junakom za osvobojenje. Vsi nastopajoči imajo zelo važne in tudi težke naloge. To delo bo izvajala Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek 7. nov. v veliki Unionski dvorani v proslavo 20 letnice osvobojenja in zedinjenja. Vstopnice bodo od srede tega tedna dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u_ Cenjene dame opozarjamo, da je prispela včeraj v Ljabljano miss Lund, asistentka slovitega salona Elisabeth Ar-den, ki od danes dalje brezplačno konzultira dame glede nege kože v drogeriji Adrija. u— Tombola Zveze rejcev malih živali, o kateri je poročalo ponedeljsko »Jutro«, se je bila v resnici na vrtu restavracije pri Novem svetu, ne pa pri Levu, s čimer popravljamo včerajšnjo napako. I ^SSS^BAU^svoj^ajboljSi kreaciji v velef ilmu iz življenja KAPETAN MOLENA KINO MATICA 21-24 ob 16.. 19. in 21. uri! 2 zvočna tednika „_Zbori Hubadove župe, mešani in moški imajo v sredo 26. t_ m. ob 20. skupno vajo v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. 2upna uprava- _lj Sestanek »Jugoslovensfce ženske zveze, sekcija za dravsko banovino«, ki je bil najavljen za ponedeljek 24. t. m. ob 20. v magistratni dvorani, je preložen zaradi zatemnitve mesta na četrtek 27. t. m. ob 20. Na sporedu je predavanje ge. Pavle Hočevarjeve o kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu in poročilo ge. Bare Remčeve o vtisih z razstave Male ženske zveze v Bukarešti. Vrši se v magistratni dvorani. Vabljeni vsL Vstop prost. Iz Celfa e_ Umrl je včeraj zjutraj na Zg. Hu- dinji 37 pri Celju v starosti 71 let hišna posestnica ga. Neža špegiičeva, mati bivšega blagajnika celjske okoliške občine g. Franca špegliča in posestnika g. Ivana špegliča na Zgornji Hudinji. Pogreb blage gospe bo jutri, v sredo, ob 15.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e_ Vsi železniški upokojenci v območju železniške postaje Celje se opozarjajo, da se prične odpošiljanje legitimacij železniških upokojencev v prolongacijo po 10. novembru. Podrobnosti so razvidne z razglasa, ki je nabit pri postajni blagajni v Ce-lju. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 219 brezposelnih (153 moških in 66 žensk) nasproti 242 (176 moškim in 66 ženskam) dne 10. t. m. e— Zmaga celjskih fahistov v Mariboru. Celjski šahovski klub je igral v nedeljo v Mariboru revanžno tekmo s šahovskim klubom UJNŽB v Mariboru in zmagal s 6 1/2:2 12. Za Celje so si priborili po 1 točko gg. Grašer, Vladko Diehl, inž. Pi-puš, M. Fajs. Detiček in dr. Pokorn ter Rupar pol točke, za Maribor pa gg. Lukež st. in Anton čertalič po 1 točko in Karel Stare po) točke. V petek 28. t. m. bo brzo-turnir Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo v oktobru. Prijave se sprejemajo v klubski sobi v hotelu »Evropi«. e— Zopet huda prometna nesreča. Na cesti pri Bočni je lesni trgovec Franc Pre-sečnik iz Bočne v soboto povozil 8-letno posestnikovo hčerko Jožefo Menčakovo iz Bočne. Deklica si je prebila lobanjo. Po-nesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Srečke za n. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! e— Samo danes je še čas za volilne reklamacije! Volilni imenik za mestno občino celjsko je še danes na vpogled na mestnem poglavarstvu v tajnikovi sobi. Iz Maribora a— Zadnji dan za reklamacije je danes torek 25. t. m. Članstvo JNS se poziva, da si ogleda volilne imenike ter v primeru potrebe izvrši reklamacije, da ne bo zopet po volitvah pritožb Imeniki so na razpolago tudi v tajništvu JNS v Cankarjevi ul. 1, kjer se dobe tudi potrebni fermularji za reklamacije. a— Gledališke novice. Nocoj »Kar hočete«, v četrtek »Pckojnik«, v soboto premiera »Boccaccia«. — Drama pripravlja Štandekerjevo »Prevaro« in Frankov »Vzrok«, opera pa Verdijevo »Aido« a— Umetniški teden prestavljen. Zaradi nepredvidenih ovir je odbor Umetniškega kluba prestavil Umetniški teden na ugodnejši čas. Rok za vlaganje del se podaljša do 1. februarja. Dosedanji natečaji ostanejo v veljavi. a— Na vzorčnem sadnem sejmu, ki je bil združen z banovinsko perutninsko razstavo, so prodajali kabinetno sadje po 10, sadje, pakirano v ameriških zabojih, po 7, ostalo rinfuzno blago po 3 do 5 din. Prodali so precej sadja. a— Z boksarji so ga pobili na tla. Trgovski sluga Franc Gumzej se je v nedeljo ponoči peljal na kolesu iz Maribora proti Dupleku. Prj Devici Mariji v Brezju pa ga je skupina fantov ustavila, ga prisilila, da je stopil s kolesa, nato pa navalila nanj in ga pobila na tla. Na tleh ležečemu so pretaknili žepe ter ga pre-mikastili. da je ves krvav in poškodovan po glavi, obležal. Napadalci so izginili v noč. Gumzej domneva, da so ga poškodovali z boksarji. Orožniki so nekatere osumljence aretirali. Vzrok napada še niso ugotovili terra!« že korak na prvo stopnico sodišča za zaščito države. Baje se ta vzklik smatra za enačico: »Eviva demokratia!«, kar je strogo kaznivo. To mi je povedal Šved, pomorski častnik, ki je vse sam izkusil. Sicer se pa o portugalskem diktatorju, dobrem Salazarju le malo čuje. Pravijo, da je prav to dokaz njegove politične modrosti. Pač sem pa na račun njegove okolice slišal na brodu od nekega carinika nekaj bridkih. Mož je bil edini izmed vseh Portugalcev, na katere sem naletel in ki je znal nekoliko angleščine. Pravil mi je stvari, ki se ne dajo napisati. Dejal je naposled: »Tako mislijo in čutijo vsi moji tovariši in vsa policija in žandarmerija in velik del vojske ... « Vojska baje (razen nekaj zvestih garnizij) sploh nima streliva. ker ji ne zaupajo. »In če pomislim na te razmere v moji ljubi domovini, bi si ves obupan pulil lase«, je končal carinik, ki fanatično obožuje svojo domovino in je odločen nasprotnik komunizma. Ko sem potem opoldne gledal množico starcev, žen in otrok, ki so s praznimi skodelami prišli pred ladjo in so milo prosili za nekaj hrane, makar za najslabše ostanke ali odpadke. sem skoraj veroval v neusmiljeni zakon neizprosne narave, ki kaznuje otroke za nečloveška dejanja nekdanjih portugalskih konkvistadorjev v Indiji, Južni Ameriki in Mehiki. Da ne bo konec prežalosten, vas povabim še v lizbonsko opero. Gostovala je pravkar skupina milanske Scale, toda ne rezerva, kakor v Zagrebu. Po užitku, ki sem ga nedavno imel v Recanattiju, ko sem poslušal Giglija v »Luciji«, so nam v Lizboni lepaki obetali italijanskega slavčka Totti dal Monte, Rossetto Pampaninijevo in tenorja Montesantija. Po dveurni borbi sem prišel do vstopnice za »Traviato«. Sedež na »galeria numerada« je veljal 30 skudov (65 din). Galerijo numerado pa si predstavljajte takole: tam, kjer se nehajo zadnji galerijski sedeži in sledi (v Ljubljani) samo še galerijsko stojišče za kakšne 3 din, tam se začno v lizbonski operi lesene stopnice po vsej širini in segajo prav do stropa. Po teh stopnicah je bila nekoč narisana, na vsakih 30 cm zdaj že skoraj nevidna številka. »Od tod ime »numerada«. Ko smo dolgih obrazov prilezli tja gori, sem samo še pogrešal širok napis: »Lasciate ogni speranza voi che entrate!« Vsaj glede na upanje, da bomo na odru kaj videli. Na isti stopnici, na kateri sedite, bingljajo seveda noge onih. ki sede na stopnici nad vami. Nekaj podobnega sem videl samo še pri b'koborbah v stadionih najslabše vrste. Vsake 4 metre v kvadratu stoji debel lesen steber, ki nosi strop. Ni mi bilo žal, da sem ravno jaz dobil sedež za enim teh stebrov, saj so drugi tudi samo videli na odru le noge in še te le pri baletu. Obžaloval sem samo, da nisem imel s seboj noža, da bi se mogel zabavati z rezljanjem teh stebrov, kakor so to delale žrtve pred mano in za mano. Toda nikar ne mislite, da je vsa opera v slogu Wild-West. Narobe, prav veličastna je, le nekoliko previsoka za svojo globino. Sicer sem se pa imenitno zabaval. Poleg mene je sedela nekoliko priletna Francozinja s srčkanim mladim psičkom v naročju. že pri napitnici v prvem dejanju sem se prepričal, da so Portugalci (namreč občinstvo) dobri pevci. Pozneje pri oni popularni »Parigi o caro« pa sem slišal najmočnejši pevski zbor v svojem življenju. Vsa opera je pela, pri tem pa je še psiček na vse grlo lajal. Ne vem, ali iz solidarnosti ali pa je imel omenjene stebre za, oh. zanj tako pripravne ogle pariških bul-varjev. One tretje arije »Alfredo, Alfre-do« obč'nstvo k sreči ni znalo in tako sem mogel tudi samo Totti slišati brez spremstva v daljši melodiozni ariji. Sicer pa mi je Francozinja rekla: »Pridite jutri k predstavi Tristana in Izolde, gledališče bo pol prazno in vstopnico za 50 skudov dobite jutri za 25... « In tako je res bilo. Velik del občinstva namreč Wagnerja ne pozna, večina pa je sumila to in ono v pogledu javne morale in zato — brrr! — ni šla k predstavi. Seveda ni na vsem Portugalskem stalnega opernega ansambla, pač pa je orkester filharmonije Radio Lisboa odličen. Mene je tudi zabavalo, da občinstvo v znak odobravanja žvižga (kakor v Ameriki), in da so na galeriji numeradi v odmoru goltali sardine in pili vino iz prijaznih stekleničk. Vročina pa je bila taka, da mi je na daljnogledu popustil lak in sem imel okoU oči črne kolobarje kakor oni psiček v veseli ranta-planski filmski družini. In tako so bile sardine (po poldrugi dinar škatla) z omako paradižn:kov, »Tra-viata« in oni dve Američanki vzrok, da sem iz te nove dežele ponesel nekaj veselih spominov. Sling: m Doživljaj na nltci Te zgodbice ne bi pripovedoval, če ne bi bila resnična. Kajti prav nič ni laskava za onega, ki jo mora pripovedovati o sebi. a kakor rečeno, prav zato... Lepega dne koračim po glavni ulici starega, dobrega mesta Frankobroda na Meni. Na moji levi je koračil ljubi moj prijatelj Pule, na desni njegova visokorasla hčerkica Tonika. 