UMSKI TEDNIK
p »leve zaesto
Štev. 2.
Videm-Krško, sobota, 15. januarja 1955
Leto VIII.
SVOBODE
V • •
naj učijo m vzgajajo
Ob prvem rednem občnem zboru DPD Svoboda Videm-Krško
Delavska prosvetna društva Svoboda smo začeli ustanavljati leta 1952 zato, da bi pritegnili v kultumoprosvetno dejavnost naše delavstvo, da bi v tej naši dejavnosti povečali njegov delež, da bi v Svobodah delavce vzgajali v naprednem duhu, v socialističnem humanizmu. V državi, k; ustvarja socializem, morajo delovni ljudje nenehno izpopolnjevati svoje znanje, moraja zna. ti In vedeti veliko več, kot je delavec znal nekoč. Zdaj, ko se delavsko samoupravljanje čedalje bolj razvija in prerašča v vsesplošno družbeno samoupravljanje, ko dejansko prehaja država s svojimi nalogami čedalje bolj v roke vseh delovnih ljudi, k} to državo sestavljamo, nam 'je vsem znanje potrebnejše kot kdajkoli prej. Posredovati napredno znanje, učiti, vzgajati — to so zaradi tega prve in glavne naloge DPD Svobod.
V decembru je bil v lepo okrašeni dvorani Celuloze na Vidmu prvi občni zbor DPD SVOBODE VIDEM-KRŠKO. Poleg članstva so se ga udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti, član Glavnega odbora Zveze
»... Trdna podlaga lake vzgoje — to je vzgoje ijudi v duhu vsega. kar je ustvarilo človeštvo naprednega v svoji dolgi zgodovini — je resnica tn iskanje resnice Na njej je zgrajen tudi marksistični nauk Naj je resnica kakršna koli, ostane resnica, kajti je nepremagljiva Napredek človeštva, znanosti in umetnosti je rezultat m izraz ugotovitve, odkritje cele vrste prej skritih resnic, do katerih se te človeštvo polagoma dokopalo z bojem, s silnimi napori, z. ogromnim delom in trpljenjem Z odkrivanjem resnice se človeštvo osvobaja spon, v katere ga je vklenila narava . . Ena izmed takih resnic je tudi komunizem, ki bo osvobodil človeštvo izkoriščanja, oblasti človeka nad ljudmi in omogočil človeštvi, blagostanje in mir V pogojih naše stvarnosti v naši socialistični deželi moramo vzgajati ljudi samo v tem duhu ■ •	IVAN REGENT
Bežen pogled v lanskoletno dogajanje po svetu kaže, da so prizadevanja za mir in mednarodno varnost vendar rodila dokaj obilen sad. Izginila je ona »nepremostljivei« napetost med Vzhodom in Zahodom, katero je zadnja leta umetno vzdrževala pri življenju »hladna vojna« po etru, v tisku in v obliki raznih drugih propagandnih sredstev. Prav tako pa je, žal, še resnica, da je ostalo nezaupanje med silami obeh blokov kot nujna posledica razdelitve sveta na vplivna področja. Tega ni mogoče odpraviti z dekretom, pa tudi dosedanje težnje vzhodnoevropskih držav, da bi dosegle z Zahodom vsaj normalno mednarodno sodelovanje, še niso dovolj prepričljive. Obdobje »hladne vojne« ga je namreč neverjetno oslabilo.
Vendar nas nekaj pomembnih
zunanjepolitičnih dogodkov prvih dni v novem letu opozarja, da bomo imeli v tem letu morda več sreče Vsaj začetek kaže, da bo tako. Z obiskom predsednika Tita Indiji in sedaj Burmi so dobila krepke korenine ona miroljubna prizadevanja po svetu, ki.odkla-niaJo politiko blokov ter postav-l)ajo _ kot edino pametno in za današnji svet nujno rešitev med-narodno sodelovanje ne glede na družbeno ureditev posameznih držav po načelih, ki fth vsebuje Ustanovna listina Združenih narodov Ta načela sicer priznavajo zahodni m vzhodni politiki kot pravilna in sprejemljiva fod vselej jih kalijo predsodki o »agresivnosti« in »nemiroljubno-sti« nasprotnega bloka, ki izvirajo iz preteklih let. V nasprotju s tem postavljajo Jugoslavija Indija in Burma politiko brez predsodkov ki temelji na odločnih dejaniih in odločnem hotenju. V tem duhu tudi pozivajo vse napredne sile po svetu ne glede na državne mere. pa seveda tudi uradne predstavnike držav na področju obeh svetovnih blokov, naj se jim pridružijo ter tako odpravijo strah pred novimi svetovnimi spopadi.
Pomirljivega duha je te dni
Ija samoupravljanje in soodločanje v vodenju države. Navadno se zgodi, da se naš človek, ko stopi iz šole, umakne nadaljnjemu izobraževanju. Svoboda pa mora biti tisti glasnik, ki mu bo vedno znova dajal pomoč in nudil Izobrazbo. Danes gremo naprej s hitrimi koraki, živimo v atomski dobi. v dobi silnega razmaha tehnike. Zato moramo prav izobraževalnemu delu v Svobodah posvečati vso skrb. Kulturno umetniška dejavnost društva pa mora bit; napredna Po miselnosti in vsebini.
Svoboda je prerasla prve ozke
Svobod Ivan Svetek in kot gost- i kanje finančnih sredstev je predstavniki raznih društev ' resna ovira, da oder še zdaj rti | in organizacij iz občine Videm- j v celot, dokončan. Sekcija pri- I	okvire	in	mora	zajeti vse delov-
Kr?ko. — Iz poročila, kj ga je | pravlja dramo Via Mala, v načr-	ne ljudi,	je med	drugim dejal
prebral predsednik Svobode Du- i tu pa ima še delo V. C Emina	tovariš	Svetek	In	pri pomnik da
šap Stupar, smo zvedeli, da ie Na straži in opereto Ptičar. Tov. društvo v prvem letu svojega j Račič je poročal o delu šahistov, obstoja prebolelo začetne težave j o biagajn; društva pa Angelca in začenja predstavljati začetek j Potisek Manj vidne ie bilo delo kultumoproisvetnega življenja j Ljudske univerze, čeprav je lani
na področju občine. Prav gotovo drži ugotovitev, da je pot kulturnega preobraževanja ljudi trdo in naporno delo Videmski Svobodi so manjkal; za večje uspehe primerni prostori za kulturno izživljanje, potrebni kedrf in sodelovanje vsega članstva. Poročila so kritizirala tiste nedelavne člane, ki so se v društvo sjcer vnisali petem pa so pustili delo v tej ali on; sekciji vnemar. Zdaj im-i Svoboda VI-dem-Kršk0 225 članov, od teh 55 delavcev. 116 uslužbencev, 16 obrtnikov, 15 kmetov in 22 ostalih poklicev, število delavcev je prav gotovo prenizko, tako v celoti. posebej na še v primerjavi z ostalimi. Mladincev in mladink je v SvoboArnih vrstah fil O delu gradbenega odbora za Dom Svobode na Vidmu je poročal Ing. Vlado Sega. Ce bodo na razpolago potrebna denarna sredstva, bi spomladi začeli graditi dom. LOMO Videm-Krško je nameni! za dom iz proračuna za 1955 2P.690.fiQ0 din potrebno pa bo v celoti vsaj osemkrat več sredstev. Tajniško poročilo je prebral Olaf Lavrenčič. Srečko Staut na je naročal o "roblem'h dramske sekcije Obnova odra v Partizanovem domu v Krškem se je zavlekla, tako da se bo začela nova sezona preče i kasneje kakor v prejšnjih letih Pomani-
priredila nekaj predavanj.
V razpravljanju po poročilih so člani g overili slasti o finanč-
imajo v njej hvaležno področje za sodelovanje tudi profesorji, učitelji, zdravniki, inženirji, tehnik; tn ostali delovni ljudje. Iz Svebodinih vrst naj rastejo najboljši kadri za splošno politično dejavnost. Treba je Svobodo tako organizacijsko učvrstiti in
nih vprašanjih, ki tarejo mlado j okrepiti, da se bo čez leto dni društvo. Obstoj KUD Videm in i čutil vsak počaščenega, da je Svobode Videm-Krško ter delo i član Svobode. Tov. Svetek je
obeh društev je bilo prav tako predmet razpravljanja. Vprašanje je. ali kaže cepiti sile in de. lati po dveh linijah, ali pn bi bilo smotrneje prizadevnost obeh društev združiti. Predstavnik KUD tov. Mižigoj je izjavil, da bedo v KUD o tem vprašanju odločili v januarju. Razpravljanje je pokazalo da obstajajo nekatere osebnosti. k= zavirajo večji razmah dela posameznih sekcij. Za tako »izživljanje« v Svobod inih vrstah seveda ne sme biti prostora
Tep'o pozdravljen od vseh udeležencev občnega zbora jv nato pozdravil Svobodaše tovariš Ivan Svetek, član GO Zveze Svobod. Ugotovi! je. da je mlado društvo navzlic težavam na pravi poti in da bo iskalo poti in načine, kako je treba delati m vzgojo delovnega človeka. D»res nam je potreben izobražen človek, saj soodločajo naši delavni čedalje bolj v delavskih svetih neravnih odborih, ljudskih odborih občin, v raznih svetih itd Delaven se mora oborožiti z zna ni em, da bo kos nalogam ki jih pred njega postav-
cnozoril na pomen knjižnice in pritegnitve čimvečjega števila mladine v vrste Svobode. Kul-turnoorosvetno tn Izobraževalno delo Svobode pa se mora poznati tudi na vasi. Z gostovanji, predavanji, raznimi prireditvami in pod. naj Svoboda širi napredno misel iz delavskega centra na okolico.
Skleni, sprejeti na prvem rednem občnem zboru Svobode Videm-Krško, so podlaga za uresničitev vseh tistih lepih ciljev in nalog, ki jih je članstvo društva postavilo predse kot letošnji delovni načrt.
JANUAR — mesec „Posavskega tednika"
V ZADNJEM TEDNU^
446 NOVIH NAROČNIKOV
Tudi v tem tednu lahko z veseljem zapišemo nadaljnje uspehe prj zbiranju novih naročnikov našega lista: v šestih dnevih se je na Posavski tednik naročilo 446 novih naročnikov, od 1. decembra 1954 do 13. januarja 1955 pa že 1393 novih naročnikov. Največ zaslug za dvig naročnikov v zadnjem tednu imajo aktivisti občin Sevnica, Kostanjevica, Senovo, Studenec, Brestanica, Dobova, Zabukovje, Videm-Krško, Cerklje in Bizeljsko. Razen občine Bistrica so zadnji teden vse občine dvignile število novih naročnikov, kar je razvidno tudi iz spodnjega pregleda. S tem smo dosegli redno tedensko naklado 5000 izvodov Posavskega tednika, pričakujemo pa. da se bo število novih naročnikov do konca meseca znatno dvignilo. Številke kažejo, da v nekaterih krajih obč. odbori SZDL za razširitev Posavskega tednika še niso kaj prida naredili.
KAJ PA SINDIKATI? Do sedaj se za razširitev lista sindikalne podružnice v okraju, kakor kažejo podatki, še niso resno zavzele. Le sindikalna podružnica prj »Agroservisu« v Brežicah in v mizarski delavnici Dobova sta nam poslali spisek manjšega števila novih naročnikov Kaj pa ostale podružnice? Še je čas, da storijo svojo dolžnost
V zadnjem tednu so pridobili novih naročnikov: Sind. podr. pri »Agroservisu«, Brežice — 9 naročnikov; -Jože Žibert, tajnik Obč LO Studenec — 20 naročnikov: Peter Jankovič, šol. upravitelj. Primož—Studenec — 6 naročnikov; Hočevar Leopold, šol. uprav., Zabukovje — 8 naročnikov; Vodopivec Zmaga, šola Orešje — 8 naročnikov; Butara Božo, poštar Krška vas — 13 naročnikov; Jože Topolovšek, pismonoša. Brestanica — skupaj 55 novih naročnikov; Ostrelič Stane, šol. uprav., Pišece — 9 naročnikov; Milan Gabrič, tajnik obč. LO Zabukovje — 13 naročnikov: Oton Brelih, šol. uprav, Podgorje — 9 naročnikov; Andrej Grčar, Brestanica —
6	naročnikov; Sindik. podr. mizarskega podjetja Dobova —
7	naročnikov; Pošta Koprivnica — H naročnikov; Jos. Maža j, šol. uprav. Blanca — 5 naročnikov; Šetinc Franc, Krško — 9 naročnikov; SKUD Lojze Košak, Kostanjevica — 33 novih naročnikov: Jelko Štojs, učitelj, Sevnica — 28 naročnikov itd.