2e dolgo se nismo videli. Ker je Pule velik molčečnik, sva storila, kar storiva vselej, kadar se po dolgem spet vidiva: najprej sva se drug" nasproti drugemu temeljito namolčala. Tonika, ki je svojemu očetu v vsem tako zelo podobna, je takisto molčala. Nežno, fino, ljubeznivo in temeljito ie molčala. Tako smo šli po ulici, vsak je zrl predse in jaz niti nisem opazil, da se je Pule polagoma odmaknil od mene. Prišli smo do glavne stražnice. Naenkrat pogrešim Puleta. Pogledam levo in povprek čez cesto. — resnično, Pule je že stopil proti glavni stražnici, ki stoji kakor otoček sredi precej razburkanega morja. Popadem torej Toniko, ki je še vedno koračila kar naravnost za nosom, gledam v promet in vlovim punčko še pravočasno za rokav, potem jo vlečem za seboj čez cesto. Seveda je bilo treba hudo paziti. Treba je bilo ostro gledati na levo, kajti od tam so prihajali tramvaji in avtomobili in jaz vendar nisem na noben način hotel biti z ljubo Toniko vred povožen. Po petindvajsetih korakih prispeva srečno na drugi breg. Tu naju je že čakal Pule, širok, prijazen, nasmehljan. Sam nisem vedel, čemu se neki smeje. Vprašujoče ga pogledam in potem pogledam Toniko — in šele tedaj opazim: saj sploh nisem držal Tonike za rokav, marveč nekega popolnoma neznanega mladega moža, katerega sem bil pomotoma zgrabil in ki mi je nekoliko bled in prestrašen takoj sledil. Ta mladi mož se je očitno popolnoma vdan pokoril roki višje usode. Zdaj šele sem se tudi jaz od srca na-smejai. Opravičil sem se prav vljudno zaradi pomote. Tudi mladi mož je snel klobuk in že izginil v množici. Ko pa mi je bil mladi mož izpred oči, mi je brž bilo jasno, da sem imel v pesti enega izmed največjih zločincev, ki pa sem ga po srečni aretaciji spet na lepem izpustil. Vprašam vas, kateri normalni človek se da pri jasnem in belem dnevu sredi velikomestnega prometa enostavno prijeti za rokav in slediti proti poslopju, ki se a— Jabolka, grozdje. Posestniku Mihi Živcu iz Vršnika pri Sv. Juriju ob Pesnici so odpeljali iz sadovnjaka okoli 500 kg jabolk in večjo količino grozdja. Orožniki so ovadili sodišču nekega viničarja, o katerem so dognali, da je prodal nekemu trgovcu s sadjem jabolka, četudi jih doma ni imel. . a— Zanimiv pojav med mariborskimi Zidi. Kakor smo že poročali, se opaža v zadnjem času med mariborskimi Zidi težnja, da si pridobijo občanstvo mariborske mestne občine. K temu se pridružuje sedaj še nov pojav, da se je namreč nekaj znanih rodbin z vsemi člani dalo krstiti in da so istočasno privzeli druge priimke. . . a— Skrivnostna neznanka. Brivski mojster Vladimir Sever iz Studencev je prinesel na policijo mrežasto torbo z dvema zavitkoma in dežnikom. Dejal je, da je shranila te predmete pri njem neka neznana ženska, ki pa se ni več vrnila^ Predmeti v torbici izvirajo najbrže od kakšne tatvine, ki še ni bila pojasnjena. a—Dober plen. Organi mariborske policije so zajeli nevarna vlomilca, ki sta v zadnjih mesecih strahovala magdalen-skj mestni okraj. Specializirala sta se na tatvine v železničarski in delavski koloniji, kjer sta izvršila 7 vlomov. Policijski organi so izvršili pri obeh hišno preiskavo in so našli pravcato zalogo najrazličnejših predmetov, ki sta jih znosila skupaj od raznih tatinskih pohodov. Med drugim so našli motorno kolo, pisalni stroj, razno orodje in večjo množino perila Doslej je ugotovljeno, da sta ukradla večje množine perila v Delavski ulici 8 in 10. Ko ju bodo zaslišali, ju bodo oddali v sodne zapore. Sta to Adolf Pmter in Bruno Gajšek. doma iz Device Marije v Brezju. . . . _ a— Zopet kolesa. Posestnici Ani Serba-rič iz Betnavske 140 je izginilo z dvorišča dvokolo znamke »Rombler« ev. številka 2-22.010, zidarskemu delovodji Francu Severju iz Radvanja pa izpred neke go-tilne na Tržaški cesti črno pleskano kolo z evid. št 2-3.174/25 Iz Jesenic g_ Zdravnik dr. Sch\vab se seli na Dunaj. šef zdravnik krajevne bratovske skiadnice g. dr. Viljem Schwab se bo v kratkem preselil na Dunaj, kjer bo prevzel vodstvo bolnišnice. Gospod dr. Schwab je prišel 1. 1911 iz Ptuja na Jesenice in je po odhodu zdravnika dr. Wolfa na Dunaj nastopil mesto zdravnika pri bratovslc! skladnici. Mnogim je rešil življenje in jim lajšal gorje. S finim nastopom in ljubeznivim občevanjem s strankami, si je kmalu ! pridobil spoštovanje vsega prebivalstva. Na sončnem kraju ob Prosvetni cesti si je uredil zelo lep in prijeten dom. kjer je v krogu svoje ljub^ene družine preživel najlepša leta svojega življenja, živel je le za družino in za odgovorni poklic. li Kr^keza kr— Univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar, naš rojak, ki biva za časa poč tnic na svojem posestvu na Goleku pri Krškem odpotuje te dni v Brno, ker so bila odpovedana vsa njegova predavanja po Sloveniji o češkoslovaških vzgojnih metodah. kr— Iz železniške službe. Menjala sta službeni mesti prometna uradnika Albert Cerne, ki je prišel iz Rajhenburga na Videm. in Marjan Turk. ki je odšel v Raj-henburg. kr— Ustanovitev JC lige za krški srez je bila odložena, čeprav se je prijavilo že zelo lepo število članov, zlasti iz kmečkih vrst. Ta odložitev pa je le začasna. Umor iz ljubosumnosti Celje, 24. oktobra. V soboto zvečer je posestnik Jože Z. iz Cerovca pri Šmarju pri Jelšah v navalu ljubosumnosti napadel 221etnega posest-nikovega sina Martina Kovačiča iz iste vasi ter ga zabodel z nožem v trebuh in prsi. Hudo poškodovanega Kovačiča so prepeljali v nedeljo zjutraj v celjsko bolnišnico. Kovačič, ki mu je banovinski zdravnik dr. Svetina pri Sv. Juriju ob južni železnici nudil potrebno pomoč, je odšel v Celju kljub hudim poškodbam sam z voza v poslopje bolnišnice, kmalu pa mu je postalo slabo in je ob 10.30 dopoldne izdihnil. Truplo so danes ob-ducirali. Napadalca so orožniki aretirali in ga bodo po zaslišanju izročili okrožnemu sodišču v Celju. diči z grozljivim imenom: glavna stražnica?! In kakšen strah se je bral na njegovem obrazu!... O da, ta mož je že obračunal s svojo usodo, zaključil je svoje račune, ko je začutil moj prijem na rokavu. Morda je že meseče čakal na ta prijem. Ves upor se mu je videl tisti mah nezmiseln. Za tem neznanim možem so morda oprezovala vsa varnestna oblastva v državi. Nikdo ga ni vlovil — samo jaz, jaz z gotovostjo mesečnega človeka, ne da bi bil moža sploh pogledal... Na glavo tega moža je morda razpisana nagrada celega milijona — in jaz sem ga pustil na lepem uteči! Njega in milijonček!... Nekoliko pa je ta zgodbica zame vendarle laskava. Ta mož me je videl le tako napol od strani, napol od zadaj. In sledil mi je brez odpora. Torej sem vendar moral napraviti nanj mogočen vtis. Niti slike, niti kovinaste znamke ni zahteval, da mu jo pokažem; sploh nobene legitimacije. Ko sem prišel zvečer v hotelsko sobo, sem napravil z ogledalom v omari in s svojim ogledalcem, ki mi služi pri britju, posrečeno kombinacijo: občudoval sem se pol od strani, pol od zadaj, razmišljal sem o pobeglem milijončku in sem si glasno dejal: »Vidiš, takšen si, tepček!« V ostalem pa — za primer, da kdo sreča neznanega možš — naj sledi njegov opis: rjavkast dežni plašč, črn klobuk, postava srednje velika, oči rjave, nos, usta in ušesa: običajni. Posebnih znakov nima. Varnostnim oblastvom, ki nas vedno pošiljajo s takimi zanesljivimi opisi iskat zločince, bodo navedeni podatki gotovo zadostovali, da dožene vsaj to, kakšnega zlodja je mladi mož zagrešil. Postani in ostani Slan Vodnikove droSbe! ospodarstvo Nazadovanje našega izvoza in uvoza zaradi politične krize v Srednji Evropi V preteklem mesecu je mednarodna politična kriza zaradi spora med Nemčijo in Češkoslovaško in grozeče vojne nevarnosti zelo neugodno vplivala na našo zunanjo trgovino. V prvi polovici septembra se je trgovina z inozemstvom še normalno razvijala, v drugi polovici septembra pa je pričel zastajati naš izvoz, deloma zaradi bojazni izvoznikov zaradi grozečih prometnih težkoč in zaradi sigurnosti terjatev, pozneje pa zaradi ukinjenja tranzitnega prometa preko Madžarske in železniškega prometa na češkoslovaško-madžar-ski, češkoslovaško-nemški in češkoslova-ško-poljski meji Carinski oddelek finančnega ministrstva je pravkar objavil podatke o naši zunanji trgovini v septembru. iz katerih je razvidno, da se je v septembru skrčil tako izvoz, kakor tudi uvoz. V avgustu se je, kakor druga leta. tudi letos pričela naša izvozna sezona. Naš izvoz se je v tem mesecu dvignil na 462 milijonov din Pretekli mesec, ko bi moral biti naš izvoz še živahnejši, pa je zabeležila naša izvozna statistika, da ie znašal naš izvoz le 296 200 ton (lani 422 300) v vrednosti 397 1 milijona din (lan- 591 91 V primeri z lanskim septembrom se je letos v septembru zmanjšal naš izvoz no količini za 30%, po vrednosti pa za 33%. Vzporedno je nazadoval tudi naš izvoz, ki je znašal v preteklem mesecu 102 400 ton (lani 119 0001 v vrednosti 368.fi milijona din (lani 488.3) Nasproti lanskemu septembru se ie naš uvoz zmanišal za 24.5%. Ker se je vzporedno z zmanišanim izvo-zom skrčil tudi uvoz. je ostala naša trgovinska bilanca v tem mesecu še vedno aktivna in znaša v sentembru izvozni presežek 28.5 milijona din. pri čemer pa je treba upoštevati, da ie znašala lani v septembru aktivnost trgovinske bilance 107.6 milijona din. Gibanie naše zunanje trgovine v prvih devetih mesecih tekočega leta je bilo naslednje (v miliionih din): izvoz uvoz saldo januar 1938 356.7 370.8 — 14.1 februar 394.3 431.0 — 36 7 marec 422.8 509.7 — 86.9 april 395 7 432.3 — 36 6 maj 445.6 489.9 — 44.3 junij 372.5 411.9 — 39 4 julii 282.7 403.2 —120 5 avgust 461.9 407.1 + 54 8 september 397 1 368.6 4- 28 5 jan.-sept. 1938. 3529.2 jan.-sept. 1937 4551.9 jan.-sept. 1936 2837.9 jan.-sept. 1935 2775.4 jan.-sept. 1934 2616.9 jan.