Od 1. decembra 1054 do 13. januarja 1955 so pridobili posamezniki, društva in organizacije v naših občinah naslednje število novih naročnikov:
1. Artiče	109	15. Podbočje	39
2. Bistrica	8	16. Podsreda	15
3. Bizeljsko	62	17. Raka	29
4. Blanca	46	18. Senovo	81
5. Boštanj	39	19. Sevnica	84
6. Brestanica	104	20 Studenec	88
7. Brežice	63	21. Šentjanž	38
8. Bučka	5	22. Tržišče	35
9. Cerklje	40	23. Vel. Dolina	16
10. Čatež	63	24. Veliki Trn	27
11. Dobova	93	25. Videm-Krško	97
12. Kostanjevica	52	26. Zabukovj'	88
13. Leskovec	53	27. Razne pošte LRS 39	
14. Pišece	32	28. Inozemstvo	3
Po številu novih	naročnikov je prva občina		Artiče,
ozirom na število prebivalcev v občini pa so doslej dobili največ novih naročnikov v občini STUDENEC: na vsakih 18 prebivalcev občine enega novega naročnika! Ali bo žrebanje novoletnih nagrad na Studencu? V Brestanici pride 1 nov naročnik na vsakih 30 prebivalcev, v Artičah na vsakih 33 itd. Tekmujmo — številke pa bodo odločile!
Posavski zadružn ki so ustanovili svol denarni zavod
Kako bd s prostori za bornima v $etm"c ?
Ze na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Sevnici so odborniki razpravljali o perečem problemu kj je pred mestom: kam s poslovnimi prostori bodoče komune? Medtem ko so v Krškem in Brežicah ptostori za odbor in upravo komune primerni bo v Sevnici take prostore treba šele pripraviti. Odbornik so predlagali, da bi bila zadeva najhitreje in tudi najceneje rešena s tem, da bi nadzidali stavbo v kateri je sedaj LOMO Sevnica.
V torek, 11 januarja, so v tej zadevi obiskal5 predsednika OLO Krško Toneta Zupančiča odborniki LOMO Sevnica- oredsednik Jože Smodej, predsednik gospodarskega sveta Frenk Valant, Mirko Dolinšek, Rudi Cimper-šek in ljudsk5 poslanec sevni-škega okoliša Karel Štrukelj. Seznanili so predsednika OLO ■s perečim^ stanovanjskimi problem; Sevnice posebej pa še s problemom gradnje novega stanovanjskega bloka pri železni-
prinesla v mednarodni svet tu-H 1 fki postaii in prostorov za urade vest. da je glavni tainik 07N bodoce sevniške komune Pred-Daa Hammarskiold uspešna končal svoje poslanstvo v Prkinau.
Pravzaprav se je napotil v oddaljeno kitajsko mesto z nalogo da posredule pri tamkajšnji ' vladi nar izpusti obsojene ameriške letalce, Vendar se ie s kitajskim vladnim predsednikom pomenil tudi n ostalih mednarodnih vtrra-saniih, posebno o odnosih na daljnem Vzhodu Ti razgovori so pokazali, da Kitajska želi tudi v bodoče obdržati stike y Združenimi narod/ in se preko njih po-gainfi z ZDA To pomeni, da se lahko dve. na tem delu sveta najbolj sprti držanj pomirita če bodo nrihovi vnditelij popustili v nekaterih zadevah ter skušali priti drua drugemu naproti. Pred-(Nadaljevanje na 2. strani)
234 milijard
in 410 milijonov za zvezni proračun za 1955
Pred kratkim je Zvezna ljudska skupščina sprejela družbeni plan za leto 1955 In več novih zakonov (o zastaranju terjatev o likvidaciji obveznosti, ki izvirajo iz posojil federaciji itd) Sprejet je bi tudi zakon o proračunu FLRJ za leto 1955. po katerem znašajo skupni dohodki in izdatki federacije za letošnje leto 234 milijard in 410 milijonov dinarjev Tudi v letošnjem proračunu je predvidena pomo5-zaostalim predelom.1
sednik OLO je pokazal za potrebe Sevnice vse potrebno razumevanje ter izjavil odbornikom LOMO da bo upravičene potrebe mesta gotovo razumel tudi Okrajni ljudski odbor Svetoval jim je da naj LOMO čim-pre.i pripravi vso potrebno izčrpno dokumentacijo za najnujnejše gradnje (stanov blok. nadz:davo obč poslopja), da bo mogoče o zadevi konkretneje razpravljati ob sprejemu družbenega plana za 1955 leto in
V torek 11. januarja 1955 so . vili besede tov. Pavleta Avblja, bile uresničene želje zadružnikov direktorja Narodne banke za Slo-krškega in trboveljskega okraja, , venijo, ko je na poljuden način ko so delegati kmetijskih zadrug razložil pomen in koristi, ki iih obeh okrajev sprejeli sklep o bodo imeli zadružniki in družba
ustanovitvi Zadružne hranilnice in posojilnice, ki bo zajela posavski pas od Zagorja do Dobove.
Udeležba na ustanovnem zboru je potrdila, da je zanimanje in potreba po ustanovitvi lastnega denarnega zavoda velika. Iz razprave je bilo posneti, da ustanavljajo zadružniki po svojih delegatih Zadružno hranilnico in posojilnico zaradi tega, da bi jim bila v pomoč ne le takrat, ko bodo vlagali svoje prejemke, marveč tudi tedaj, ko bodo iskali pri njej pomoč.
Ustanovnemu zboru so prisostvovali poleg delegatov kmetijskih in vinarskih zadrug, zadružnih zvez Trbovlje in Kfško ter njihovih podjetij tudi predsednik OLO Krško Tone Zupančič, ljudski poslanec Karel Štrukelj, predsednika gospodarskih svetov OLO Krško in Trbovlje, zastopnik Glavne zadružne zveze LRS tov. Marič in tov. Glogovšek, direktor
zagotoviti Sevnici potrebna sred- . NB Brežice. ptvn za narlalinli razvoi	1 Prisotni $o zelo toplo požara
GOSPODARSKE VESTI
Trgovinski sporazum med SZ in Jugoslavijo je bil podpisan 5 januarja v Moskvi. Za Sovjetsko zvezo je pogodbo o trgovinskem in plačilnem sporazumu podpisal minister za zunanjo trgovino Kabanov, za Jugoslavijo član Zveznega izvršnega sveta Mij alko Todorovič. '
S sporazumom je določena izmenjava blaga v ob'h smereh. Jugoslavija bo izvažala v SZ tobak, tekstilne .zdelke, meso, mesne konzerve itd , iz SZ pa bomo uvažali bombaž, surovo nafto, bencin, časopisni papir in drugo.
Za 10 milijonov dolarjev pšenice in bombaža bodo dobavile ZDA v kratkem naši državi po sporazumu o dobavi ameriških kmetijskih presežkov, ki je bil podpisan 5. januarja v Beogradu. Iz ZDA bomo dobili 425.000 ton pšenice in bombaža. Dinarska vrednost pšenice je darilo Jugoslaviji, ki bo to vsoto porabila za graditev cest
Po dolžini novozgrajenih železniških prog po zadnji vojni je Jugoslavija prva v primeri z drugimi državami posebno v Evropi Danes je dolžina naših prog približno 2000 km večja kot
je bila pred letom 1941, od česar odpade na novo zgrajene proge nad 1500 km
Gospodarski dvig Makedonije bo letos znatno povečan z začetkom obratovanja nekaterih velikih novih tovarn oziroma objektov. Začela bo delati nova tovarna cementa, tovarna stekla, kromovih spojin, tkalnica tekstilnih kombinatov v Titovem Velesu, Štipu in Tetovu in en agregat velike hidrocentrale v Mavrovem.
Obrtni velesejem v Zagrebu bo odprt od dne 25 marca do 4. aprila hkrati s spomladanskim velesejmom To bo prvi obrtni velesejem v naši državi, na katerem bodo razstavljali predstavniki približno 50 obrtnih strok
od dobro urejene hranilnice Poudaril je, da so temelji nove hranilnice dobro postavljeni, kar je bilo posneti že iz skrbi delegatov pri sprejemanju pravil in da se ni bati nesolidnega poslovanja, če bodo delegati tako vneto in skrbno razpravljali o velikem pomenu posojilnice s svojimi podružnicami in z vsemi zadružnimi člani.
V upravni odbor hra-
nilnice so bili izvoljeni: Dragan Franc, predsednik OZ Z Krško, Kolenc Alojz, delegat KZ Zagorje, Rebernik Stane, delegat KZ Brežice, Zevnik Franc, delegat KZ Čatež, Romih Joško, delegat KZ Raka, Udovč Lojze, delegat KZ Tržišče, Planinc Daniel, delegat KZ Videm, Bravc Frcne, predsednik OZZ Trbovlje in Novak Anton, delegat KZ Radeče. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Pečnik Gustav, delegat KZ Bizeljsko, Klun Franc, delegat KZ Zagorje, in Avsec Tone, delegat KZ Leskovec,
.	Minka Zupančič
TUDI V LUKOVCU IN .KONJSKEM JE ZASVETILA
ELEKTRIKA
,.. in nikar ne pozabite: obnovljena naročnina za 1955 vam jamči udeležbo pri novoletnem nagradnem žrebanju ter brezplačno nezgodno zavarovanje
8.	in 9. januarja so prebivalci vasi Lukovec in Konjsko proslavili zaključeno elektrifikacijo svojih naselij. Poleg lepega števila vaščanov se je slavja ob zaključenih delih udeležil tudi načelnik tajništva za gospodarstvo pri OLO Lojze Jazbec in zastopnik Zavoda za komunalno dejavnost občine Boštanj.
Predsednik elektrifikacijskega odbora Stanko Zemljak se je potem. ko ie pozdravi! domačine in goste ter razložil, kako težko so ljudje pričakovali električno luč, zahvalil za vloženi trud in razumevanje vsem vaščanom. Elektriko bodo porabili tudi za pogon kmetijskih strojev V imenu odbora se je zahvalil tud: OLO Krško za pomoč in posojilo, podjetju Elektro Videm in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri elektrifikaciji vasi. Tako so Lukovčan; dosegli pomembno delovno zmago, zdaj pa jih čaka še dograditev ceste Ra dna—Lukovec, na katero niso pozabili. V imenu okraja in okr.
Elektrifikacija proge Postojna—Ljubljana
Kakor ip poročal dnevni tisk, so 30. decembra izročili v promet na novo elektrificirani del železniške proge med Postojno in Rakekom. Dela bodo nadaljevali. tako da bo elektrificirana železniška proga Postojna— Ljubljana nato pa pride na vrsto proga Ljubljana—Jesenice na Gorenjskem Čeprav je elektrifikacija železnic drago delo, pa bo ta napredek omogočil hitrejši promet in velik prihranek na gorivu.
odbora SZDL je vaščanom čestital tov Lojze Jazbec, k} je govoril nato o gospodarskem razvoju okraja in svetoval, da se vaščani še bolj strnejo okoli uresničevanja vseh ciljev z gospodarskega. kulturnega in političnega področja.
V	prijetni družbi so nato do-
mačini z gosti vred proslav.li. delovno zmago, za katero se zahvaljujejo ljudski oblasti, ki iim pomaga do napredka.	V.I.
Mladinski seminar v Krškem
Okrajni komite LMS bo organiziral seminar za predsednike osnovnih organizacij Ljudske mladine, ki se bo začel 19. januarja 1955 v Dijaškem domu v Krškem in bo trajal predvidoma osem dni. Na programa bodo poučna in zanimiva predavanja o komunah, socialistični demokraciji, vzgoji socia’kitičnega človeka, delavskem samoupravljanju, vlogi ljuuske mlad:ne. razvoju družbe itd.
Okrajni komite se je odločil za seminar zato. ker se je pokazalo, da je dobro delo mladinskega aktiva odvisno predvsem od dobrega vodstva. Seminar b0 prav gotovo precej pripomogel k čimprejšnji izgradnji dobrih mladinskih voditeljev, ki jih predvsem na vasi zelo pogrešajo	-nc
Vremenska napoved
za čas od 17 do 23. januarja:
V	drugi polovici prihodnjega tedna padavine V ostalem suho in razmeroma milo vreme. Močna ohladitev in nastop mraza 19. januarja.