-sept. 1933 2287.6 3824.6 —295.4 3782.3 +769 6 2940.8 —102.9 2611.1 +164.3 2613.8 + 3.1 2075 8 +211.8 V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je znašal naš izvoz 2,773.700 ton (lani 3.369.200) odnosno 3529.2 milijona din (lani 4551.9). Po količini ie bil letos v prvih treh četrtletjih naš izvoz za 17 7% manjši nego lani, po vrednosti pa je nazadoval za 1022.6 milijona din ali za 22.5%. Vrednost našega uvoza pa je znašala v prvih treh četrtletjih W>A r rvliiona din (lani 3782.3). to ie za 42.3 milijona din ali za 1.1% več nego v istem razdobju lanskega !2« 230 — 240, >5« 210 -220;; >6« 190 — 200; >7« 160 — 170; >8« 110 — 115 Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 295. Tatvine koles v Mariboru pojasnjene Maribor, 24. oktobra V zadnjem času je bilo v Mariboru in okolici nad 100 tatvin koles. Oblastva "So si zaman prizadevala, da bl pojasnila številne tatvine, ki so bile tako obsežne, kakor jih Maribor in okolica že vso povojno dobo ne pomnita. Zdi se, da se je zdaj posrečilo te tatvine pojasniti in sicer v zvezi z aretacijo Adclfa Pinterja in Bruna Gra-ška od Device Marije v Brezju pri Mariboru. Oba vlomilca sta v mariborskme magda-lenskem okraju izvršila najmanj 7 vlomov, od katerih sta priznala dva v Delavski ulici štev. 8 in 10. Mariborska policija je ves dan zasliševala nevarna potepuha, poleg tega je pa napravila teme^ito hišno preiskavo na domu obeh. Našli so celo zalogo raznega blaga, pravo skladišče mizarskega orodja in raznih delov koles. Zaplenjeni predmeti so zdaj na policiji. Dognano je, da sta vlomilca v zvezi s številnimi tatvinami v Mariboru in okolici v zadnjem času. čeprav vse to tajita. Vse kaže. da sta imela svojo delavnico, kjer sta sestavljala kolesa iz raznih delov, da lastniki niso mogli koles več spoznati. Po zaslišanju bosta še v teku nocojšnjega večera izročena sodišču. Po grozdni akciji v Ljubljani Zveza gospodinj nam piše: Vsa javnost je z zanimanjem sprejela našo prvo grozdno akcijo, ki je imela namen, da razproda iz domačih vinogradov pri nas običajno namizno grozdje (plemenko. kraljevino in podobno). Z belokranjskim grozdjem se je akcija popolnoma posrečila. V Radovici smo izplačale vinogradnikom za „ grozdje 15.853 din, v Semiču 4 056 din Pripeljalo se je v Ljubljano 9.310 kg grozdja ter se razdelilo 4 156 kg na 21 šol. 3 495 kg na 19 uradov, ostalo so vzeli posamezni naročniki. Za razprodano grozdje smo preie-le 26.935 din. Grozdje smo plačale na mestu po 2.50 din. Stro"iki za to akcijo so bili sledeči: prevoz 25 par od k„ iz belokrajin-sikih vinogradov v Ljubljano, nakup gajbic, pakiranje grozdja, delavci, nadzorstvo, tajniški stroški in kupnina za grozdje so znašali 27.077 din. V splošnem so bili prejemniki zadovoljni z belokrajinsikim grozdjem. Velika zasluga, da se je grozdna akcija v Beli Krajini posrečila, gre predvsem predsednika društva Bela krajina g. dr. Banu in metliškemu županu g. Malešiču. Kot tretjo pošiljko smo prejele iz Haloz 2.708 kg v 171 gajbicah. Grozdje smo razdelile na 4 šole 490 kg. na zavode in urade 900, ostalo so vzeli posamezni naročniki. Dohodek je znašal 9.897 din, strošek pa 10.050 din, od česar odpade na izdatek za grozdje 8.125 din. Plačevale smo ga po 3 din za kg. V štajerski akciji so nas podprli referent na banski upravi g. Kuret in haloški župnik g. Grobler. S štajerskim grozdjem niso bili vsi prejemniki zadovoljni. Vzrok je največ v vremenu in tudi v vrstah grozdja. Belokranjsko grozdje je bilo otrgano v najlepših dnevih, štajersko sicer tudi ob lepem vremenu, vendar po preteku vrste deževnih dni, ki so izprali grozdju sladkobo. Za hitri konsum našega grozdja po šolah. zavodih in uradih se je akcija obnesla. Le žal, da se še danes polaga pri nas vsa pozornost samo na trte k* so merodajne za kakovost vina Za pridelovanje izrazito namiznega grozdja pri naših vinogradnikih še ni zanimanja. Morda bodo grozdne akcije prihodnjih let preobrazile miselnost in delovanje naših vinogradnikov v to smer. saj daje pridelovanje namiznega grozdja v drugih pokrajinah naše države vinogradnikom prav izredne dohodke Zatemnitev Ljubljane Ljubijar.a. 24. oktobra. Poizkusna zatemnitev Ljubljane, ki je bila smoči odrejena na pobudo Odbora za zaščito mesta je v celoti uspela. Točno ob 19. so bile pogašene vse luči na ulicah in trgih. Ljudje so se že zadnje dni založili z vsemi sredstvi, ki so potrebna za popolno zatemnitev prostorov. Ljubljančani, ki v teh lepih jesenskih večerih radi prebijejo mnoge ure na ulicah, so se nocoj podvizali domov, da se obvarujejo pred nerodnostmi, ki bi jih utegnile doleteti na poti iz mesta. V središču pa je vendar ostalo zlasti mnogo mladine, ki je na promenadi in po parkih skušala izkoristiti priliko za malo veselega izživljanja. Po navodilih prometne policije so vsi avtomobil' in moto-cikli vozili skozi mesto z najmanjšo brzino in z zastrtimi reflektorji, prav tako so se tramvajski vozovi počasi pomikali z zagrnjenimi okni in zastrtimi lučmi. V celem je mesto preživelo to prvo vajo vsaj v večernih urah brez nezgode in brez incidenta, bila pa je — posebej še najmlajšim — doživetje, ki jim bo ostalo v spominu, da se bodo vedeli ravnati, kadar pojde za res. Mraz v Dalmaciji Split, 24. okt. p. Na dalmatinskem Pri-morju je nastal občuten mraz. Minimum temperature je —3 do —7 C. Na planinah Troglavi in Kamešnici je zapadlo precej snega. Zadnja pot založnika Ignacija Založnika Maribor, 24. oktobra že davno pred 16. uro se je zbrala pred mrtvašnico na Pobrežju velika množica Mariborčanov vseh stanov, prišli so tudi odlični zastopniki raznih gospodarskih, kulturnih in zlasti obrtniških organizacij, navzočni so bili zastopniki Sokola z žup-nim starostom br. Kranjcem in starosto matičnega Sokola br. dr. Fornazaričem na čelu, prišli so zastopniki JNS z bivšim županom in predsednikom sreske organizacije JNS dr. Lipoldom, pa tudi trgovstvo je bilo lepo zastopano z zborničnim svetnikom g. Ferdom Pinterjem na čelu. K poslednjemu slovesu je prispela tudi delegacija industrijcev z ravnateljem Krejčijem iz Ruš ter inž. Dračerjem, navzoči so bili tudi predstavniki mariborskega gledališča z upravnikom dr. Brenčičem, polnoštevilno so se pa tudi pripeljali mariborski in okoliški obrtniki vseh strok in panog s predsednikom Zveze obrtnišk'h društev dravske banovine g. Rebekom iz Ljubljane. Pred mrtvašnico je stala častna četa mariborskega pešpolka z vojaško godbo, da počasti spomin vaornega rezervnega kapetana L stopnje. Pogrebne obrede je opravil starokatoliški duhovnik JoSt, pevski zbor pekovskih mojstrov pa je pod vodstvom zborovodje Jožeta Laha pretresljivo odpel žalostinko »Človek glej«. Nato se je poslovil v imenu Zveze obrtn h društev dravske banovipe g. Rebek, ki je lepo podčrtaval delo in zasluge pokojnega pionirja stanovske zavesti in nacionalnega gibanja obmejnega obrtništva. V imenu mariborskega in okoliškega obrtništva se je toplo poslovil g. Miha Vahtar. Podčrtava! je, da je bil pokojnik vodja obmejnega obrtništva, njegov spomin bo trajno živel med obrtniki, čeprav je Založnik zapustil obrtništvo v najtežjem položaju, ko se mora boriti za svoje najosnovnejše pravice. V imenu društva »Ogenj« se je poslovil dr. Reisman. Ob sviranju žalostinke se je razvil izpred mrtvašnice k avtofurgonu, ki je stal pred pokopališčem, veličasten žalni sprevod, v katerega so se uvrstili zastopniki vseh poklicev in strok. Ginljiv je bil pogled na žalujočo vdovo in nepreskrbljene Založnikove otroke, častna četa je oddala poslovilno salvo. Nato so krsto polož:li na avtofurgon, ki je pokojnika prepeljal v graški krematorij. ŠPORT Še z zadnje prvenstvene nedelje Tekma Amater : Atletiki je bila neodločena 2:2 (1:2) — Kakšne so zdaj tabele? — Nekaj številk iz tujine STARI RAČUNI — Gospod šef, ali ste slišali, da je gospodu Mateju umrla gospa Filomena. — Res? Veste kaj, dtagi poslovodja, zdaj pa brž pošljite vdovcu tiste stare račune, morda jih bo v prvem veselju takoj plačali Izmed prvorazrednih tekem za prvenstvo LNP je bilo preteklo nedeljo odigranih vsega le pet, dve ljubljanski pa, ki sta bili določeni za dopoldanske ure, sta morali biti odgodeni na pozneje Rezultate štirih in nekaj podrobnosti o njih je objavilo že pond. »Jutro«, o peti v Trbovljah pa zaradi slabih zvez nismo dobili poročila. . O tekmi v Trbovljah O tekmi med Amaterjem in Atletiki, ki se je končala neodločeno 2:2 (1:2), smo zdaj izvedeli, da je predvsem potekla v popolnem redu in ob splošni disciplini gledalcev in nazadnje tudi igralcev. Res je moral sodnik dvakrat energično uporabiti stroge določbe za surovo igro in je vsega poslal na prosto tri igralce, toda ukrep se je zdel vsem popolnoma upravičen in tekma se je ne glede na nekaj osamljenih primerov končala kakor pač vsako prvenstveno srečanje. Igra ni bila na posebni višini, tipična in ogorčena borba za točke, v kateri sta pač oba nasprotnika skušala priti po najenostavnejši poti do uspeha v mreži. Pri tem prizadevanju so bili Atletiki, ki so imeli v desnem krilu v Schuhu prav dobro moč. do odmora več sreče in so res tudi z golom r. a skok a odšli na odmor Toda Trbovelj-čani so v drugem polčasu še podvojili napor in res jim je kljub temu. da so slednjič imeli le še 9 mož na terenu, uspelo izenačiti Če bi bili ohranili živce, bi jim bila lahko padla v koš še druga tcika. Tekmo je z avtoriteto in znanjem sodil g. ing. Sketelj ★ Zdaj pa še nekaj vpogleda v tabele! Ogromne spremembe so se po nedeljskih zmagah Kranja in Bratstva pokazale v ljubljanski skupini, kjer je Kranj z boljšo razliko golov dosegel vrh tabele. Bratstvo pa je napredovalo za dve mestj navzgor Te pozicije so sicer začasne, tembolj. ker so posamezni klub} v tej skupini odigrali zelo različno število tekem, toda eno drži, da je