Beseda o socialnem zavarovanju Bralci nam pišejo
Odgovorno delo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Službo socialnega zavarovanja pozna povprečni državljan kaj površno. Mesece in leta se zanjo ne zmeni, ko pa zboli ali išče pokojnino, pomoč za zdravljenje in pod., pa se spomni, da je nekje vendar »socialno«, ki za take reči skrbi. Da, zares skr-bj — okrajni zavodi za socialno zavarovanje so pomembna pridobitev za varovanje delovnih pravic naših ljudi, hkrati pa tudi čedalje močnejši dokaz, da je socializem — ena sama, nenehna skrb z a človeka skrb za njegovo boljše življenje, za zavarovanje njegovih življenjskih koristi, skrb za brezskrbno starost, za pomoč otrokom in družini itd Zadnje zasedanje skupščine okrajnega zavoda za soc. zavarovanje. ki je bilo v Krškem 17. decembra, je bilo nadvse zanimivo Zaradi pomanikania prostora v našem listu žal ne moremo naenkrat poročati o vsem. kar so na tem zasedanju razpravljali. Poizkušali pa bomo to storiti v zaporednih člankih in tekočem spremljanju števil-
7 DNI PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsem je treba to najveljo azilsko državo sprejeti v OZN. Kitajska je že doslej dokazala, da se je odločila za mirnejšo pot, za ameriško vlado pa trde, da bo tudi skušala omiliti »kurz trde roke« na daljnem Vzhodu.
Soglasen sklep Kitajske in naše vlade, da upostavita medsebojne diplomatske odnose, bo brez dvoma prav tako ugodno vplival na sile, ki se bore za mednarodno sodelovanje. Jugoslavija je priznala kitajsko vlado že poprej, toda komintormistična politika ie onemogočila vsakršno sodelovanje. Tokrat je dala — podobno kakor pred nedavnim SZ in ostale vzhodnoevropske države — pobudo pekinška vlado in naše vodstvo jo je v svojih prizadevanjih po dobrih odnosih z vsemi državami sveta tudi sprejelo Oni politiki na Zahodu, ki gledajo spet še vedno skozi naočnike dveh nasprotujočih st blokov, so seveda dvignili glas proti taki politiki. Vendar pomeni tako ocenjevanje doaodkov samo dokaz, kako smešno in nespametno je v sednniem času mednarodnega popuščania naziranje, da države z različnimi ideološkimi in družbenimi osnovami ne morejo sodelovati in da je politika dveh blokov edini izhod
Predsednik francoske vlade Mendes-France je imel te dni po tem, ko je v parlamentu prodrl z načrti o ustanovitvi Zahodnoevropske zveze in o ponovni nemški oborožitvi, večdnevne razgovore z vodilnimi italijanskimi državniki. Predvsem je hotel pridobiti Italijo kot bodočo članico te Zveze za svoje načrte o bodoči oboroževalni agenciji te organizacije, ki bi, kolikor se da, odločno nadzirala nemško oborožitev. Francoski premier -je — kot kaže uradno poročilo — o glavnem tudi uspel. Pri tem si je pomagal z obljubami o bodočem gospodarskem sodelovanju obeh držav, po katerem bo Francija nudila Italiji precej koncesij. V petek se bo sešel s podobnimi nameni z zahodnonemškim kanclerjem dr. Adenauerjem, Z njim bo moral odstraniti med drugim tudi nejasnosti o tem kako naj v praksi uporablja določbe Iran-cosko-nemškega sporazuma o Posarju,
nih vprašanj, ki zadevajo tu ali j najbolj skrbnemu preverjanju tam skoraj slehernega državi) a- j dokumentov itd. — zgodi naj-na. Želja članov skupščine soc.j manjša krivica! Za pokojnino, zavarovanja, da bi v Posavskem ; prispevke, otroške dodatke in tedniku imeli stalno rubriko za podobno pa je žep slehernika ze-zdravstvena in socialna vpraša-1 lo občutljiv! Gre torej za nad-nja, je vredno pohvale — nje- I vse odgovorno, resno delo, ki za-na uresničitev pa je odvisna od hteva precejšnjo mero človeške-skorajšnjega povečanja lista, ki ga razumevanja za potrebe, pa je v načrtu.	I tud; poznavanje predpisov in za-
Družben0 samoupravljanje ka- konov	............
že koristne posledice tudi v na- Skupščina pooblašča izvršilni šem soc. zavarovanju Živ doku" odbor za razna važna dela. Tudi ment za to so seje in zasedanja o teh so na zasedanju poročali, okrajne skupščine socialnega za- kaj je bilo in kaj še ni bilo stor-varovanja, na katerih izvoljeni j enega. Tako bodo v bodoče iskali predstavniki zavarovancev ži- informacije v dvomljivih prime-vahno sodelujejo v razpravlja- ni h Slede zaposlitev in pokojnin nju o delu aparata soc. zavaro- tudi pri občinskih odborih SZDL, vanja in o številnih življenjsko ne pa samo od občinskih LO. važnih vprašanjih.
niso — morda po svoji ali pa tuji krivdi?! — plačevali pristojbin soc. za v.? Samo v takih primerih je bilo okrajno soc. zavarovanje lani oškodovano za več kakor pol milijona din! KZ Bistrica ob Sotli ne plačuje prispevka v soc. zavarovanje, ker predvidevajo izgubo. V okraju Krško so v soc. zavarovanje prijavljeni samo 3 gospodarski pomočniki! Vse to kaže, da bo tu resno treba podvzeti nujne korake, zadostiti zakonom in zavarovati koristi delovnih ljudi, pa tudi koristi zavoda, ki ne more jemati tekočih prispevkov ža zavarovanje iz zraka, temveč iz svoje blagajne! Brali pa smo, da je samo lanj soc. zavarovanje v
Izkoriščanja delovnih ljudi še ni konec!
včasih niso bili najboljši!
Izvršilni odbor je n. pr. ustanovil komisijo, ki ugotavlja na Izvršilni odbor skupščine terenu s pomočjo popisa vse ti-okr. zavoda za soc zavarovanje ste, ki so zaposleni, niso pa pri-je na rednih sejah med letom javljeni v socialno zavarovanje, obravnaval vse pokojninske in Ugotovitve te komisije so zares invalidske zahtevke zavarovan- nadvse žalostne! V okraju je ze-cev To je odgovorno in po- iQ veliko ljudi, posebno na kme-membno delo. o katerem bomo tih zaposlen* moških in žensk, več še pisali. Odločal je o pra- ki jih posamezni delodajalci izvid do kopališkega in klirnat- koriščaio n,a najbolj grobe na-skega zdravljenja po predlogih čine. Že do konca novembra strokovnih komisij, o podaljša- 1954 so te komisije ugotovile nad nju oskrbnin nad 2 meseca in 1 500 primerov zaposlenih, a ne-leto. obravnaval je predloge za zavarovanih ljudi! odobritev zlata za popravilo zob, Žalostno — pa tudi značilno!
Zadnje čase so občinsk; ljudski ; krškem okraju izplačalo zava-odbori izboljšali svoje odnose do rovancem v obilikn pokojnin, službe socialnega zavarovanja, ki; invalidnin, otroških dodatkov,
pomoči ob zdravljenju itd. nad
500 milijonov dinarjev!
(dalje prihodnjič)
obravnaval je prošnje in predloge za izjemno priznanje po-
— je n. pr da celo nekatere kmetijske zadruge ne zavaruje-
kOjnin. odločal o odpisih pri- jo svojih delavcev oz. ne plaču-
spevkov za posameznike, ki niso bili pravilno prijavljeni ali odjavljeni itd — Z eno besedo: odgovorno delo, katerega re
Ali predpisani delovni čas ne
Uredništvo Posavskega tednika!	7 51 is O £X
Pod gornjim naslovom je bil v	LCk VOC ■
Posavskem tedniku 8. januarja
1955 objavljen članek tov. Rudi- tei 9 pospravljanjem po 8 taja Mejaka o izkoriščanju aelovne dfIa- kolikor so tovarišice dejan-sile v restavraciji KZ Videm, ka- s”° delale, terega dopolnjujem s sledečim:	1 Osebje v restavraciji se je pri
1.	Za gostinske uslužbence de- zaposlitvi menjalo, tako da je
lovni čas 8 ur dnevno v obratu, uslužbenka, ki je prišla ob 5. uri kjer ni polne zaposlitve, ne velja, v službo, bila ob petih popoldne temveč se skladno z uredbo o prosta, poleg tega pa je imela še gostinstvu ta čas lahko podaljša en prosti dan v tednu. Skupno za 2 do 4 ure,	so torej imele 12	ur prebitega
2.	V restavraciji	KZ	Videm	časa v restavraciji,	ne pa 12 ur
so bile zaposlene 4 ženske: 2 za dela. — Za to delo so prejemale strežbo v restavraciji in 2 za mesečno:	ena kot kvalificirana
kuhinjo. Poleg tega je kuhinji moč 8.500 din, ostale tri kot ne-pomagala še ena moč za	pomiva-	kvalificirane pa po	6.200 din v
nje posode. Kakšna	pa	je zapo-	gotovini, poleg tega	dnevno hra-
slitev teh moči? Postrežno osebje no brezplačno (vredna pa je 3,750 ima dela 4 ure s postrežbo abo" din za osebo), mesečno torej nentov (katerih je približno 100), skupno vrednost 9.950 din.
ter 2 do 3 ure z ostalimi gosti, Stvari je treba torej vsestran-skupaj dnevno 7 ur zaposlitve. V sko preveriti, ker lahko z netoč-ostalem času pripravlja in po- nim dopisovanjem več škoduje-
spravlja mize v lokalu, kar lahko traja največ eno uro na dan. Skupno da to 8 ur. Kuhinja ima s pripravami, kuho, razdelitvijo
mo kot koristimo.
Maks Babič, upravnik KZ Videm
ZAKAJ NI VPLAČILNIH LISTKOV ZA HRANILNE KNJIŽICE?
Uredništvu Posavskega tednika!
Večkrat slišimo in beremo, da
se priporoča vlaganje prihrankov v hranilnice Mojima dvema otrokoma sem pred dobrim letom poklonila hranilno knjižico na nju-
jejo prispevkov za soc. zavarovanje KZ Blanca je n. pr. skozi vse leto imela zaposlene delavce, za katere ni plačevala pri-sitev živo zanima in prizadeva spevkov za soc. zavarovanje. In vsakega izmed nas. Le pomislite, ko bodo tj delavci nekoč iskali 1 mači kmetijski zadrug, čez 35 kakšen vik in krik nastane, če pravico do pokojnine ali tnva- j ton različnega umetnega gno-se samo enemu zavarovanju —! »dnine — kaj pa takrat? Kdo j jila. S tem pa potrebam še ni morda tudi po pomoti navzlic jim bo priznaval leta. v katerih ' v celoti zadoščeno. Predvide-
Bizellčani hoče o povečati kmetiisko proizvodn o
Samo v dveh dneh so Bizelj -čani pred kratkim kupili v do-
Tako se ne dela!
Pri KZ Krško so bili zaposleni Racman Alojz iz Krškega kot mesar in poslovodja zadružne mesnice Radanovič Marija iz Krškega kot poslovodkinja KZ Krško št. 2, Vahčič Dragica iz Vidna pa kot pomožna blagajničarka.
Racman Alojz je v letu 1953 in 1954 napravil več krivih dobavnic o kupljeni živini s tem, da je vpisoval vanje neresnične podatke glede imen prodajalcev živine, teže in cene kupljene živine in si v več primerih prilastil razlike med dejansko plačano kupnine in med — v teh dobavnicah, navedeno lažno vsoto. Poleg tega pa je še pri svojem poslovanju očitno nemarno posloval s tem, da v času od leta 1952 do 1. 5. 1954 kot poslovodja navedene mesnice ni odvajal dnevnih izkupičkov, svojemu mesarskemu pomočniku je oddajal meso v prodajo brez tehtanja, ga pri prodaji premalo nadzoroval, opustil vodstvo pa-ragonskih blokov in s tem onemogočil dnevno kontrolo prodanega mesa itd. — kar vse je imelo za posledico primanjkljaj v mesnici za najmani 102.799 dinarjev.
Radanovič Marija v času od
1.	1. 1954 do 29. 6. 1954 ni vodila patagonskih blokov in je onemogočila kontrolo nad pravilnostjo dnevnih obračunov, opustila je mesečno kontrolo knjige prodajalne s knjigovodstvom ter dnevn0 evidenco pro-
nitev za več vrst blaga, zlasti za 14.000 din hrenovk in 3107 dinarjev suhega mesa, pri prevzemu nj stehtala prevzetega blaga, kakor tudi ni ugotavljala, če je dospelo vse blago, navedeno v fakturah, in opustila evidenco nad vzeto in prod-.no čebulo, ki se je nahajala v zadružni kleti, ter z vsem tem malomarnim poslovanjem povzročila primanjkljaj v višini 27.248 dinarjev
Vahčič Dragica si ie pa prila-
stila skupno 11 000 din, ki jih je sprejela v blagajno kot dnevni izkupiček od soobtožene Rada-novičeve dne 25 1. in 6. 2 1954.