Hermes z vsemi odigranimi igrami v jesenskem delu tekmovanja dokončno izgubil vodstvo, oba njegova huda konkurenta (Kranj in Bratstvo) pa imata še možnosti mnogo, da ga pustita daleč za seboj. Slika tabele v tej skupini je zdaj takale: Kranj 6 4 0 2 29 :16 8 Hermes 7 3 2 2 18 :15 8 Bratstvo 5 3 1 1 13:6 7 Reka 5 3 1 1 16:8 7 Jadran 6 2 2 2 12:16 6 Mars 5 2 1 2 15 :14 5 Svoboda 4 10 3 7:10 2 Kovinar 6 0 1 5 6:31 1 V celjski skupini sta bili v nedeljo dve tekmi, od katerih pa je bila celjska med Celjem in Olimpom zaradi dejanskega napada na sodnika zaključena 18 minut pred pravim koncem. Zaenkrat še ni znano, kaj bo glede nje ukrenil podsavez, verjetno pa bo dal pri primerni priliki odigrati preostanek Izid smo v tabeli upoštevali, kakor je bil dosežen do prekinitve. (2:0 za C.) O trboveljski tekmi smo pisali v uvodu Stanje prevenstvene tabele v tej skupini je po gornjem naslednje: Celje 3 3 0 0 10:2 6 Atletik 2 110 4:3 3 Olimp 3 111 3:3 3 Amater 3 0 2 1 3:7 2 Jugoslavija 3 0 0 3 3:8 0 V mariborski skupini so imeli le eno tekmo, toda prav to odločilno za končni izid letošnjega jesenskega tekmovanja. Železničarji so bili v gostih v Cakovcu, kjer so zelo visoko izgubili in pustili obe točki že davnemu favoritu ČSK. Slednji je zdaj s tremi točkami naskoka prvi v tabeli in mu naslova jesenskega prvaka sploh ni mogoče več odvzeti. Neodigrana tekma med Železničarjem in Mariborom po svojem rezultatu v nobenem primeru ne bo vplivala na vodilno pozicijo Ca-kovca. Tabela je zdaj taka: ČSK 5 4 1 0 12:4 9 Železničar 4 3 0 1 8 :5 6 Rapid 5 2 1 2 13:11 5 Mura 5 2 0 3 13:15 4 Maribor 4 112 6:5 3 Siavija 5 0 1 4 6:18 1 ★ Izmed vnanjih nogometnih rezultatov pretekle nedelje moramo zabeležiti še naslednje: ,, V Amsterdamu je reprezentanca celine igrala tekmo za trening z drugo garnituro Holandske in zmagala z 2:1 (0:0). Premoč reprezentance je bila mnogo večja kakor kaže rezultat, saj je bilo n. pr. razmerje kotov 17 :3 za zmagoval«. Angleži so v soboto trenirali v Cardiffu % VValesom in izgubili z 2 :4. Z napetostjo pričakovana tekma med Anglijo in celino bo jutri v Londonu. V Kodanju je Danska igrala s Holand- i sko neodločeno 8:2 (0:2). — V Varšavi I je Poljska igrala z Norveško prav tako neodločeno 2:2 (1:1). V madžarskem prvenstvu so se nedeljske tekme končale takole: Ferencvaros-Buaafok 2 : 1, Salgo - Taxj 4 : 3, Elektro-mos - I^pmzeti 2:1, Phobus - Bocskay 3:1, Kispest - Zuglo 3 : 2, Hungaria - Szolnok 4:2. Razpis motociklistične ocenjevalne vožnje na progi Celje—Poljčane—Konjice—Celje Motosekcija ZSK Hermesa Ljubljana— Celje priredi motociklistično ocenjevalno vožnjo na 80 km dolgi progi Celje — Sv. Jurij — Poljčane — Konjice — Celje. Start in cilj bosta 30. oktobra t. 1. ob 9. pred glavnim kolodvorom v Celju. Vozači bodo startali posamezno vsako minuto po starterjevi odredbi. Vozili bodo v konkurenci vsi člani prireditelja, ostali motoristi so vabljeni na start izven konkurence, a vsi prejmejo spominske plakete. Prijave se sprejemajo do 29. oktobra v pisarni dr. Alojzija Campe, na Aleksandrovi cesti 4, in pri klubovem komisarju g. Hobacherju v Celju, (kolodvorska restavracija). Prijavnina din 10. ki se na startu vrne. Zakasnele prijave se sprejemajo na startu, a se prijavnina ne /me. Vožnja bo ob vsakem vremenu. Temovalci bodo tekmovali v treh Kategorijah: A do 250 ccm solo, B nad 250 ccm solo, C s prikolico. Kategorija A bo vozila povprečno z brzino do 35 km. kategorija B in C pa s povprečno brzino do 45km. Vsak tekmovalec bo dobil pred startom listo na kateri bodo označeni vsi kraji s kontrolami, ki jih bo moral prevoziti. Na vsaki kontroli bo prejel potrdilo o času prevoza. Zamud ali prehitevanj med eno kontrolo ne bo mogoče izravnati v nadaljnji kontroli, temveč se bodo kazenske točke prenašale do skupnega računa. Za zmagovalca bo proglašen za vsako kategorijo oni vozač, ki bo vozil z najmanj točkami radi zakasnitve ali preranega prihoda, če bo več tekmovalcev zadelo enako število točk, bo odločilna za zmagovalca jakost motorja v skrajnem primeru pa žreb. Startna komisija bo poslovala na startu od pol 9 do pol 12, nato pa do 13 v restavraciji Evropa. Event. protesti se bodo sprejemali pol ure po prihodu na cilj, toda najkasneje do 12. pismeno s takso din 50. če bo protestu ugodeno, bo taksa vrnjena. Darila: L velike zlate, n. srebrne, III. bronaste plakete z oznako doseženega mesta zmagovalcem a spominske plakete za vsakega vozača. Mesto razdelitve daril bo objavljeno naknadno. Vozači se morajo ravnati po policijskih cestnih predpisih, ne smejo ovirati leteče kontrole, morajo se ustavljati ob avizira-nih kontrolah, se ne smejo ustavljati brez defekta, ki mora biti razviden, ne smejo motiti ostalih tekmovalcev na progi ter se ne smejo nevidno umakniti s proge. Ocenjevalna vožnja se izvede po pravilniku F. I. C. M. in športnih predpisih S. M. K. J. Koiesart>Ka podzveza Ljubljana (službeno). Redna seja bo drevi ob 19. v prostorih kavarne Vospernik. Vse odbornike prosimo, da se seje sigurno udeležijo, ker se bo razpravljalo o važnih stvareh, predvsem o spremembi saveznih pravil. Dolžnost vsakega kluba je .da pošlje svojega delegata na to važno sejo. SmušKa seKdja SK Ilirije opozarja svoje članstvo, naj se polncštevilno udeležuje smuške gimnastike, ki jo je organiziral LZSP za svoje klube skupno v telovadnici klasične gimnazije, in sicer ob torkih in četrtkih od pol 19. do 20. Tisoče zahval prejema »M O R A N A« ^U^^Lasje presta- N^ra TAKOJ IZPADATI- IN ZRASTEJO NA PLESASTEM MESTU "OD STRAN I PRHLJAJ itd JACA IN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO POVZfTJU-STFf MN 5C- Zadnja pot Nj. Vis. kneza Arsena na Oplenac Zgoraj: Nj. V. kralj Peter H. s kraljevima namestnikoma dr. Stankovičem in dr. Perovicem na topčiderski postaji ob prihodu vlaka s telesnimi ostanki kneza Arsena. Spodaj na levi: Nj. V. kralj Peter IL, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga na železniški postaji v Mlade-novcu v trenutku, ko nesejo krsto iz vlaka. Zraven: Pogrebni avtomobil odhaja iz MLadenovca proti Oplencu. r>"tia s'iV«> • "/zastava častne eete naše vojske pozdravlja pokojnika, čigar krsto nesejo konjeniški gardni oficirji v cerkev. Desno spodaj: Nj. Ms. knez namestnik Pavle, Nj. V. kralj Peter IL in kneginja Olga zapuščajo cerkev na Oplencu po dovršenih pogrebnih svečanostih. oditi krati v bedi Usoda Faula Poireta — Iz razkošne palače v revno sobico življenje piše samo najbolj neverjetne egodbe. V velikih pariških listih je izšla — kakor že večkrat prej — vest, da na.-rnerava nekoč najmogočnejši izmed modnih diktatorjev, Paul Poiret, zapustiti Francijo in oditi v Amerio, kjer bi si z modnimi sketchi po majhnih kabarejih služil kruh. Osem in trideset let. je ta mož ustvarjal svetovno žensko modo in je dosegel s tem rekord, s kakršnim se ne more pohvaliti noben drug modni mogočnik in modni risar. Bil pa ni samo umetnik v načrta vanju oblačil in dviganju cen. bil je tudi umetnik v razsipavanju in v tem ozi-ru povsem različen od drugih Francozov, štedljivosti ni poznal. Vrtinci proslulega finančnega škandala sleparja Oustrica, kateremu je bil zaupal svojih zadnjih dvanajst milijonov frankov, so ga potegnili na dno in ko je prišel na površje, je bil reven kakor berač. Podjetje, pa'ačo, avtomobile, slavo in prijatelje je na mah izgubil. Mož, ki je imel nekoč petdeset milijonov zlatih frankov in grad v Boulogneskem gozdu, napolnjen z umetnostnimi dragocenostmi. se je moral preseliti v majhno, revno sobico v pariškem predmestju. Nihče ne more trditi, da bi svojo nesrečo prenašal nemoško. Nasprotno, po vseh razočaranjih je poskusil vse, da bi se na dostojen način dr^al nad vodo. Najprvo je pisal spomine iz čfobe svojega sijaja, ki so jih nekateri časniki sprejeli za precej majhen honorar. Potem se je poskusil kot igralec. Nastopil je v neki igri akademi-čarke Colette. S kraljevskim dostojanstvom je igral vlogo ravnatelja neke šmi-re. Potem je poskusil s šivanjem, toda prsti moža, ki je štel skoraj 70 let, so bili postali že trdi. Njegov dvig ni bil nič manj čudovit od njegovega padca. Začel je kot krojaški vajenec, ki se je moral že z dvanajstim letom sam preživljati. Bilo pa mu je komaj sedemnajst let, ko je sedel kot glavni risar v enem največjih modnih podjetij. Kli-jentke in šef so ga oboževali. Z osemnajstim letom je imel svoj lastni atelje v Rue de ia Paix in v eni sami sezoni je potolkel vse svoje tekmece. Seda j se bo odpeljal ubog in zapuščen v Novi svet, življenju potujočega komedian-ta naproti. Svet je nehvaležen in gotovo se ga ne bo spomni1 a nobena izmed njegovih nekdanjih klijentk iz ameriške denarne aristokracije, ki so bile nekoč ponosne, če so smele stopiti predenj. Doživlja] z navidezno mrtvo Služabnik fe hotel gospodinjo e kras ti, ona pa se je medtem zbudila v življenje Grozoten doživljaj je imela neka 50 let stara, bogata vdova iz Tammerforsa na Finskem. Med sprehodom je padla v neko jezero. Čeprav so jo ljudje, ki so bili v bližini. kmalu potegnili iz vode, jo je bilo nemogoče zbuditi iz nezavesti. Zdravnik, ki so ga bili pozvali, je končno razsodil, da je mrtva in vdovo so položili v njeni razkošni vili na mrtvaški oder. V noči tega dne je ime! eden izmed njenih služabnikov, ki so jo vsak nekaj časa stražili. slabe namene. Dragoceno biserno ogrlico svoje »mrtve« gospodinje je hotel zamenjati z imitacijo brez vrednosti. Pri poskusu, da bi dragoceno ogrlico snel. pa je prevrnil svečnik, ki je zropotal na tla. V tem trenutku se je navidezno mrtva ženska zbudila in sedla v svoji krsti. Služabnik je zakrival in se zgrudil nezavesten na tla Spraviti so g-a morali v bolnišnico, kjer je še vedno brez zavesti, med tem ko je navidezno mrtva svojo grozo že prebila. S**' iS 1 Glasna kritiks tn vs jn 2?a snestis Vedno je nevarno, razgovor jati se v tramvaju ali sploh v prisotnosti tuj h ijuii malo preglasno. To sta preizkusila te dni dva gospoda iz Milana, ki sta si v cestni železnici pripovedovala svoje zadnje doživljaje. Eden izmed njiju je prijatelju opisoval smešni vtis, ki mu ga ja napravila prejšnji večer predstava z v ozki v nekem predmestnem kinu. Ko je opazil, da so ljudje prisluškovali njegovemu p-.-ip rvedovanju in se smejali, ie postal še glasnejši in pričel pretiravati. »Pomisli«, je dejal, »potem sta nastop' • li dve dami, ki sta plesali in peli. Pravim j ti, da sta bili to pravi perici, obe čisto na- | sprotje vitkosti, in gagali sta kakor go-ski. . Da'je ni prišel, kajti nenadno sta se dvignili iz oddaljenejšega kota dve dami in planili z glasnim zmerjanjem nadenj. Preden se je zavedel, kaj se dogaja, sta mu zbili klobuk z glave, mu ga zalučali skozi okno in ga začeli pošteno obdelava-ti s svojimo ročnima torbicama. »Midve da bi bili perici! Midve sva gosi!?« sta vpili nanj. Voz se je moral ustaviti, traja o pn je fe precej časa, preden je uspelo obe užaljeni plesalki ločiti od obrekljivega gospoda in je mogel voz naprej. 7§® tisoč znanstvenih rssjtrav isa let® Pr' nekem banketu, ki ga )e angleški urad za u:k priredi' zastopnikom 30 narodov. je spregovoril tud' predsednik urada, viscoun? Sianhope. in je deja! med drugim, da objavijo znanstveniki vseh dežel letno n;č manj neg^ okrog 750.000 razprav Svetu posredovati vso to ogromno grmado znanja. je prav tako težka kakor velika naloga. Darujte za »Zvončkov« sklad Policija oblači Venero Eden najodličnejših restoranov v Tokiju pripada bivšemu učencu pariške pevske akademije. Od tam si mladi mož v domovino sicer ni prinesel nobenega sijajnega visokega »c«, pač pa dobro kopijo M i loške Venere. Kip, izdelan v nadnaravni velikosti, je sta! nekoliko let v veži resrorana in nihče se nad njegovo goloto ni razburjal. Te dni pa je prišel v restoran neki policijski komisiar, jedel je odlično, plačal, kakor se spodobi za dobrega gosta, potem je dal poklicati lastnika in mu povedal, da je kip v veži sicer zelo lep, toda po zakonih japonske dežele ga je smatrati za nemoralnega. Dva dni pozneje sta prišla dva policijska uradnika, pod pazduho sta nosila veliko kartonasto škatlo, v njej je bila garderoba, ki so jo bili uradno določili za Mi-loško Venero. Obleka ni napačna, je iz sinje svile in sega Veneri do kolen ter belih nogavic. Tako oblečeni Veneri pa s^ sedaj vse smeje. In tokijski policiji tudi. Nervozni Angleži Angleški zdravniki so ugotovili, da se živčne motnje med angleškim prebivalstvom v zadnjih dveh letih širijo. Ta nevroza stalno napreduje in po mnenju zdravnikov bi že tisoči Angležev potrebovali zdravniške obravnave. Veliko število samomorov gre na račun teh živčnih motenj. Najvidnejši znak za razsajanje te moderne nevroze med povprečnimi Angleži je ta, da kažejo ti ljudje, ki so sloveli po svoji mirnosti, nenadno nagnjenje do prenagljenega reševanja poslovnih in zasebnih zadev. Bolezen z denarja Vprašanje. da-Ii se more z denarjem. ki prehaja v mnoge roke. mogoče tudi v roke okužencev, prenašati bolezen, je vedlo do natančnih bakterioloških raziskav. Fo novejših raziskavah zavoda za kužne bolezni Roberta Kocha se ta možnost teoretično ne da izključiti, praktično je pa treba upoštevati, da omejuje cela vrsta okoliščin razširjevahje nalezljivih bolezni s kovanci, bankovci i t. d Svetloba 'n izsušitev uničita razmeroma hitro številne povzročitelje bolezni, a tudi kovina kovancev samih uniči v kratkem času bakterije, ki lepijo na njej. Nevarnost okužitve z denarjem je torej po sodbi omenjenega zavoda vsekako precej majhna. Angleži se bojijo vojne Kako je bilo v kritičnih dneh septembra v Londonu Neki član Britske legije, bivši polkovnik, ki je prišel na Dunaj in se je srečal tam z nekim znancem, so delavcem nekega dunajskega Usta, je temu pripovedoval kakšno je bilo razpoloženje na Angleškem in posebno v Londonu v dneh, ko je vse pričakovalo izbruha vojne. Gospodinje so v tistih dneh nakupovale ogromne zaloge slanine, masla, margarine, sladkorja in konserv. Oblasti so mislile že na to, da bi uvedle živilske izkaznice. Seveda so cene živilom zavoljo tega posko- čile in marsikomu je potem postalo naki*-povanje nemogoče. Na vprašanje, da-li je Angleška za zaščito civilnega prebivalstva proti zračnim napadom res že izdala okrog 15 milijonov funtov, je Anglež odgovoril izogibajoče, priznal pa je, da je bilo videti povsod vreče s peskom in da je zatemnjevanje postalo že neznosno. »Vse je hotelo odriniti na deželo, ladje in železnice so bile prena^ polnjene, celo šolsko mladino z učitelji vred so hoteli prepeljati na deželo«, je končal svoje pripovedovanje. Tečaji za srečne zakeste na Angleškem V londonskem predmestju Battersea je britski svet za socialno higieno odprl tečaje. v katerih predavajo ob določenih večerih mlad m; obojega spola o bistvu zakona in ljubezni. Po vsej Angliji organizirajo ta čas podobne tečaje, ki naj bi mladini dajali vsa potrebna pojasnila in jo pripravili za srečne zakone. Predavanjem sledijo vedno živahne debate. 27 milijonov milj brez nezgode Sto londonskih vozačev avtobusov, ki opravljajo svoj posel že petnajst let. ne da b' imeli kakšno nezgodo, je lord Ashfield, predsednik urada za osebni promet, odlikoval. V svojem nagovoru je lord med drugim dejal, da je teh sto vozačev prevozilo že 27 milijonov milj po londonskih cestah, ne da bi poškodovali niti ene osebe. Društvo predsednikov j V Newyorku so ustanovili eno najbolj i čudnih društev. Gre za »društvo predsednikov«. Vanj se je včlanilo že 1500 predsednikov drugih društev, da bi ščitili svoje skupne koristi. „Tosca" v (ilmu V Franciji bodo iz »Tosce« napravili fi\m. in sicer na podlagi Sardoujeve dra- ; me, ki tvori ogrodje Pucciaijeve loš-no razpoloženje zelo neprijetno vplivalo. Sedeli so ravno pri kosilu na veliki terasi pred gradom, visoko nad morsko obalo, ko se je pripeljal po peščeni poti avtomobil in se ustavil tik terase pred začudeno družbo. Iz njega sta izstopila i izgubljena Miss Evelina in in eleganten možak, star okoli trideset let, s povoščenimi brki in monokljem. lltarni Dopfs iz Prage 0 sodobnem in V7 enju Brzina dogodkov, k: so se zadnji mesec odigravali na mednarodnem političnem polju, in spremembe, kater h priča smo bi-ii v glaviem mestu češkoslovaške, so imeli ne sar o na vse češkoslovaško politično, temveč tadi na kulturno življenje učinek, čigar posledice se pojavljajo dan za dnem v bolj in bolj izrazitih obrisih, že danes lahko z gotovostjo trdimo, da se bo občutno preusmerila ne samo češka zunanja in notranja politika, marveč tudi kultura. Kdor je količkaj poznal češko povojno ki-lturno razgibanost, je lahko kmalu opa-:zi\ da ji daje značaj na eni strani povezanost s kulturnim vrenjem slovanskega vzhoda, na drugi strani pa zlasti ž'vo nagnjenje na zapad. Vitalnost nove ruske kulture je učinkovala zlasti na razvoj modernega češkega gledal:šča in literature, medtem ko je francoski duh dominiral predvsem v povojni češki upodabljajoči umetnosti. Nadarjena mlada generacija, deležna popolne svobode ustvarjanja in podpiranja ne samo po vseh plasteh naroda, temveč tudi po najvišjih krogih, si je v teku dveh desetletij izvojevala častno mesto v sodobnem evropskem kulturnem življenju. Uspehe m priznanja, ki jih je zasluženo žela češka umetnost, glasba, gledališče literatura in tudi znanost v mednarodnem svetu, so često zavidali tudi veliki narodi. Danes se marsikdo upravičeno vprašuje, po kakšni poti bo krenilo češko kulturno življenje po vsem tem. kar se je zgodilo zadnje tedne, kako bo reagiralo na usodne udarce, ki jih je moral prenesti češki narod? Največje razočaranje, ki ga opaziš pri sl-hernem češkem kulturnem delavcu, je nad Francijo. Ne gre namreč samo za izdajstvo polifčne pogodbe, vse bolj boli češkega pisatelja in umetnika obnašanje francoskih kulturnih krogov, ki so bili v Pragi ves čas po vojni deležni tolike pozornosti in časti. Kdor ve, koliko so prevajali v češč no iz francoske književnosti in"dan°s tega nihče več ne zanikuje: koliko slabe limonade je prodal Pariz Pragi, koliko so igrali na čeških odrih francoskih iger (o katerih umetniški vrednost'' je danes marsikdo drugačnega mnenja) in kakšna poplava francoskih slik je polnila praške salone, tisti šele lahko razume bolestno razočaranje, ki visi nad sklonjenimi glavami praških prjateljev. »Sladka Francija . kakor so jo nazivali najboljši češki ljudje je bila obljubljena dežela vseh, ki so posvetili svoje moči kulturnemu ustvarjanju. Zares bi danes privoščil pariškim kul-turonoscem, da. bi sl'šali besede, ki padajo v Pragi na njihov rovaš. Privoščil bi jim znanje češkega jezika da bi si lahko pre-čitali grenkobo razočaranih src čeških pesnikov, ki je namesto prejšnje ljubezni do Francije napolnila češke liste in revije. Zbogom, Francija, na čeških tleh si odigrala za dolgo moeoče za vselej. Iz praških izložb so izginili tvoji pisatelji, v prahu in paičevin"' antikvariatov bodo čakali usmiljenja in odpuščanja. V praških gledališčih se ne bo več občinstvo smejalo in prizanesljivo ploskalo plitkemu humorju tvo.i"h dramatikov, razstavnih dvoran ne bodo napolnjevala precenjevana imena tvoj'h umetnikov. človek strmi, kako malo poštenih ljudi se je našlo v francoskem kulturnem občestvu, ki so povzdignili v teh dneh svoj glas v obrambo češkoslovaške, človek se sprašuje, kje so množice tistih, ki so bili na češkem in so vse do nedavnega na vso moč hvalili češki kulturni vzpon. Dokler so imeli koristi od Čehov, so jim bili prijatelji, v težki