Pred sodiščem so bili vsi trije obsojeni, in sicer Racman Alojz ria Štiri mesece zapora in 10.000 dinarjev denarne kazni, Radanovič Marija na 5000 din denarne kazni, Vahčič Dragica pa na 20 dni zapora in novrnitev 11.000 dinarjev KZ Krško; vsi trije tudi na solidarno plačilo stroškov kazenskega postopanja
LETOS STOPA V VRSTE PREDVOJAŠKE VZGOJE LETNIK 1938
Pred sedmimi leti smo v naši državi začeli s predvojaško vzgojo mladine. Ta pomemben ukrep za nadaljnjo krepitev obrambnih sposobnosti naše države so vsi naši delovni ljudje, zlasti pa mladina, sprejeli kot častno dolžnost do domovine. V vseh teh letih so bili na tem področju doseženi veliki uspehi, ld usposabljajo našo mladino v branilce socialistične domovine.
S predvojaško vzgojo neposredno krepimo vrste Jugoslovanske ljudske armade, ki je moderna, sodobna armada, oborožena s sodobno vojno tehniko. Vsak dan izpolnjuje JLA povelje svojega vrhovnega poveljnika, da mora postati vsak pripadnik armade mojster svojega orožja. Izven armadna vojaška izobrazba, posebej pa še pred-daneea blaga omislila obreme- vojaška vzgoia. daje naši mla-
dini osnovno vojaško znanje. Ko stopajo naši mladinci v vrste JLA, laže obvladajo vojaške veščine in moderno tehniko.
V našem okraju je v predvo-jaški vzgoji zajetih 1951 mladincev. Vsi ti mladinci se uče v vrstah svoje organizacije vsega, kar bodo potrebovali kasneje v JLA, spoznavajo se z orožjem, z disciplino in budnostjo. ki je potrebna branilcu svobodne države. Letos stopa v vrste predvojaške vzgoje letnik 1938. S ponosom se vključuje ta mladina v vrste branilcev pridobitev narodnoosvobodilne vojne in mirne graditve socialistične domovine.
Kapetan Dušan Opačič
Ali ste že član Prešernove družbe?
vajo, da bodo z ozirom na ugodno ceno potrebovali za zimsko in spomladansko sezono najmanj še 25 ton raznega umetnega gnojila. Tu se kaže napredek kmetijstva in socialističnega gospodarstva sploh.
Zelo se kmetje zanimajo tudi za sodobno obnovo vinogradov. Kmetijski strokovnjaki Okrajne zadružne zveze jim pri tem koristno pomagajo. Obnovo te zelo pomembne kmetijske panoge pa še vedno zadržujejo visoke cene trsnega materiala. Cepljenka stane 30—35 dinarjev Prav zaradi tega velika večina vinogradnikov ne zmore sodobne obnove s priznanim trsnim materialom. Kmetje se zato tud1 ne morejo poslužiti že dane ugodnosti — sprostitve plačevanja davka na obnovljene površine.
Do pomladi bodo zrigolane precejšnje površine. KZ Bizeljsko ima na razpolago zadostno količino kvalitetnega trsnega materiala, vinogradniki pa se zanj ne zanimajo dovolj zaradi visokih cen. Sadijo doma vzgojene korenjake ali celo ključe različnih podlag. Mislim, da bi bilo prav, če hj odgovorni tovariši Okrajnega ljudskega od-
no ime, da se bosta čimprej navadila varčevanja, imata pa tudi veliko veselja, ko njun mali »kapital« narašča. Na nesrečo sta dobila knjižici podružnice Narodne banke Sevnica. Obrazce za vlaganje oziroma dviganje denarja morata vsakokrat sproti prositi na pošti, ker jih ni v knjižici Najbolj žalostno pa je to. da teh obrazcev — majhnih vplačilnih listkov — zdaj že dva meseca nima pošta v Tržišču. Poštarica se izgovarja, da , je že zaprosila zanje NB v Sevnici, ki jih pa baje tudi nima in mora pisati o Ljubljano. Kaj je resnica, ne vem — vsekakor pa to ni pravilno. Tako ne bomo podprli varčevanja. Vloga oziroma hranilna knjižica ie brez vrednosti, ko ne moreš vložiti in še manj dvigati prihrankov, čeprav jih morda nujno potrebuješ
L. B„ Tržišče
(Uredništvo je teleionično vprašalo pošto v Tržišču, zakaj nima vplačilnih listkov za hranilne knjižice. Pošta je pojasnila, da je take obrazce naročila za Krmelj in Tržišče pošla v Krmelju vendar jih ni dobila; baje jih' bi morala poslati Narodna banka iz Ljubljane Naj bo kakorkoli že. malomarnost v hranilni službi je vredna javne graje. Pošte in podružnice NB dobro vedo, da se taki obrazci stalno potrebujejo in bi morale skrbeli, da jih imajo ljudje vedno pri rokah!).
bora in Okrajne zadružne zveze poizkusili poiskati način in vire za regresiranje tega dragega materiala za obnovo vinogradov	K. B.
Kmetijska zadruga z o. j. — Videm ob Savi
razpisuje mesto
kn'lgovodie
oz.
knfiiovodkinle
Pogoj: večletna praksa v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava Kmetijske zadruge Videm ob Savi. pošta Videm-Krško 3.
Tit Doberšek KAJ SEM VIDEL V	2
MAKEDONIJI?
Spotoma mo videli tudi nekaj svatov, ki so spremljali nevesto na nov dom. To so bile kolone s 6 do 10 vozovi na dveh kolesih, nekaj pa tudi navadnih voz s štirimi kolesi. Vsa vozila so bila na vzmeteh. Na zadnjem vozu so peljali balo neveste, to je na visoko naloženem vozu skrinje z blagom, preprogami itd., vse zelo lično okrašeno, da bodo vaščani videli bogastvo neveste . .,
V Skoplje smo prispeli ob 17.15, vsled vzhodne lege pa se je že začelo mračiti (pol ure prej kot pri nas). Na postaji so nas čakali zastopniki Društva kmet. ing. in tehnikov Makedonije z ing. Manušev Borevom, ki nas je spremljal ves čas naše poti po Makedoniji. Ob izhodu iz velikega, modernega postajnega poslopja na glavno ulico smo le zelo počasi napredovali zaradi množice ljudi, ki se v času, ko se mrači, kak; 2 uri sprehaja vsak večer med mostom na Vardarju in železniško postajo. Človek bi sodil, da je tukaj zbrano vsak večer skoraj celotno prebivalstvo Skoplja V hotelu Makedonija smo dobili prenočišče, ki je bilo
zelo čisto, s tekočo vodo, v hotelu Skoplje smo pa večerjali. Izbira večerje je bila zelo pestra, hrana okusna, obilna in po zmerni ceni. Zaradi izmučenosti so se le redkj pridružili meščanom pri sprehodu in v kavarnah.
OD SKOPLJA DO VELESA V ponedeljek 18 oktobra 1954 smo ob 9. uri z dvema avtobusoma od Putnika iz Skoplja odpotovali proti Titovemu Velesu, ki je 52 km oddaljen od Skoplja Takoj pri Skop!ju je državno posestvo Dušanovec, kj ga pa nismo imeli v programu obiskov. Od Skoplja naprej so nekaj časa lepa polja, ki so pa slabo obdelana Videli smo veliko trstike in seveda tudi obrat, ki trstiko izkorišča, veže in prodaja za obmetavanje stropov Iz doline smo pred Velesom zavili v Veleško pogorje, ki ie brez gozdov. Gozdove so uničili Turki, ki so na splavih iz Srbije in Makedonije izvažali v Turčijo žito in druge kmetijske pridelke. Da se niso posekani gozdovi obrasli, so bile krive koze, ki so sproti popasle vsak pognali grm
ali sadiko. Zato so leta 1948 naredil; »Sentjernejsko noč« za koze. Največ so jih prodali Čehom za stroje Treba se je bilo odločiti: ali za koze ali za gozd. Ker je pogozdovanje največji problem Makedonije, so pač morale »nastradati« koze, ki jih je pa po statistiki v Makedoniji še vedno 69.350 Kmetje, ki so izgubili koze, so zato začeli rediti ovce, katerih ima Makedonija 2,118 160, to je poleg Srbije največ.
Na mnogih krajih smo še videli. da kmetje orjejo še res s popolnoma lesenimi plugi, pri katerih sta tud; lemež in deska lesena.
Zelo zadovoljni smo bili z našim šoferjem ki je bil zelo razgledan, zgovoren in nam je hkrati služil za vodiča. Vse je vedel: nekaj iz kmetijstva, nekaj iz zgodovine in zemljepisa, največ pa seveda iz politike, o kateri juž-njaki zelo radi razpravljajo. Pripovedoval nam je, da Makedonija pred zadnjo vojno skoraj ni poznala elektrike. Danes je že 50% elektrificirana, v gradnji je 5 elektrarn, 2 sta pa že gotovi.
TITOV VELES
Med prijetnim kramljanjem smo prispeli v Titov Veles, staro makedonsko mesto, ki se na eni Stranj povečava z gradnjo mo-
demih stavb, stari del je pa izredno zanemarjen in primitiven. Mesto se razprostira na obeh bregovih Vardarja in je od daleč podobno našim primorskim mestom. V mestu najdeš različne ljudi, od meščanov do velikega števila kmetov iz okolice,, ki postopajo po mestu in kramljajo Trgovine s sadjem in navadne gostilne so dokaj nečiste. Skozi mesto je speljana železniška proga, katere most preko Vardarja služj obenem kot cestišče za ostali promet na cesti za Štip in Kočani.
VINOGRADNIŠKO POSESTVO BABONO
V bližnji okolici Velesa je ob rekj Babuni kraj Babono, kjer se snuje veliko vinogradniško posestvo, Na tem mestu so že nekdaj pod Turki bili vinogradi, po uničenju trt po trtni uši pa teh površin ni nihče obnovil in so se spremenile v malo produktivne pašnike Makedonija je namreč pred nastopom trtne uši ijnela 45.000 ha vinogradov, od katerih je padla na sedanjih 9200 ha. Vse to hočejo obnoviti največ v obliki velikih plantažnih vinogradov, katerih del smo imeli priložnost videti.
Babono je eden izmed teh sodobnih plantaž Spomlad’ 1954 so posadili 45 ha, v jeseni 1954 so
, in spomladi 1955 bodo posadili 100 ! ha, do leta 1957 pa bodo imeli 300 ha velik vinograd, vse v enem kosu Vrste so speljane vzporedno s potmi po obdelovalni liniji počez. Razdalja vrsta od vrste je 250 cm, v vrsti so pa trte po 130 cm ena od druge. Vzgoja bo srednje visoka.na žici. Kot podlago jemljejo največ Šasla (žlahtnina) x Berlandieri 41 B, katera prenese največ suše. Od ostalih podlag uporabljajo še Berlandieri x riparia Teleki 8 B in pa Rupestris du Lot (montiko-lo). Slednjo so začeli opuščati.
Drugih podlag v Makedoniji na celi poti nismo našli. Od sort na tem posestvu sade 40% kraljice vinogradov, 20% Afus Ali, 10% muškat Hamburg, to je 70% namiznih sort in 30% vinskih, od katerih 20% belo zimsko in 10% Prokupca. V malih površinah starih vinogradov, ki se režejo na glavič in vzgajajo brez kolja, v katerih je I ravno tisti dan bila trgatev (18. | oktobra, ne pa v septembru, kot to delajo naši nepočakani vinogradniki) je grozdje imelo povprečno 27 do 29% sladkorja. Celo leto so bili skoraj brez izdatnega dežja in novo posajenih trt sploh škropili niso, pa so bile popolnoma zdrave brez sledu pe-ronospore.
V starih vinogradih berejo I
povprečno od 50 do 60 q grozdja na ha, v novih nasadih pa pričakujejo 5 do 8 kg grozdja na trto, to je 150 do 240 q grozdja po ha. Normalno škropijo samo dvakrat:	enkrat	pred cvetjem,
enkrat pa preden dobi jagoda moko (pred Sarkom). Zaradi deviške zemlje, ki je bogata na hranilnih snoveh, sploh ni — razen ob sajenju — treba gnojiti. Zaradi preprečevanja erozije bodo pozneje uvedli zeleno gnojenje.