uri so se poskrili. Danes prispevajo po nekaj frankov za begunce iz obmejnega ozemlja, da pomirijo glas vesti. Da, brez dvoma, zbogom, sladka Francija! Tudi Rusija, povejmo si to odkrito, bo odslej na dolgo časa veliko težje pridobivala simpatije med Čehi. Tu bo sicer še vedno in v vsakih okoliščinah 'mela veliko besedo slovanska krvna in duhovna sorodnost. Slovanska zavednost, ki je bila v češkem narodu vedno najbolj izrazita, ne bo niti v bodoče izginila, dasi je dobila hud udarec, toda idejno bo odslej v češkoslovaški Sovjetska Rusija na umiku. Meje med obema državama bodo bržkone težje prestopne. če se danes ozremo po praških kulturnih toriščih, opazimo, da se narod naglo vrača k svoji narodni kulturi. Vrste kulturnih delavcev so se strnile, vsi se dobro zavedajo, kakšna nevarnost preti posih-mal ravno njim. Zanimivo je pogledati programe prašk'h gledališč. V Narodnem, Stavovskem in v Mestnem gledališču na Vinohradih igrajo skoro izključno doma- ča dela. Tuji avtorji so čez noč izginili, zato pa igrajo kar dva komada J. K. Ty-la, dramatika preporodovske dobe (pravljično »Jirikovo prikazen« in »Jana Husa«). Tudi manjša gledališča študirajo domačo literaturo. V težKih trenutkih išče narod tolažbe in krepila v svoji umetnosti, le umetnik, ki je zrasel ".z njegove krvi. mu lahko nudi tolažbo samo iz njegovih del črpa vero in moč za bodočnost. Brez dvoma bodo našli posihmal hvaležne čitatelje in gledalce nekateri napol pozabljeni pisatelji in dramatki kakor n. pr. Neruda, Sv. čech, Jiržsek in dr. »Vračamo se v dobo preporoda«, mi je včeraj rekel odlični češki pesnik. »Prepuščeni sami sebi bomo delovali v stiku z ljudstvom m ustvarjali predvsem zanj.« Sedaj bo treba štediti tudi na kulturnem polju. Letos prvič ne bodo podeljene državne nagrade za literaturo in umetnost, ki so bile doslej vsakoleten okras državnega praznika 28. oktobra. Zaradi šted-nje in seveda tudi zarad; novega narodnostnega proporca v republiki se pravkar rešuje na merodajnih mestih vprašanje nemških kulturnih ustanov in nemškega kulturnega udejstvovanja sploh. V Pragi gotovo ne bo imelo /eč pomena nemško gledališče, ki so ga doslej itak napolnjevali pretežno nemško čuteči ž;di. Ti se bodo odslej najbrž le skušali približati češkemu živi ju. Tudi nemška univerza je zgubila raison d'etre. število nemških listov in revij se je že skrč:lo, pa se bo gotovo še bolj. Pravkar se odloča o usodi v svetu popularne »Prager Presse«, nekatere revije pa najbrž sploh več ne izidejo. Praga bo v bodoče tudi na zunaj res slovansko mesto in to bo vsekakor pozitivna posledica novih razmer. življenje v Pragi v bodoče menda ne bo več dajalo vtisa tiste radostne sproščenost, ki jo je sleherni tujec kar zavidal temu mestu. Posledice sprememb zadnjega časa bodo bržkone zahtevale mnogo samo-premagovanja, odrekanja in velikih žrtev, že sedaj se pojavljajo od raznih strani težnje po preorientaciji in to po brezobzirni preorientaciji. Marsikaj, kar je b'lo do nedavnega tako rekoč izven diskusije, se že danes ostro sodi in obsoja. Ko ne bi človek vedel, da je to nujna reakcija na usodne dogodke, bi bile perspektive za bodočnost malo razveseljrve. Potem pa, ko bi ne poznal značaja češkega naroda. Vsekakor bo pritisk in ta ne bo samo na Češkem, toda narod, ki je pokazal v zgodovini ne enkrat, da išče resnico in da veruje v pravico, ki je tudi doprinesel za svojo idejo ogromne žrtve v dobi Husa, Komenskega ;n danes v dobi Masaryka in Beneša. ne bo podlegel njegovemu duhu povsem tuji ideologiji. Odvisnost kulturnega ustvarjanja na politiki bo odslej v češkoslovaški republ'-ki najbrž* večja kakor doslej, toda ne verjemite tistim prerokom, ki napovedujejo trajni 180" preobrat. Koren ne češke kulture so globoko v rodni zemlji, ki jim bo daiala vedno zdrave sokove. Mogoče bo letina nekaj let slabša kakor dosihmal. ko -ie priiazno sonce pospeševalo zorenje, toda češko drevo bo rodilo le češki sad. O. B. Praga ščinah, kakršne nam je očrtal Eenedetti, s privoljenjem soproga, tasta, tašče, strica, tete, ob navzočnosti advokata, na podlagi uradnega zapisnika — iz čisto sebičnih namenov za kakršnokoli ceno prodati poljub? Na to vprašanje izvolite odgovoriti sami. Tu je jedro komedije, tu se pod smehom, ki ga pisatelj vzdrami v človeku, odpira krvaveča rana žalostne, bedne resnice, da v življenju oblast denarja po navadi zmerom prevlada čistost, plemenitost sica> In vendar se, preden zadnjič . pade zastor, odpre še vsaj rahla svetla i perspektiva. Ko je bil poljub na w-cdaj, ga mož. ki ga je terjal, ni sprejel. Sprejel ga je šele. ko je bil zastonj. Filo mu je pač za resničen, iskren poljub kakršnega lahko daje samo ljubezen — in ljubezen daje sraerom brez računa. V skrbni režiji prof šesta in iuecena-ciji inž. arh. Fran za je -komedija dobila na našem odru vedro, živahno razgibano podobo, da bo brez dvoma še dolgo privabljala gledalce in še mnogo večeren' hišo napolnila s smehom. Osrednja figura igre je žena zobnega zdravnika Grazia, ki ji je Mira Dani 'ov«. vdihnila sa.m.s) živi je nje. lepoto in mladost. Zlasi prizor z onim drugim, darovanim poljubom in prizor po njem sta bila eno samo čisto doživetje. Jerman je njvnega soproga podal s preprosto, realistično igro pa s polnim učinkom, da simo do dna spoznali dobrega, a klavrno nesamostojnega moža. Tretji v trikotu, žrtev s ceste in triumfator v bitki, je bil Kralj: na videz smešen, a sam v sebi jasen, odločen osvajalec, ki sentimentalnega zaljubljenca izpod balkona samo igra. £ rjim nam je Kralj odkril novo stran svoje mnogovrstne umetniške nature. Prav tako pomeni kreacija tas a novo obogatitev v vrsti figur, ki jih ima Cesar za sabo. Prisrčen in preprost je stric, ki ga podf.ja Gregorin, 2 njima pa njuni soprogi, ki sta jih podali Na-blocka in Mileva Boltarjeva. Mogdčen, od tal do vrha dograjen je Lipahov odvetnik. Gabrijelčičeva j* s prijetnim temperamentom podala neprijazno, a vendar ljubeznivo svakinjo. Vsak v svojem so se uveljavili še Slavčeva. Rakarjeva, Juga Boltarjeva in Presetnik. L. M. R I 0 Benedett* Tršdzset selmnd ljubezni Ali utegne bi'i »Trideset sekund ljubezni« premalo ali preveč? Ah, najbrž bo oboje prav: vsak čas. zapravlien v liubez-ni. je obenem prekratek in predolg. Toda Alaii Benedettiiu ne gre za mero — za ljubezen sa.mo mu gre. Lepa, mlada, bogata, razvajena gospa secje — brez šoferskega izpita — za. volan in na cesti, komaj nekaj korakov od garaže, podere mladega moža. Potem: 150.000 ljr odškodnine ,sicer grozi proces in škandal. A žrtev njene nesreče ni eden vsakdanjih ljudi: mirne duše je pripravljen, odreči se tisočakom za ceno enega samega poljuba, dolgega 30 sekund. Tu seže komedija do dna človekove nature in morale da. do poslednjega dna. Ste seže kdaj vprašali ,po čim bi prišla sekunda poljuba lepe žene, če bi jih človek jemal na drobno ,ali pa. recimo, česar nam bog ne daj, na abonma' Za tem — na prvi pogled' Zgolj pikantnim — vprašanjem tržne cene v ljubezni pa se krijejo vse globlje, resnično človeške reči. Ali sme fepa "dama v družbi — v nekih okoliščinah — prodati bogatemu gospodu poljub za 150.000 lir če naj gre teh 150.000 lir, recimo, za podporo gladujočim otrokom brezposelnih* rudarjev? Morda boste mojega mnenja in porečete: Da. Toda, ali sme bogata, poročena gospa — v okoli- Zapiski Stoletnica skladatelja »Carmen«. Danes poteka sto let, kar se je rodil francoski skladatelj Georges Bizet, znan predvsem po svoji operi »Carmen« in suiti »L'Arlč-sienne«. Bizet, ki je umrl že 1. 1875, je zapustil svet premlad, da bi mogel izčrpati svoje tvorne sile in pokazati vso originalnost svojega talenta. Najsi je bilo njegovo najpopularnejše delo »Carmen« še tolikokrat kritizirano in odkrite vse njegove slabosti, je vendar ohranilo še do danes svojo glasbeno mikavnost in njegove arije še neugnano vžigajo občinstvo po širnem svetu. Pisatelj Mauriac je nedavno v svojem dnevniku napisal lep in topel zagovor dela, ki je vznem:rilo njegovo mladostno fantazijo in pariška »Marianne« je v eni zadnjih številk posvetila celo stran skladatelju »Carmen«. Tu je priobčila za njegovo stoletnico izjave nekaterih domačih in tujih pisateljev in umetnikov. Izmed njih se samo Romain Rolland izreka nekoliko skeptično zoper »Carmen«, vsi drugi pa slave v Bizetu in njegovem delu genialnega mojstra, ki je izražal v svojih skladbah francosko narodno dušo. V proslavo stoletnice rojstva Georgesa B:zeta so pripravili v Parizu slavnostne predstave v Opera-Comiaue, v Odčonu in v Ljudskem gledališču, v koncertnih dvoranah pa bodo izvajali nekatera še neizdana Bi-zetova dela. Beograjsko gledališče od 24. do 30. oktobra. Gledališče pri spomeniku: ponedeljek, 24. okt : Pečalbarji, torek, 25. okt.: Pahljača lady Windermeer, sreda, 26. okt.: Carmen. Gostujeta gg. Sadovin in Badescu, četrtek, 27. okt.: Trubadur, gostujeta ga, Kunčeva in g. Lampery, petek, 28. okt.: Na Ježevem grebenu primiera, sobota, 28. okt.: Moč usode gostuje g. Lampery, nedelja, 30. okt.: Rigoletto, ob 20. Cyrano de Bergerac. Gledališče na Vra- I čarju: ponedeljek, 24. okt: Dr., torek, 25. ! okt.: Pokojnik, sreda, 26. okt.: Voda s planine, četrtek. 27. okt.: Matura, petek, 28. okt.: Stara devica, sobota. 29. okt.: ženitev, nedelja, 30. okt: ob 15. Dve dvajseti ci, ob 20.: Otmena družba. Zagrebško gledališče bo uprizorilo ta teden: Na Aleksandrovem trgu: Torek, 25. Carmen (jubilej Ančice Mitrovič), sreda, 26. Don Pasquale, četrtek, 27, Dundo Ma-roje (prem.), petek, 28. štev. 72 (gost. Stepničkove), sobota, 29. Nikola Subič Zrinski, nedelja, 30. štev. 72 (gost. Stepničkove, popoldne), Baron-Cigan (zvečer). — V Frankopanski ulici: Torek, 25. Pod kuratelo, sreda, 26. Tartuffe, četrtek, 27. Pot v Benetke, petek, 28. Geisha, sobota, 29. Velika zadeva, nedelja, 30. Mala Flo-ramye (popoldne), Slučaj z ulice (zvečer). Sreda 26. oktobra Ljubljana. 12: Mojstri lahke glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Velika godba na pihala (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Lovci na mikrobe (poučna igra za mladino). — 18.40: Zasavsko Zagorje nekoč (g. Arnošt Adamič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd. 17.20: Lahka glasba. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Petje. — 22.20: Violinske skladbe. — Zagreb. 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. _ 22.20: Plesna muzika. — Praga. 19.30: Koncert orkestra in pevcev. — 20.40: Mešan glasbeni program. — 22.20: Plošče. — Varšava. 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Lahka glasba s plošč. — Sofija. 19: Lahka godba. — 19.30: Prenos čajkovskega opere »Evgen Onjegin«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj. 12: Delavski koncert. — 16: Lahka glasba. — 18.20: Klavirske skladbe. — 19: Petje. — 20.10: Mešan program. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin. 19: Lahka glasba. — 20.10: Mozartove klavirske kompozicije. — 20.30: Veliki orkester. — 22.30: Stari in moderni plesi. — Miinchen. 19.15: Lahka glasba. — 21: Mešan program. — 22.40: Nočni koncert s plošč. — Par-z. 19.30: Pesmi in skladbe za čelo. — 21: Lahka glasba Nase gledališče drama Torek, 25.: Veriga. Red B. Sreda, 26.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda. Finžgarjeva ljudska igra »Veriga« prikazuje zgodbo iz življenja naših gorenjskih kmetov. Originalno orisani značaji in kleni pisateljev jezik, tvorijo skupno z zanimivim in na rahlo poučnim dejanjem, prav lepo predstavo. Igrajo: Cesar, Bratd-na, Potokar, Mileva Boltarjeva, Drenovec, Polonca Juvanova, Rakarjeva, Gabrijelčičeva, Lipah, Sever, Gale in Presetnik. Režija: M. Skrbinškova. OPERA Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: Gorenjski slavček. Premierski abonma. četrtek, 27.: Poljub. Premiera. Premierski abonma. Foersterjeva-Poličeva opera »Gorenjski slavček« bo peta prvič v letošnji sezoni v sredo 26. t. m Uprizoritev »Gorenjskega slavčka-E spada v krog prireditev, ki jih prenaša ljubljanska radijska oddajna postaja v proslavo lOletnice svojega obstoja. Zasedba bo ista kakor v lanski sezoni. Predstava bo za premierski abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 25. ob 20.: Kar hočete. Red D. Sreda, 26.: Zaprto. četrtek, 27. ob 20.: Pokojnik. Red C. ŽREBNA LISTA DOBITKOV L ZVEZNE EFEKTNE LOTERIJE REJCEV MALIH ŽIVALI LJUBLJANA — KARUNOVA UL. 10. Glavni dobitki: 3 motorji 8984. 6307 20 koles 14733, 14573, 14002, 19758, 12382, 24573, 18848, 13761, 3451, 23747, 9164, 20650, 27878. 14425, 17919, 26728, 14973. 2 šivalna stroja: 18461, 2668. 2 radio aparata: 2992, 9918. Kompletna spalnica: 14934. Kompletna huhinja: 2827. Foto aparat: 27756. Harmonika: 23273. Zaboj sladkorja: 28412. Vreča moke: 28436. Klaftra drv: 11118. Blago za moško obleko: 10564. Blago za žensko obleko 25422. Koza: 4918. Koza: 18045. 2 ovci: 10347, 14559. Ostali dobitki: 233, 237, 329. 400 427, 493, 799, 849, 1183, 1196. 1256, 1263. 1286, 1492, 1499, 1532, 1727. 1837. 2168, 2369, 2377, 2382, 2249, 2512. 2609, 2644. 2675 2694. 2992, 3008, 3049, 3086. 3110 3172, 3254, 3291, 3451, 3460. 3624, 3742, 3775, 3776, 3844, 4185. 4261. 4505, 4602. 4918, 5008, 5054, 5241, 5314, 5527, 5565, 5851, 6013, 6150, 6297. 6713, 6734. 6869, 6881. 6925, 6984. 7078, 7195, 7218, 7291, 14042. 21140, 24907, 11133, 7538, 7550, 7563, 7571, 7610. 7667, 7734, 8099, 8161, 8485, 8525. 8576, 8750, 8723, 8833, 384, 1090. 1472, 1878, 2479, 2827, 3136, 3465, 3863, 4976, 5531, 6307, 6966, 7449, 7635, 8489, 8852, Enostavno, Prijetno, Učinkujoče! Vsakdanja nega las z Lotionom Silvikrin deluje osvežujoče, okrep-ljujoče in z velikim učinkom. Zadostuje malo namočiti lase in kožo glave. Taka nega las je uspešna, ker od nje tkivo za rast las dobi naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Ta nega las ima TRI PREDNOSTI: t Lasni korenini dajete novo živ. Ijenjsko energijo, 6 Odstranite prhut in sp reči te izpadanje las, št. Svojim lasem dajete lepoto in naraven sijaj. Steklenice po Din 27.— in 48.—. naravna hrana za lase poživlja rast las Y-407-H 8895. 8942, 8959, 8948, 9020, 9164, 9220. 9225, 9382. 9387, 9483. 9524, 9586. 9696. 9711, 9722, 9820, 9918, 9965. 10050; 10136, 10149. 10181, 10188, 10310. 10333, 10347, 10352. 10371. 10473, 10552, 10566. 10634. 10654, 10694. 10790, 10834. 10982, 11035, 11064 11118, 11133, 11148. 11172, 11224. 11400, 11453, 11467, 11470 11503, 11514, 12006, 12008. 12072, 12083. 12204, 12261, 12382, 12560, 12580, 12650. 12706. 12733, 12818, 13083, 13131, 13212. 13325, 13464, 13579, 13596, 13624, 13636, 13641, 13716, 13724. 13761, 13833. 13975. 14042. 14178. 14221, 14233. 14296, 14397. 14407, 14425, 14435, 14452. 14502, 14559. 14573, 14602, 14622, 14733. 14831, 14878. 14887, 14903, 14907, 14934. 14973, 15090, 15218, 15398. 15381. 15517, 15540, 15635, 15992. 16013, 16057, 16207, 16219, 16232, 16280, 16333, 16356, 16389, 16486, 16568. 16633, 16657, 16660. 16678, 16697, 16806. 16893, 16925, 17009, 17050, 17275, 17336, 17362. 17566, 17582, 17602. 17604, 17733. 17802, 17858, 17919. 18045, 18062, 18143. 18145, 18148, 18242. 18274, 18301, 18461. 18606, 18716. 18753, 18804, 18817, 18848. 18852. 18867, 18976. 18998, 19124, 19152, 19199. 19375, 19395, 19435, 19748, 19758. 19776, 19853, 19858. JP888, 20041, 20044. 20108. 20176. 20331. 1)570. 20576, 20650 20668. 20771. 20827. 20868. 20885, 20531. 21140. 21144 21208, 21214, 21325, 21534. 21618, 21675, 21895, 22039 22099, 22136, 22175. 22326. 22456, 22495, 22596, 22728. 22899, 22960, 23183. 23224, 23239, 23246. 23273, 23348. 23403. 23437, 23569, 23662. 23677, 23700, 23747, 23761 23880, 24003, 24131, 24174. 24358, 24467, 24515, 24573, 24584, 24598. 24668, 24750. 24907, 24966. 25073, 25113, 25219, 25350, 25403, 25422. 25460. 25476, 25584. 25675, 25676, 25819, 26005, 26058, 26099. 26134. 26177, 26211. 26260. 26269, 26479, 26705, 26718, 26760, 26820, 26851, 26866, 26885, 26892, 27081, 27045, 27322, 27336, 27399, 27469, 27488, 27646, 27631, 27756, 27777, 27878, 27914. 27940. 27959, 27973, 28041, 28105, 28111, 28117, 28334, 28412, 28436, 28469, 28598. 28610, 28615, 28744. 28897, 28917, 29070, 29087, 29140, 29151, 29524, 29966. Dobitki bo na razpolago v pisarni Zveze Torek, 25. X 2988. MALI OGLASI Službe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Sttro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kuharico zmožno dobre meščanske kuhe. vajeno finega gospodinjska, iščem za takojšen nastop. Predstaviti se od 10. do 12. nre. Naslov v vsd- poslovalnicah Jutra. 25074-1 2 pleskarska pomočnika in vajenca sprejme Bokal France, Celovška 264, — Ljubljana. 25089-1 Frizerko dobro, samostojno moč — potrebujem za stalno. Počutila se bo čisto domačo. Doležal Bernard, Št. Vid nad Ljubljano. 25088-1 Za hišnika »prejmem vpokojenca za večio hišo v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«. 25090-1 Akademik išče sobo z vso oskrbo, blizu univerze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25103-2 Vdova stara 36 let, želi službo k malim otrokom ali kakemu bolniku. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Potrpežljiva«. 25120-2 .,iiiiiiiiiimuiiii!iiiiiiiiii>.iiii'Pavla«, Celje, Kovaška ulica št. 1. 25123-1 Kovače in brusače Za izdelavo sekir in motik, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Kovač«. 25121-1 Trgov, zastopnika proti proviziji, ki je uveden pri manutakturnih trgovcih, sprejme podjetje, ki še ni zastopano v dravski banovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Tekstil«. 24676-5 Zastopnika za železnino. iščem. Samo oni, ki so že vpeljani pri trgovcih železnine, pridejo v poštev. Ponudbe na Zagreb, pošta VI. pret 81. 25080-' Zastopnika iz prodajo čokolade m dc-»ertov, sprejmemo. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 2*098-5 Dragocenost Vsakovrstno zlat* -oipuje po najvišjih eenafi CERNE — juvelii. mhllana Wolfova tli Štajerska jabolka la — imamo veliko izbiro vseh vrst. Tudi zelo dobre hruške Pohitite, ker je najceneje pri Jugosad, Reslie-va 4. 25112-34 Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnev-potem pa gori ves dan sc dobi v vseh velikostih pri A. SEMEN 1Č in drug, 'eleznina, L>ubliana, Miklošičeva c. 15, telef 48-67. 24462-6 Poceni boste kupovali m t« potrabuf^. sito zahtovet. naš brezplačni katalog Kapital 35.000 din kratkoročnega posojila. — iščem za prevzem cvetočega podjetji. Poleg popolne varnosti nudim dveletno soudeležbo na dobičku, najmanj 70.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna okolnost«. 25100-16 Deteljni odpadki zmlet) so najboljše močno Krmilo za gove do. 100 kg 90 din Tudi fižolove odpadke nudi mo po 90 din. Sever & Komp.. LJubljana 24448-6 Mreže najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. 25109-6 Pult in stelaže rabljene, kupi Osredkar Franc, Tyrševa, pri kavarni »Majcen« 25119-7 Oblama Zimska suknja smoking, močna postava, Forfex Haarschneidenma-schine 150 volt, tehtnica _za .'rogerijo, filtrirna vreča, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24982-13 Ai)lo,inoto DKW Meister skoraj nova, limuzna, NSU motocikel s prikolico, tovar niško iv, globoko pod ceno naprodaj. Tricikel dobavni s pomožnim motorjem ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, Tyrševa c. 35. 24865-10 Adler ;unior cabriolimuzina, Adler Junior Cabriolet, Adler Junior limuzina, Adler Junior Šport Cabriolet, Adler Trumpf limuzina 4 vrata, malo rabljena odnosno temeljito popravljene vozove v prvovrstnem staniu, prodam. Vprašati OPTIMA, trg. a. d., Zagreb, Miha-novičeva 1. 