Po ogledu mladega nasada so nam postregli z namiznim grozdjem sorte Afus-Ali, bela mesnata 1 sorta z debelimi jagodami in velikim; grozdi, ki so bili popolnoma zdravi.
j Med zobanjem nam je naš spremljevalec ing. Manušev razlagal, da bodo vse hribe, ki jih ne bodo pogozdili, zasadili z mandeljni (badem) in bo tudi obrat Babono med drugimi imel obširne nasade mandeljnov.
Za predelavo grozdja in šolanje vin bodo v letu 1956 v btiži-| ni mesta postavili moderno klet j z vsemi sodobnim; stroji za pre-! delavo. Klet bo v bližini železni-j ce, da bodo lahko z vlaki odvažali grozdje in vino. Za vsa dela jim daje kredite banka brez posebnih intervencij, negodovanj in zaprek kot je to primer pri nas.
(Dalje prihodnjič)
Štev.' 2
..POSAVSKI TPnN'K"
STRAN 3
Na B and ima o nov oder
V nedeljo, 9. januarja, se je popoldne zbralo v dvoran^ žari: užnega doma nad 300 ljudi, da bi sl ogledali igro »Trije ptički«, s katero ie Kulturno umetniško društvo , »France Prešeren« odprlo na novo urejenem odru kulturnoprosvetno delo na Blanci. Totiko ljudi od blizu in daleč — saj so prišli posamezniki tudi iz Sevnice in Brestanice — na Blanci še ni bilo nikoli. Vsi so bili radovedni, kako se bodo Blančani odrezali. Igralci so prav dobro zaigrali in smeha je bilo dovolj.
Z ureditvijo odra je bilo mnogo dela in skrbi ter zaslužijo ob te' priložnosti mnogi pohvalo, med njimi pa še posebno tov. Anton Lopatec, ki je vložil navzlic rahlemu zdravju mnogo prostovoljnih ur za oder — Da imamo na Blanci prav lep oder, se moramo zahvaliti tudi Okrajnemu ljudskemu odboru v Kr;
ki nam jo je za obnovitev odra prispeval.
Po igri so priredili gasilci veselico in dvorana je bila nabito polna. V prijetnem razpoloženju in dobri volji smo v popolnem redu in miru ’ večinoma vsi pričakali jutra in šli nato zadovoljni domov	Jos Mazal
Gora nad Krškim
Sestanka, ki je bil 6. januarja, sta se udeležila poleg 50 članov Socialistične zveze tudi člana mestnega komiteja ZKJ tovariša Dornik in Šorli. Na sestanku so razpravljali o komunah, popravilu občinskih poti, elektrifikaciji in še o ostalih zanimivih vprašanjih	-nc
SMRT ZASLUŽNEGA RUDARJA FRANCA MOČANA
Pretekli teden je delovne ljudi v Brestanici, na Senovem in v okolici potrla vest o nagli smrti zaslužnega moža bivšega predsednika KLO Stolovnik in člana ZKJ rudarja Franca Močan a Težka in trnova .ie bila življenjska pot tega moža ki je v življenju izkusi; mnogo trpljenja in pomanjkanja, pa tudi trdega rudarskega in kmečkega dela Navzlic starosti pa ie
bil tovariš Močan vse do zad-škem za izdatno denarno pomoč, njega resničen borec za sociali-
TO'ZN OKO IZ SEVMCE
Na zadnji seji BOMO Sevnica,
ki je bila tik pred novim letom in katere so se udeležiti tudi ljudski poslanec Kare. Štrukelj, zastopniki množičnih organizacij, podjetij in ustanov, so v glavnem obravnavali gospodarska vprašanja mesta. Izčrpno poročilo o gospodarskih in komunalnih delih je podal predsednik BOMO Jože Smodej (o teh problemih in delu LOMO Sevnica smo obširneje poročali že večkrat). — Potem ko je opisal izvršena dela pri vodovodu, gradnji zaklonišča, kanalizaciji obnovi gradu in delih na cesti Planina—Sevnica, je omenil problem delavske menze, ker je Jugotanin obratno menzo ukinil-Predlagal je med drugim tuai, da bi ustanovili v Sevnici Turi-stično-olepševalno društvo, ki ga čaka v mestu precej koristnega in potrebnega dela. — Nerešeno vprašanje v mestu so cene mesa. Medtem ko drugje cene padajo, tega v Sevnici ni opaziti navzlic temu. da mesarji kupujejo živino ceneje, kakor so jo.
Odbor je predlagal, da bi za boljšo preskrbo ljudi odprli še eno špecerijsko trgovino, ker sta samo dve premalo.
Sledilo je še podrobno poročilo o zaključku obračunskih sredstev. Podrobneje bodo o njih in o novih delih na gospodarskem in komunalnem področju sklepali na seli, na kateri bo podan končni obračun finančnega poslovania.
Zbori volivcev so bili minulo nedeljo skoraj v vseh vaseh občine. Na njih so volivci obravnavali predvsem gospodarska vprašanja in vprašanja bodočih komun.
Taborniška družina v Sevnici
je ena najstarejših v Sloveniji in je imela doslej preče, lepih uspehov v vzgoji mladine Doslej pa družina ni imela v svojih vrstah starejših članov V nedeljo so ustanovili klub tabornikov, v katerega ie vstopilo ne-kai nad deset Sevničanov Klub bo pomagal mlajšim tabornikom, Upamo da bodo taborniško geslo »S prirodo k novemu človeku« člani Družine treh smrek v Sevnici poslej laže uresničevali.	-js
zem in je bil s svojim požrtvovalnim delovanjem često za vzgled ostalim
Prebivalci Brestanice so mu
pripravili dostojen pogreb, ka- ______
kršnega v naši dolini že dolgo i prometa ie precej Da ie poštena nismo videli Iz Brestanice. Se- razsvetljava nujno potrebna, smo
Senovške vesti
Občni zbor strelske družine »Borisa Kidriča« je bil prejšnji teden. Mlada strelska družina je bila na Senovem ustanovljena pred dvema letoma na pobudo članov UROJ in ZB. Čeprav skromna po številu je imela lani nekaj lepih uspehov, postavila pa je predvsem temelje za razvoj strelstva na Senovem. Predsednik tov Rangus je poročal, da so si prizadevali pridobiti predvsem čim več mladega naraščaja. Izboljšali bodo tudi strelišče, pozimi pa bodo imeli »suhi« trening z zračno puško. — V novi odbor so bili izvoljeni sposobni in strelstvu predani tovariši Za predsednika je bil izvoljen Več-ko Alojz
Senovo dobi moderno neonsko razsvetljavo. Senovške ceste se takoj z nastopom mraka zavrejo v temo in nekaj medlih cestnih luči ne zadostuje za varen promet. ki ga tudi v noči ne zmanjka. Rudarji prihajajo in odhajajo z dela. pa tudi tovornega
novega jn okoliških vasi. pa tudi iz Krškega so prišli številni tovariši k slovesu s pokojnikom V dolgem sprevodu so šli za krsto pokojnika sorodniki in znanci, prijatelji in ostali, ki so poznali :n spoštovali tovariša Močana Med njimi sta bile tudj ljudska poslanca "Karel Sterban in Tone Zupančič ter številni nredstnv-niki delovnih kolektivov In 0rga_ nizacti s Senovega Brestanice in iz Krškega z venci Ob odprtem grobu se je še enkrat poslovil od pokojnika v imenu S'a-nnv ZK ;n občinskega ljudskega odbora, katerega član je bil polomiti tovariš Anton Javorič Združeni pevski zbor iz Brestanice in s Senovega ie zapel v zadnje slovo Pogreba sta se udeležili tudi godbi s Senovega in Brestanice ter številni pionirji in nionirke z zastavami s sindikalnim praporom pa so nekdanjega sodelavca pospremiti" na zadnji noti tudi senovški rudarji
Zaslužnega upokojenca rudarja in vzglednega tovariša Franca Močana bomo ohranili v trajnem snominu!
Mlečna kuhinja v Globokem
mi Brežicah
Telče nad Tržiščem
Dedek Mraz je obiskal tudi našo hribovsko vasico, kjer so ga otroci prav lepo sprejeli. Sami so naredili v »večjem« razredu (v kmečki izbi) oder, kjer so imeli prireditev Povabili so tja tudi starše in mlajše brate ter sestrice. Po petju, deklamiranju in igricah jim je Dedek prinesel težak tovor, ki so mu ga pomagali nositi palčki. Prinesel je darila za vso šolo in za vsakega učenca posebej. Otroci so bili najbolj veseli žog, šahov in knjig. Dedek Mraz pa jim je obljubil da jim bo poslal še radio! Vsak otrok je dobil vrečico dobrot, pa kakšne nogavice, blago za srajčko ali predpasnik ali pa robček. Za vsakega je bilo nsksj 1
Zadruga v Telčah nam je za to priložnost .podarila 15.000 din, okraj 9800 din. STP Sevnica pa 1 3000 din. Vsem tem se pionirji zahvaljujejo, saj Je bilo tako lepo ob novoletni jelki!
Majda Martinšek
Velika Dolina
Tudi naši otroci so nestrpne pričakovali Dedka Mraza. Pio -nirji so za ta praznik pripravil: lep in prav pester spored. Zaigrali so igro »Skrateljčki«, nekaj krajših prizorov, zapeli, zaplesali in poskrbel-; za zabavo Za. prijetno razpoloženje je skr bela tudi instrumentalna skupina KUD Dedek Mraz je priše med otroke 31 decembra in prinesel lepa kolektivna darila žogo za rokomet, tenis, orodje zp ročno delo, šah, knjige, radijskemu krožku pa ie podaril 5000 dinarjev za nakup materiala. V nedeljo. 2. januarja, so si otroc" v Bregani ogledali mladinski film »Bambi«. — Uprava šole se zahvaljuje za denarno pomoč Okrajni zvezi DPM. občinskemu LO Velika Dolina, KZ Jesenice in vsem ostalim, ki so poskrbeli da ie praznovanje tako lepo uspelo,
KUD »Slavček« je ob novem letu pod vodstvom tov. Žnidaršičeve uprizoril veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Sodeloval je tudi moški zbor in domačp godba. Igra je s prizadevnostjo igralcev, lepo uspela, kar je po trdila tud: zadovoljna publika na vseh treh uprizoritvah. S. F.
V naši osemletni šoli imamo mlečno kuhinjo, v kateri dobiva malico vsak dan nad sto pionirjev. Otroci in starši so s tem zelo zadovoljni Mamice pravijo, da pijejo čaj v šoli še tisti otroci, ki ga doma sploh ne marajo. Tam je baje boljši! Okolje torej dobro vpliva na otrokov tek, pa tudi sicer je koristno, da dobivalo otroci v zimskem času nekaj toplega, sai imajo nekateri do šole uro in pol hoda Pionirji v Globokem so prav pridni posebno ob raznih orire-
Veliki Trn
Praznik novoletne jelke smo tudi pri nas dostojno proslavili Šolski otroci so priredili bogat in pester spored, po proslavi pa je bila obdaritev in pogostitev. Sredstva za to je prispevala K Z Studenec in občinski LO, katerima se s tem javno zahvaljujemo za pokazano razumevanje Dobro so izpolnili svojo nalogo tudi mladinci, ki so nastopili na odru z »Županovo Micko«. Zaigrali so prav doživeto, čeprav so bili skoraj vsi igralci tokrat prvič na odru — Težave Jim dela oder, ki ga je treba vedno znova postavljati in razdirati Na vseh sestankih pa tudi drugje razpravljajo ljudje zdaj o komunah Večina se je na Velikem Trnu izrazila-za priključitev h krški komuni	Sv
ditvah. kjer radi sodelujejo. Tako so v decembru lepo proslavil; Dan JLA Isti dan so imeli tudi pionirski sestanek. Najboljše sošolce so izvolili v pionirski odbor. Imajo več krožkov Precej močan je dramski krožek Naučili se bodo igro »V kraljestvu palčkov«, pa tudi lepega deklamiranja in obnavljanja — Tudi šahirajo radi, največ pa jih bo v športni skupinici Ko bi le zapadlo nekaj snega. da bi prišli na račun sankači in smučarji! Potem pa bodo na vrstj žoge športne vaje in igrice nedeljski izleti in podobno. — Mladi dopisnik: bodo ustanovili skupinico ki bo pisala. Ob nedeljah bode brali sestavke, odbralj najboljše in jih pošiljali mladinskim listom Tudj risarji bodo prišli na svoj račun. Prijateljice mladine pa so obljubile. da bodo naučile pionirke šivanja vezenja in drugih ročnih spretnosti
Takoj se vpišite v članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez knjižnih zbirk, kot so ostali tisoči letos!
med drugim videli tudi 0b zadnji poledici V Brestanici so medtem že uredili sodobne neonske luči. v Senovem pa ne maramo zaostajati že prihodnji mesec bodo začeli razmeščati tudi pri nas neonske svetilke vzdolž glavne ceste, v delavsko-uslužbenskih stanovanjskih kolonijah in tudi na najvažnejših mestih rudniških obratov
V Presladolu je zasvetila elektrika
V soboto, 8. januarja, se je tudi nam Presladolčanom izpolnila stara želja — v naši vasi je prvikrat zagorela elektrika Ob proslavi te delovne zmage se je zbralo lepo število domačinov prišli pa so tudi predsednik OLO Tone •Zupančič zvezni ljudski poslanec Karel Šterban zastopnik DBS ing Simon Gregorič in rajonski vodki tov. Čop — V imenu elektrifikacijskega odbora je pozdravil zastopnike in vse navzoče domačin Kristl Kranm ter podal kratek pregled dela vaščanov pri napeljav' elektri-ke,- Za njim ie tov Zupančič predsednik OLO. čestital k požrtvovalnemu delu vaščanov ter poudaril naj ostane elektrifika-eijski odbor še naprei take delaven, da bo vas "prišla tudi_do industrijskega toka, ki ie važen za pogon kmetijskih strojev in podobno. Tovariš predsednik je govoril tudi o nomenu bodočih komun — vetikih občin Tovariš Karel Šterb .n je nato govoril o gospodarskem po’ožaju v naši državi ter o predvojni in povojni elektrifikaciji podeželja
Za njima je čestital vaščanom in odboru za opravljeno delo ing. Gregorič: govoril ie tudj o
C ) delu SVOBODE d Krmelju
Na nedavnem občnem zboru krmeljske Svobode je odbor poročal članstva med drugim zlasti o načrtih kultumo-prosvet-nega dela za leto 1955. Lani je delo Svobode v Krmelju vidno napredovalo. Ustanovljena je bila godba na pihala, ki jo vadi tov. Čemigoi iz Sevnice Godba v Krmelju je leta 1927 prenehala obstajati, zato je delavnost društva na tem področju vredna pohvale. Za nove godbene inštrumente sta največ prispevala rudnik v Krmelju in sindikalna podružnica kolektiva rudarjev.
Pevska sekcija je imela največ težav zaradi pomanjkanja primernega pevovodje. Nastopila je na dveh proslavah razmah pa si obeta s prihodom novega pevovodje šolskega upravitelja tov Ahačiča. Prav tako je občutno pomanjkanje strokovnega vodstva v dramski sekciji. Načrt dela te sekcije je obrazloži] novi vodja dramske sekcije tov. Burnik. Jutri. 16. januarja bodo igrali Goldonijevo komedijo »Pri veseli krčmarici«
Šahovska sekcija je poskrbela nove šahovnice in bo še v tej zimi priredila brzoturnir in navaden turnir — Ljudska univerza je priredila dve predavanji, kar pa je očitno premalo, če pomislimo na vzgojne naloge Svobod! — Lani je bila v okviru Svobode ustanovljena tudi rokometna sekcija,
zasedli predzadnje mesto. Nastopalo je tudi pionirsko moštvo, obema sekcijama pa bo treba več rednih, discipliniranih vaj. Posebno velja to za pionirje, ki bodo sodelovali v turnirju za prvaka LRS. Urediti bo treba primemo igrišče za prvenstvene tekme in misliti tudi na zimski trening.
1. januarja je odprla Svoboda v svojem domu bife. ki je prav okusno urejen V njem imajo sobico šahisti, tam na bodo lahko imeli tudi ostale družabne igre. V domu je dvosobno stanovanje za hišnika doma V surovem stanju je dograjeno kegljišče na dvorišču za domom. S pomočjo predsednika Svobode tov. Heglerja so uspešno reševali med letom težavna materialna vprašanja društva in njegovih gradenj
V sklopu Svobode sta tudi kino in ljudska knjižnica.
Na občnem zboru so med drugim sprejeti sklepe, da bodo pridobivali nove člane, uredili gledališko garderobo, uredili igrišče za rokomet, kartoteke in sobo za ljudsko knjižnico ter organizirati dva izleta — enega na Rog. kjer si bodo ogledali stare partizanske postojanke, drugega pa v Cerklje.
Svoboda v Krmelju se jč na zboru tudi zahvalila za pomoč, ki so ji jo nuditi predvsem rudnik Krmelj, Cementarna Trbov-
kj ima člansko in pionirsko mo- i Ije in podjetje »Šuma« Zagreb, štvo Člani so odigrali več te- [ finančno pa Okrajni ljudski od-kem in so v drugi republiški ligi bor v Krškem.	B. V.
turno-umetniško društvo, ki si prizadeva, da bi pridobilo čim več zvestih naročnikov Odslej je bilo zbranih samo preko SKUD Lojze Košak 40 naročnikov, ki so povečini tudi plačali naročnino za leto 1955, če ne več. pa vsaj za pol leta. Število naročnikov pa se bo še dvignilo, ker je akcija v polnem razmahu.
Planinski dom na Polomu nastaja. Vse kaže, da bomo kmalu imeli v Opatovi gori odlično postojanko, kj bo nudila oddih in razvedrile našim delovnim ljudem. Hišo so prezidali in preure-dili njeno notranjo podobo, tako da bo poslej imela videz lepo urejenega doma. Tako bo gostišče take bodo sicer skromno, a okusno urejene sobice Planinsko
___	društvo in njegova voditeljica
gospodarski koristi elektrike in Mr.ph. Ponova se na moč trudijo, o nevarnosti električnega toka. | da bi bil letošnji praznik dela
Drobiž iz Kostanjevice
Akcija za razširitev Posavske- j prvič zagorel ogenj na novo ga tednika tudi pri nas napredu- ! ustanovljenega Planinskega dru-je. Prevzelo jo je tukajšnje kul- j štva v Kostanjevici. Poleg tega
pa bomo letos na Polomu praznovali še dve obletnici: 125-letnico rojstva in 50-letnico smrti pesnika Gorjancev m dolenjskega barda Janeza Trdine.
★
Na Silvestrovo so na Prekopi odprli novo dvorano. To je bil dogodek posebne vrste ne samo za Prekopo, ampak tudi za ostale vasi v okolici Kostanjevice. Prekopa ki je gospodarsko zelo aktivna, je zdaj dobila še dvorano za kulturne prireditve, kar je velikega pomena Prva prireditev, ki smo jo v tej dvorani videli, je po zaslug; tovarišev Rozenbergerja in Kostrevca ter še nekaterih, dobro uspela. Vsem tovarišem, ki so pripraviti to prijetno prireditev in se trudili, da je dvorana postala resničnost, iskreno čestitamo in jim želimo
__________ ___ ______ še mnogo uspehov v boju za
— Potem smo s tovariši-gosti ! V maj še veliko lepše proslav- j dvig kulturne ravni naših delov-še marsikai pokramljati, tako d’ Men kot lani, ko je na Polomu nih ljudi, nam bo 8. januar še dolgo ostal v snominu	K K.
Stara vas pri Krškem
Na sestanku Socialistične zveze v Stari vasi, kjer so razpravljali o komunah, so se člani Socialistične zveze pogovorili tudi o prostoru za sestajanje. V Stari vasi sedaj sploh nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko sestajali in razpravljati o tem in onem. Za to bi bilo primerno veliko poslopje ob potoku ki sedaj v celoti ni izkoriščeno ;n ne služi svojemu namenu.
Na koncu je bilo sklenjeno, da bo prve dni februarja občni zbor osnovne organizacije Socialistične zveze Sprejet ie bil tudi sklep, da bodo denar, k; je v blagajni, razdelili' med socialno šibke v Stari vasi	S.
Prepusti‘e trgovske posie trgovcem!
Marko Lipovšek. 57-letni kmet iz Orešja, in njegov sin Stanko, ki je star 19 let. sta se pred kratkim zagovarjala pred kazenskim senatom okrajnega sodišča v Sevnici zaradi neupravičene trgovine v širokem obsegu. Od avgusta 1953 do aprila 1954 je Marko Lipovšek nakupil nič manj ko 47 kubičnih metrov lesa. predvsem jelove hlodovine pa tudi desk, pri raznih kmetih v Rudniku, Ledini, Brezju, Bregu, Dobrem polju in Peclju, vsega skupaj za 280.000 din Večino te hlodovine ie sežagal in
O novi tržnici v Brežicah
Na razstavi Posavskega tedna v Brežicah je vzbudila veliko pozornost in zanimanje maketa z načrti nove tržnice v Brežicah. Program so izdelali domači strokovnjaki, idejni projekt pa je delo inž. arh. Emila Medveščka iz Ljubljane.
Nova tržnica bo stala sredi Brežic ob bodoč; Bizeljski cesti. Prostor je idealno izbran in predstavlja zaključeno tržno celoto. Ob prostoru je že urejena kanalizacija, vodovod m elektrika, kar bo ugodno vplivalo na gradnjo in pocenilo dela. Nova tržnica bo obsegala tri objekte.
Glavna stavba ob uticah bo imela trgovske lokale za špecerijo, manufakturo, prodajalno z gospodinjskimi potrebščinami, trgovino z mlekom in mlečnimi proizvodi, slaščičarno, okrepčevalnico, brivnico in dr V kleteh bodo ogrevalne naprave, shrambe in hladilnica za živila. V prvem nadstropju so predvideni upravni prostori, laboratorij in večji prostori za delavnice oblačilne stroke.
Dvoriščni prostor bo urejen za pokrito tržnico s stojnicami. Severni trakt, dolg 70 m, bo urejen za zaprte stojnice (bokse) za mesarje, mleko, kruh in osta-
lo. V sklopu tega objekta bo tudj moderna ribarnica s tekočo vodo, shrambe za kolesa in ročne vozičke, kakor tudi sanitarne naprave — stranišča in umivalnice
po dosedanjih izkušnjah in potrebah predvidenega perspektiv, nega razvoja. Sedanja tržnica ne odgovarja estetskim in sanitar-nim načelom, zato bo treba z gradnjo čimprej začeti. Nujnost
Ves objekt bo arhitektonsko! narekuje tudj gradnjo nove Bi-in estetsko povezoval okolico v j zeljske ceste, ki bo tekla skozi celoto. Tla tržnice, hodniki, ce-1 sedanjo tržnico. Za to govori
ste in pločniki bodo iz asfalta ali betonskih pldšč Prostor ob tržnici bo urejen v prijetno zelenico z nizkim drevjem in le-potičnim grmičevjem. Na pločniku sredi zelenja bo moderen kiosk za tobak in časopise.
Program in. načrte so izdelali
tudii velik porast prebivalstva, ki je dnevno vezano na nakup na mestni tržnici in pa vedno večji dotok blaga na tržnico.
Predvideno je, da bi se gradnja, ki bo stala okrog 40 milijonov dinarjev, odvijala v treh etapah V prvi b; uredili
dvorišče in prostore za stojnice, v drugi severno zgradbo z boksi in sanitarnimi napravami, nato pa stavbo s trgovskimi lokali. Kolikor ne bi bilo sredstev, bi slednjo gradil; na kolektivni bazi in bi bili soinvestitorji posamezna podjetja — bodoč; koristniki lokalov.
Razvoj mesta Brežic in stalen porast od trga odvisnega prebivalstva nam narekuje, da z gradnjo ne bi smeli odlašati, ker bo v korist tako prodajalcev kakor potrošnikov.
Maks Toplišek
Maketa nove brežiške tržnice
nato neupravičeno prodal za 542 tisoč dinarjev Kmetijski zadrugi Boštanj. Po odbitku vseh stroškov je zaslužil nič manj ko 100.000 din.
Stanko Lipovšek je kupil v Brezju okoli 14 kub. metrov hlodovine za 26.000 din in jo neupravičeno prodal Kopitarni v Sevnicj za 77.000 din pr; čemer je zaslužil okoli 40.000 din.