24767-10 Hipoteko večjo, na prvo mesto, — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Par stotisoč«. 25117-16 Prosim osebo dobrega srca, za trimesečno posojilo 1500 din proti dobrim obrestim in garanciji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre obresti«. 25110-16 fflkam Mizo in telefon za uporabo redakcijskega dela v obstoječi pisarni v Ljubljani, iščem Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mize«. 24810-19 Nora hiša z lokali, gostilniškimi prostori in stanovanji ▼ severnem delo mesti, ugodno naprodaj. Mogoč čisti donos 10%. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra »od »Izredna lega«. 25114-^0 Krasna vila enostanovanjska, z garažo, v severnem delu mesta, ▼ bližini centra, ugodno naprodaj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 25115-20 Hišo ob morju v Stobreču (6 km južno od Splita) 2 leti staro s trgovino in letoviškimi pro-itori in 500 kv. m sveta, prodam za 150.000 din. — Odlično mesto za trgovino in letoviščarje. Vprašati: Pavao Pivčevič, Split, Ra-Jičev trg 1. 25108-20 Gostilno ob prometni cesti, oddam proti odkupu zaloge in inventarja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 25082-19 Dvosob. stanovanje oddam za 1 november. — Zupančič, gostilna. Sv. Jakoba trg 8. 25086-21 Lepa suha stanovanja r novi vili, eno 3-sobno s kopalnico in tri 1-sobna z vsemi pritiklinami, oddam snažnim strankam v Dermo-tovi ulici za hišami Vza jemne posojilnice (Bežigrad). Informacije istotam v sredo in četrtek od 2. 3o 4. ure popoldne. 25096-21 Parcelo 1640 kv m z zasilnim stanovanjem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25077-20 Posestvo za rejo 4 glav živine, v hiši so obrti, gostilna, trafika in mizarska delavnica, prodam. Pire Marija, Krtina, p. Dob pri Domžalah. 25091-20 Novo hišo komfortno, pod lastno ceno prodam v Ljubljani. Lepa periferija. Obrestuje se po 7%, kapital je pa na varnem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štiristotisoč dinarjev«. 24948-20 Dvostanovanjska vila parketirana, nova, z obsežnim vrtom, naprodaj za din 145.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep kraj«. 25113-20 Stanovanje soba, kabinet pritiklir\e, vrtiček, oddam za november ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ^4947-21 Opremljeno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25111-23 Opremljeno sobo oddam za 1. november v • ižini glav. kolodvora. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25102-23 __JfififfiL Vsaka 5-seda 50 par: davek i din za šifro ali dajanje naslov; din; najmamši zrezek 12 din. Šofer vojaščine prost, želi službe k luksuznemu ali tovornemu avtomobilu. Gre tudi po želji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren vozač«. 25101-2 Brivski pomočnik z mo istrski m izpitom dober delavec, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 25095-2 elektromotor 65-85 HP, 730-9&0 obratov na trofazni tok 220-380 V. 50 per., rabljen ali popolnoma ohranjen. Ponudbe na PUBLICITAS d. d. Beograd, pošt. predal 60, pod br. 16.822. 'arketirano lepo sobo prazno, s posebnim vhodom, oddam 1. novembra. Cesta 29. okt. 7-III. 25116-23 KONKURS ŠTAB VAZDUHOPLOVSTVA VOJSKE primide u služIm jednog PIROTEHNIČARA u svojstvu kontraktualnog činovnika, sa godišnjom nagradom do 30.000 dinara, na koju se sumu ima primeniti čl. 8 Uredbe o sma-njenju prinadležnosti Br. 37420/1-35 g. ~~ Detaljni uslovi objavljenog konkursa mogu se videti u tekučem broju Službenih novina i Službenog vojnog lista, a zainteresovani mogu isti dobiti besplatno na upotrebu lično, a po traženju preko pošte. Krajnji rok za prijavu 15. novembar 1938 g. Iz- kancelarije Deneralštaba vazduhoplovstva vojske — Zemun V. D. Br. 21586 od 17. oktobra 1938 g. Občutek svežine Vaša koža mora z lahkoto dihati. Puder Vasenol za toaleto Vam obdrži kožo zdravo in suho, oživlja in osvežuje jo, ter A.*? odstranjuje neprijetni duh od izhlapeva-nja kože. Hoj en je Vam je pravi užitek, noge se Vam ne potijo, ker jih puder . , Vasenol za noge obdrži suhe, zdrave in Podporne. Vpija znoj in »i^j. . * lici. V ZlllOJ ^^odstranjuje neugodni .^v^j-Muh od potenja. Vasenol Puder za toaleto Puder za noge I ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega moža, očeta, deda in pradeda, gospoda SAJOVIC KARLA VIŠJEGA INŠPEKTORJA DRŽ. ŽEL. V POKOJU ga počastili s cvetjem in spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 26. oktobra 1938, ob pol 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Celje, Beograd, Pariz, dne 24. oktobra 1938. Globoko žalujoče rodbine: SAJOVIC, dr. DEMŠAR, BIBER Sobo odda Lepo solnčno sobo r sredi mesta, takoj od lam. Souparaba kopalnice. Centralna kurjava. Ogled vsak dan od pol 4. do 6 ure popoldne Palača Viktorija II. nadstropje, vrata St. 11. 25097-23 Opremljeno sobo lepo, veliko, oddam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 25093-23 mm, mm wiam i I i piS^* IMlJUJIU 'ijglMMlM^' ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjati z dosedanjimi zobnimi praški, ker Je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nikakega mila, vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo m obenem tudi desinficlrajo zobe m ustno duplino. Tak izredni učinek ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje PEBECIN, ki daje zobem bleščečo belo barvo ln preprečuje zobni kamen. Okus je prijeten m osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRASKA PEBECO je zelo po cenL Peneč ZOBNI PRAŠEK PEBECO proizvaja firma Beiersdorf v Mariboru in sicer po najnovejših znanstvenih izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC., LONG ISLA.ND CITY, N. Y. flovo $dravQf fotjie in cenejše sted&ivo nego-vanje Vg" Doza, ki Vam bo dolgo zadostovala, stane samo din 12.—. Dve prazni sobi strogo separirani. s central-no kurjavo, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tik pošte«. 25129-23 INSERIRAJTE V »JITTRl < Sobe išče Sobo iščem separatno, deset minut od pošte, plačam 150 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna soba«. 25087-23» MISTERIJ žene, ki se NIKDAR NE POSTARA bnaona2Sali401et Sobo s posebnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na ogl >dd. Jutra pod «ifro »Na Iliriji za 1. november«. 25092-23a Prehrana Nekaj gospodičen sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25075-14 Opozorilo Ob smrti moje žene Frančiške Dermastija so se raz-našale razne govorice. Zato opozarjam, da bom vsakega razširjevalca teh laži sodnijsko zasledoval. Ljubljana, 24. okt. 38. — Dermastija Ivan. 2,ogl.31 Simpatija dvigni pismo! 25079-24 Razno Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks. suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5 Telet. 20-59 Od Va« ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo cato Jo pustite redno Kemično čistiti a! barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanstd nasip 4-6 -alntei ■■ SftdoHkiiBic INSERIRAJ V ..JUTRU"! MEDNARODNA ŠPEDICIJA Emil JEDLOVČNIK, Dravograd izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna ln izvozna ocarinjenja po kulantnl tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarllske in carinske informacije. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi naše drage matere, babice, prababice in tašče, gospe Ivane Kozel] roj. Vedenik ZASEBNICE se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo vsem darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje ter vsem onim, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. št. Peter v Sav. dol., dne 22. oktobra 1938. Žalujoči rodbini KOŽELJ—ŠRIBAR f Rodbine OCEPEK, JENČIČ, GORŠE in ŽAGAR javljajo globoko potrte, da je v ponedeljek 24. oktobra, previden s tolažili svete vere, v 85. letu preminul ljubljeni soprog, oče, stric, ded, praded, tast, gospod JAKOB ©ČEPEK GOSTILNIČAR IN POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 26. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti škofija riža 49, Trbovlje onkraj Save. Škofija riža, Sp. Jarše, Ljubljana, Sv. Pavel pri Preboldu, dne 24. oktobra 1938. KATARINA roj. MEKE, soproga; MIRKO, TILKA, GIZELA, otroci in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Nobene gube. nobene brazde v 45 letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To po magični učinki »Biocela« - presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr Stej-skala. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti ^ napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pornlajuje kožo. ko spite. Vsako jutro ko sejibudate ste videti mlajši. Gube in brazde so kakor lZcTdan uporabljajte dnevno brano za kožo Tokalon (ki nI mastna), da napnivite svojo kožo svežo ta jasno, da Vam odstrari Mje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica Rešite se uvenele po« Pridobite « spet jasno in čvrsto hce ter mehko lepoto iz dekliške dobe Navdu-IVm boste zaradi pravih ma£čmh učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako Vam denar povrne Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! Brez posebnega obvestila. Dotrpel je ln nas za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in predobri oče, sin, brat, stric in svak, gospod Dr. Ivan šlibar odvetnik in rezervni podporočnik dne 23. t. m. po dolgotrajni tn mučni bolezni. Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 25. oktobra 1938 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Topniška ulica M. 10, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, RADOVLJICA, LITIJA, BEOGRAD, DNJEPER, BRNO, dne 23. oktobra 1938. Globoko žalujoči: LJUDMILA ŠLIBAR, soproga, s hčerko MILICO ter rodbine : SVETLICIČ, ŠLIBAR, PEČENKO, HOČEVAR, REICHMAN