Prvi obtoženec se je zagovarjal, da je nakupoval ta les po pooblastilu in naročilu cestnega nadzornika za popravilo sevni-škega mostu in da spričo tega ni mogel imeti zavesti, da se peča s kako kaznivo trgovino. Ker pa je cestno nadzorstvo ki ie les nujno potrebovalo, nabavilo les drugje, ga je bil prisiljen prodati kmetijski zadrugi. Sodišče pa tega zagovora ni upoštevalo. Čeprav je cestni nadzornik res naprosil obtoženca naj preskrbi les za popravilo mostu, obtoženec s tem še ni bil upravičen kupovati les za prodajo ne glede na to, da je cestni nadzornik želel imeti le 5 kub. metrov lesa. kar bi bil Lipovšek 'ahko dobil iz lastnega gozda Stanko Lipovšek se je zagovarjal, da se ie pečal s trgovino zato, ker je potreboval denar za nakup obleke in drugih potrebščin. Sodišče pa se ni moglo prepričati, da b. si obtoženec kot mlad in za delo sposoben človek ne mogel pridobiti za zadostitev svojih potreb dovolj sredstev s poštenim delom, kakor dela to večina ljudi
Pri odmeri kaznj je sodišče upoštevalo kot olajšilno pri Marku Lipovšku skrb za družino štirih otrok, pri Stanku na mladost in priznanje, kot obtežilno pa pri obeh razmeroma visoko premoženjsko korist in pa to, da se te vrste kriminal na področju sevniškega sodišča nevarno množi.
Marko Lipovšek je bil obsojen na 100.000 din, Stanko Lipovšek na 40.000 din denarne kazni Javno tožilstvo in Marko Lipovšek se nista pritožila. Pač pa je Stanko Lipovšek vložil pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Štev. 2 -
,i
iga nam prinaša Partizan Videm-Kiško ob letnem
kulturne vrednote vseh vrst * v *»	obračunu
Knjig
V ponedeljek, dne 10. januarja 1955, je imelo društvo »Partizan« redni letni občni zbor, ki je pomenil za članstvo in izvoljene funkcionarje društveni praznik zaradi tega, ker je bila dana možnost prikazati uspehe neumornega dela pri telesni vzgoji. Tudi udeležba na zboru ni bila slaba. Posamezni funkcionarji društva so v poročilih nanizali vse uspehe, neuspehe ter težave, s katerimi se je' bil0 potrebno boriti. Društvo ima 331 aktivnih članov ter 7 vodnikov, kar ie za tako število pripadnikov premalo Na drugi strani je otežkočala nemoteno delo premajhna telovadnica. Društvo sicer vadi v šolski telovadnici, toda ta prostor je znatno premajhen.
Poleg redne vadbe ie društvo gojilo tudi vse ostale panoge’ telesne vzgoje (odbojko, nogomet,
Novica o knjižni akciji, v času katere bodo ljudske knjižnice lahko nakupovale knjige s popustom, je vzbudila mnogo zanimanja v slovenski javnosti. Na Ljudsko prosveto Slovenije prihajajo vprašanja, kako bo potekala akcija. Na ta vprašanja naj odgovori to obvestilo.
Prvo vprašanje, na katero želijo ljudje odgovor, je.' Kdo ima pravico do nakupa knjig s popustom? To pravico imajo vse javne ljudske knjižnice — mestne, občinske, društvene, knjižnice po podjetjih in sindikatih ter mladinske, pionirske, dijaške im šolarske knj-ižnice. Akcija naj omogoči ljudskim knjižnicam priti do knjig po znižanih cenah. Zasebnikom popust ni namenjen. Popust je enkraten in časovno omejen.
Traja od 1. januarja do 31. marca 1955
Nadalje vprašujejo ljudje, katere knjige prodajajo s s popustom in kolikšen je ta popust. Popust velja za knjige vseh slovenskih založb (Cankarjeve založbe, Državne založbe Slovenije, Mladinske knjige, Kmečke knjige, Slovenske Matice, Slovenskega knjižnega zavoda, Našega tiska, Novih obzorij Primorske založbe), to so izšle od leta 1945 do , konca leta 1954, kolikor so še na knjižnem trgu. Pri tem po-
(	pustu knjige nis0 združene v zbirke, kakor je to običajno	lesne vzS0-ie (oodojko, nogomet,
s	pri novoletnih popustih nekaterih založb, marveč je popust > r°komet, smučanje, plavanje,
(	določen za vsako knjigo posebej. Popust znaša od 20 do 50	namizni tenis itd ).. Priredilo je
odstotkov. Vsaka knjižnica lahko kupi katero koli knjigo v	slavnostno akademijo v počasti-
toliko izvodih, kolikor jih potrebuje. Seznam vseh teh knjih	tev r°JstneSa dne maršala Tita
bo izšel te dni V štirinajstdnevniku »Ljudska prosveta«, ki
ga dobivajo vse slovenske ljudske knjižnice, ljudskoprosvetna ' udelezeval° vseh okrajnih tek-društva in mnoge šole. Da bj bili prav v vsakem kraju obveščeni o knjižni akciji, bodo to številko »Ljudske prosvete« prejele tudi vse šole v Sloveniji. Številka bo v celoti posvečena knjižni akciji in bo vsebovala nadrobna tehnična navodila za naročanje knjig in seznam vseh knjig, za katere velja popust. Pri vsaki knjigi bo razen popusta v odstotkih navedena cena s popustom in redna knjigotržna cena.
Kako bodo knjižnice naročale knjige? Vsa naročila bodo šla preko Izvršnega odbora Ljudske prosvete v Ljubljani.
Knjige bodo naročale knjižnice same ali zanje mestni, občinski in okrajni sveti za prosveto in kulturo, okrajni odbori Ljudske prosvete, zadruge itd Vsj ti bodo naročali knjige po posebnih naročilnicah, katerih obrazec bo objavljen v listu »Ljudska prosveta«.
Ce kdo izmed interesentov za nakup knjig morda ne bi dobil v roke posebne številke »Ljudske prosvete«, naj se obme po informacije na Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
mova-nj v vseh panogah telesne vzgbje. Marsikje je doseglo zavidljive uspehe. Tudi republiškega zleta v Ljubljani se je udeležilo z lepim številom nastopajočih,
Z ozirom na tako veliko število telovadečih, premajhno telovadnico in pomanjkanje vaditeljskega kadra se je društvo v nekaterih oddelkih moralo omejiti le na eno uro tedenske redne vadbe, kar kvarno vpliva na delo. Društvo si prizadeva vzgojiti čim več vaditeljskega kadra, zato pošilja na razne tečaje de-lavoljne ljudi- — člane. ■
Po podanih poročilih se je razvila razprava, v kateri so sodelovali člani društva Predsednik OLO Zupančič Tone je diskuti-
ral o gradn’j novega telovadnega doma in igrišča, s katerim bi bilo treba nujno pričeti, kar je bil tudi sklep občnega zbora. Med ostalimi se je oglasil tudi zastopnik JLA, k; je izrazil željo, da se njihov; član: oficirji vključijo v društvo »Partizan« in aktivno pomagajo društvu pri njegovem delu.
Za leto 1955 je društvo izdelalo načrt dela v katerem so poleg redne vadbe predvidena raz-
na tekmovanja, nastopi, akademije in podobno. Načrt dela obsega dva dela: vadbeni in gospodarski. V gospodarskem načrtu je predvidena gradnja igrišča-telovadišča Z delom se bo pričelo takoj spomladi, kar je članstvo z odobravanjem sprejelo. Društvo se marljivo pripravlja na udeležbo na pokrajinskem zletu v Celju in Kopru, kjer bo zastopano z večjim številom telovadcev
Društvo čakajo letos težke in velike naloge, ki bodo zahtevale od vsega članstva, zlasti pa od vodnikov, mnogo naporov Dokaz uspehov dosedanjega odbora pri razvoju telesne vzgoje ie bil tudi sklep občnega zbora, da bodo nekaterim dosedanjim funkcionarjem odbora podelili diplome in pohvale za njihovo požrtvovalno delo
Novoizvoljeni 15-članski odbor bo sprejeti načrt dela uresničil le, če mu bodo merodajni forumi in član: pri tej težk; in obširni nalogi nudili vsestransko pomoč.	-a
KRATKE VESTI
V	Bistrici ob Sotli so imela v nedeljo množičen zbor članov SZDL, n,a katerem so pregledala vse najvažnejše politične dogodke doma im po svetu. Razpravljali so tudi o komunah. Več bomo o uspelem zboru poročali v prihodnji številki.
Stavbo mestne občine v Brežicah bodo povečala z nadzidavo še enega nadstropja za potrebe bodoče brežiške komune. — Pred dnevj je investitor stanovanjskega naselja v Brežicah prevzel dogotovljeni novi stanovanjski blok, v katerega se bo te dni vselilo sedem družin. Ostalih pet blokov bo v kratkem izvršenih in pripravljenih za vselitev.
V	Brežicah je bil v nedeljo
sestanek vseh predsednikov sindikalnih podružnic Krajevnega sindikalnega sveta. Razpravljali so o reorganizaciji sindikatov. Nad 400 delavcev Vodnogospodarske sekcije Brežice ni včlanjenih v sindikatih, kar bo treba urediiti. Za kul-tumoprosvetne in dobrodelne namene je KSS Brežice lani izdal 110.000 din. Predsedniki so razpravljali tudi o bližnjih volitvah v sdndik, podružnicah.
Žreb je odloči!...
V sredo, 12. januarja popoldne, je bilo v uredništvu »Posavskega tednika« žrebanje novoletne nagradne križanke. Nad uspehom križanke smo bili tokrat prav prijetno presenečeni: 252 rešitev so nam poslali naši bralci! Toliko rešitev ni bilo doslej še na nobeno križanko — in takoj smo sklenili, da bomo v kratkem spet poskrbeli za primerno nagradno križanko. Tisti, ki so nam zaradi poledice poslali križanko šele zadnje dni, potem, ko so spet vozili vsi avtobusi, naj bodo brez skrbi — upoštevali smo vse poslane križanke. Največ jih je bilo iz Artič, Vidma, Kostanjevice, Krškega, Sromelj, Pisec, Podsrede in Sevnice, skoraj nič pa iz Brežic, in prav malo iz nekaterih drugih krajev Večina poslanih rešitev je bila pravilna, približno desetina pa napačna. Največ težav so delale reševalcem pravilne rešitve oz. odgovori, kot legumin tne legumen), palisada (ne pa-lisana), Matis (ne Mates), omikan (ne Pa olikan!) in podobno.
Križanka je bila po mnenju reševalcev srednje težka, sicer pa prav zabavna in prijetna.
V komisiji, ki je vodila žrebanje, sta bila naša naročnika Maks Pogačar in Cveto Bevk iz Krškega, »Posavski tednik« pa sta zastopala urednik, in upravnica lista. Vsaka rešitev je dobila tekočo številko, številke pa je vlekel štiriinpolletni Vojko Pogačar iz Krškega.
Čeprav so nam nekateri, posebno mlajšj reševalci poleg re-
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Novo leto, 8. prekopan, 15. obad, 16. pokoren, 18. kita, 19. veren, 21. pesek, 22 sulec, 23 oduren, 25. led, 26. silaki, 27. human, 29. Marat, 30. Al, 32. Hegel, 34. katar, 35. PT, 36. ip, 38. celibater, 40. za, 41, kmet, 43 legumin, 44 kalo, 46. Luter, 48. patos, 49 lovim, 50. ozimen, 52. šar, 53. Borisi, 54. piča, 55. eh, .57. da, 58. Irak, 59. one, 60. 'anomalija, 64. Ada, 65 tenorist, 66. Američan.
Navpično: 1. novota, 2. obed, 3. varuh, 4. oderuh, 5. ep, 6. top. 7. okel, 8. pred, 9. rek, 10 en. 11 okular, 12. Pilat, 13. atek, 14. nacist, 17 osel. 20. Nemec. 22 sirar. 24. nagel, 26 saten. 28. nelep. 29. Matis. 31. limuzine, 33 ligaš, 34 kamor, 35. palisada, 37 petičen, 39. butara. 40. zavirač. 41 klopot. 42. tema, 44. kori, 45. omikan, 47.
; Re, 49. Lo, 51 Neni, 53. baje, 8*	56. nos, 57. dim, 60. ar. 61 Mt,
noc'	62 La. 63 ar
šitev poslalj prav ganljive prošnje, da »naj nas žreb nikar ne prezre,« je odločala samo sreča oz. ročica malega Vojčka, ki je prav pogumno vlekel listke in jih dajal članom komisije. Izžrebani so bili:
1.	nagrada — 3000 din: inž. Franc Prijatelj, Okr. zadružna zveza, Krško;
2.	Potrčev roman: Na kmetih — Ivanka Jagrič, Podsreda 21;
3.	Gradnik: Harfa v vetru —
Ivan Bartol, Sevnica, Glavni trg 31;
4.	M. Bor: Bele vode — Pepca Lipej, Dečno selo 50, p. Artiče;
5.	Gallegos: Dona Barbara ^ Ivan Bratanič, Volčje 14, pošta Sromlje;
Skrb za vzgojo vaditeljskega kadra v Partizanovih društvih
mlajše člane. Tečaja se bo ude-1 vseh društev našega okraja. Za ležilo 20 mladincev-članov iz I ta tečaj je velike zanimanje s
Okrajna zveza društev za telesno vzgojo »Partizan« Krško .ie ria predzadnji seji 8. decembra 1954 sklenila, da organizira enotedenski smučarski tečaj na Lisci za moške in ženske. Tečaj naj bi bil predvidoma v seme strainih počitnicah v času od 16. do 23. januarja 1955. da bi društva lahko poslala dobre m'a-dince študente. V tečaj bo sprejetih. 30 tečajnikov. Izvoljen je bil šestčlanski odbor iz vrst smučarskih vodnikov, ki nai bi organizirali in vodili tečaj.
V tem oziru zelo pomaga Partizanu Planinsko društvo Krško ki je dalo na razpolago obe koč: na Lisci. Ni nam pa nak’onieno vreme — sneg. zato je bil sklec zadnje seje OZ 10 jan. 1955, da se tečaj preloži na nedoločen čas.
Namen tečaja je usposobiti čim več vodnikov-smučarjev, katerih, ngloga bo da prenesejo svoje znapje na ostale mladince in pionirje. V času od 17 do 22 januarja bo tečaj v vajah na orod-1 u v Efežicah za m-adince in
KRONIKA NESREČ
PangerčU Janez, 23-letni delavec v kamnolomu v Samoboru, se je 6 januarja 1955 prj raz-j streljevanju skal ponesrečil m
6.	R Kregar: Naš les — Ma- dobil poškodbe po obrazu in rija Držanič. Arnovo selo 15; j desni roki
7.	Brenk: Zapiski o filmu —! Geidovič Marija, 65-letna qo-Stanko Preskar, Artiče 59; spodinja iz Samobora je 6 janu-
8.	I. Pirkovič:	Po sledovih ar,a ..19f5 pad.la iz vlaka in si
rimske volkulje — Martin Zu-
mladmcev-članov iz I ta tečaj je veliko zanimanje s strani društev kakor tudi posameznikov, kajti ravno v tem so naša društva še precej šibka.
Vsi tečaji, ki jih organizira okrajna ali republiška zveza »Partizan« , so brezplačni. Naloga društev je samo, da pošljejo v tečaje delavoljne ljudi. Tako si Okrajna zveza društev »Partizan« prizadeva organizirati čim več tečajev, na katerih naj b* se telovadci-vodniki usposobili v dobre telovadce in čvrste delavce.	-a
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Od 3. januarja do 10. januarja co. Filipčec Ankica, Savski Marof 1955 so rodile v porodnišnici naše | — deklico, Požar Miroslava, Or-
boinice: Pšeničnik Milka — dečka. Bratkovič Marija, Dol. Brezovica — dečka, Požeg Neža, Bizeljska vas — dečka, Drugovič Nada, Dednia vas — dečka, Rad-kovič Anica, Krška vas — deklico Dušič Ana, Plšece — deklico, Barbič Marica, Senovo — dekli-
lovo — deklico, Rak Justina, Rogačica — dečka, Vogrinc Neža, Vrbje — deklico, Benko Matilda, Brezovica — dečka, Lupšina Marija, Arnovo selo — deklico, Kozole Olga, Leskovec — dečka. — Čestitamo!
— —' v	mr » ■	-Sfc '
On OftflaAi
pančič, učitelj, Artiče;
9.	Magajna: Žalostne zgodbe o veselih Krašovcih — Ivanka Šekoranja. Zgor. Obrež 21;
10.	Potočnik: Žice, morje in gozdovi —"Cvetka Kovačič, Dobova 19;
Ostalim več sreče prihodnjič! Nagrajencem smo knjige poslali po pošti
Med člane Prešernove družbe bo razdeljenih več sto dobitkov milijonske vrednosti. Zato pohitite z vpisom!
zlomila levo roko
Cerovšek Ani, 40-letni gospodinji iz Aplenika je šlo 3. januarja 1955 kolo voza čez desno nogo in ji jo zlomilo
Molek Jože, 52-letni gradbeni delovodja iz Sevnice, je 5. januarja 1955 padel na poledeneli cesti s kolesa in si zlomil desno nogo.
Škotska
McGregory /e poslal ženo in sina no deželo Spremit /u /e no postajo m jima dal več koristnih nasvetov Ko je vlak že začel voziti, pa /ima /e zaklical skozi okno še tole
•Mary, ie ne bo pokrajina res lepa snemi Tommyju očala!•
KINO
Kino Brežice: od 14. do 16. januarja dvojni program v petek in soboto:: Maria Montez v amer. filmu »Beneški tat« in Philipe Gerard v franc, filmu: »Zadovoljstva Pariza«. V nedeljo ob 3. uri: »Zadovoljstva Pariza«, ob 5. in 7. uri:	»Beneški tat«;
od 18. do 20. jan. premiera danskega filma: »Še ni prepozno«, F. N., tednik.
Kino Krško: 15. jan. ob 19. uri ital. film: »Pot upanja«;
16 jan. ob 17. in 19. uri: »Pot upanja«;
19.	jan. ob 19. uri franc, film: »Trenutek resnice«;
20.	jan. ob 19. uri franc, film: »Trenutek resnice«.
Kino Sevnica; od 15. do 16. jan. avstr film:	»Zapeljive zve-
zde«.
Kin0 Kostanjevica; 16 januarja amer. glasbeni film: »Rapsodija otožnosti«.
Kino Brestanica: od 14. do 16. jan. amer. film: »Točno opoldan«;
od 19. do 20. jan. amer. film:
»Francis v velemestu«.
SEJMI Okraj Krško:
16.	jan. na Bizeljskem,
17.	jan. v Kapelah.
MALI OGLASI
FRIZERSKEGA MOJSTRA, po
možnosti samskega, išče Občinski ljudski odbor Bizeljsko. Nastop službe takoj. Vse informacije v pisarni, občine. ESPERANTA se hitro naučite z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini v Krškem sprejmem takoj. Vprašajte v upravi lista.
A N 1 O > liXiOi.lt
SOMOMA REBER
Je ptička priletela iz dežele štajerske, je prav lepo zapela od vinske trtice
Ženske so druga za drugo pritegnile, celo Petanka, ki ji, če prav se ni nikoli navezala na Petana, Osojnikova pripoved le ni dala čez noč spati in je bila že od ranega jutra molčeča in zamišljena. Tudi moški so se oglasili. Osojnik sicer ni pel, a pregibal je ustnice.
Preži ahtna vinska trta pa grozdje obrodi in iz grozdja teče vince za Jezusovo kri . .
Mimo so drvel; avtomobili in motocikli; pojoče ljudi so prehitevali vo-zovi in kolesarji, srečaval; so jih vojaki in ujetniki s topotajočim korakom, toda trušč in ropot ni mogel zadušiti njihove pesmi., Ni je mogel, ker je prihajala iz srca, k; je že dolgo živelo na sončnih rebrih nad Sotlo in na poljih pod njimi
Le pij, moj bratec, vince, naj voda tam stoji, gospoda naj jo pije ki nič za vince ne trpi...
Osojnika je. kakor se mu je zdelo, nosila pravzaprav zgolj pesem, kajti noge so mu bile težke in trudne, a kovček, v katerega je bil spravil, kar jim je bilo nujno' potrebno, ga je z vso silo pritiskaj k tlom Tinčka je nosila Lizika ki je tudi skušala peti; celo Tinček je ves čas brbljal le Anica je bila tiho. Od prestale vročice je bila bleda in upadla v obraz, držala se je dedka za roko in stopala tesno ob njem.
Ko je pesem utihnila, je kovček Osojnika še z večjo silo pritisnil k tlom, Anica pa ga je z drobno ročico tako vlekla nazaj, da je komaj dvigal noge Začel je zaostajati Ko je zaostal za tri, štiri korake, se je pognal in mukoma dohitel ostale.
»Osojnik ali vas ne nesejo
noge?« ga je vprašala Petanka, kj se ji je srce le omehčalo ob pogledu na opotekajočega se starca in njegove tri otroke.
»Gre, počasi gre.« ie odvrnil Osojnik zasopljeno
»Počakajmo, ljudje postojmo!«
Počakali sp ga celo posedli nekoliko ob cesti in šele čez čas krenili dalje Toda že onstran ovinka ie Osojnik spet začel zaostajati Čedalje jasneje je spoznaval, da ne more vzdržati koraka z njimi. Vedel je, da ga ne morejo čakati, vedel, da hočejo, da morajo čimprej domov, zato jim ni zameril hitre hoje, vendar mu je bilo hudo ob misli, da bo spet ostal z otroki sam.
»Dedek, dedek, ne morem več,« je zastokala Anica
»Ne moreš?« ie vprašal Osojnik na pol v strahu, na pol z olajšanjem, saj je tudi sam komajda premikal noge.
»Ne morem, dedek.«
»Počijmo si!« je zaprosila še Lizika
»Pa si odpočijmo!« je vdano pritrdil Osojnik, obstal nekai korakov sred; ceste brez besede in mislil, potem pa zaklical onim, ki so bili spredaj že dvajset korakov: »He, mi bomo počivali!«
Petanka in neki moški sta se okrenila.
»Otroka ne moreta več, počivali bomo ..«
»Čakajte, čakajte!« je zaklicala Petanka svojim ljudem
Ta in oni se je ozrl, počakal pa ni nihče
»Ustavi kak avto ali vozi« je zaklicala Petanka Osojniku, ko je videla, da gredo njeni ljudje dalje. »Vas bo vzel že kdo nas pa ne. Srečno, Osojnik, in nasvidenje v Stari vasi, na Klopcah!«
»Srečno!« je zajecljal Osojnik.
Zapuščeni so posedi: v mokro travo ob cesti. Osojnik, je šele zdaj začutil, kako ga boli vse telo in kako je brez moči. Ves otopel je sedel poleg kovčka, deklici pa sta se kmalu dvignili in stekli za prvim rumenim metuljem, ki sta ga zagledali. Kot skoz; gosto debelo odejo so prihajali do Osojnika otroški kriki, vrvenje na cesti pa je bilo podobno nerazločnemu, a grozečemu hrumenju oddaljenega veletoka. Šele polagoma je začel razločneje zaznavati, kaj se je dogajalo okol; njega. Zagledal se je v široko, brezkončno cesto. Mimo je odhitela gruča veselih.
skorajda razposajenih deklet; za njimi je odsluženo vojaško kljuse privleklo voz, na katerem je sedela številna družina. Komaj je stopalo, z voza pa so ga še priganjali « šibami in kriki Opoteklo se je in obstalo. Vendar so ga z udarci spravili dalje. »Revše, daleč ne boš prišlo,« je zamrmral Osojnik. »Na koncu si.« Res, deset, petnajst korakov in kljuse se je zrušilo na cesto. Dva moška sta med kričanjem ostale družine skočila z voza in skušala pomagati konju na noge. A zaman. Konja noge niso več držale, niti glave ni mogel več dvigniti. Ni jim preostalo nič drugega, kakor da so ga izpregli, se po daljšem prerekanju in preklinjanju sami vpregli v voz, konja pa pustili.
Alj ne bom tudi jaz takole obležal na cesti? je zapeklo Osojnika. Kje je še Češka, kje Avstrija, in kje so Klopce?
Pognal se je kvišku. Ne, ne, ne sme obležati, mora dalje, mora priti čimprej na Klopce, tam ga čaka domačija, tam čaka Lojz na otroke. Mora mu jih pripeljati. Ko je zadnjič obiskal Micko, ga je zaprosila, preden se je poslovil: »Oče, če bi se m; kaj zgodi-
lo, glejte na otroke! Odpeljite jih na Klopce! Prosim, lepo prosim!« Ni ga prej pustila, preden ji n; obljubil tega, kar se je razumelo samo po sebi. In zdaj naj bi otroci ostali sami tu na cesti sredi tuje, kljub miru sovražne dežele? Ne, ne! Naprej, naprej!
»Lizika, Anica! Gremo, gremo!« je zaklical . deklicama, ki sla medtem odhiteli globoko v travnik.
Toda ko je zadel kovček na ramena, so se mu noge zašibile.
»Gremo, gremo,« je zaklical zasoplo in se opotekel na cesto.
Lizika je hodila najvztrajneje. Z bistrimi očmi je g'edala predse in spodbujala še Anico in dedka.
»Hitreje, da bomo prej doma!«
Anica je sprva silila Celo naprej, a kmalu so ji noge postale tako težke in okorne, da se je morala spet oprijet; dedkove levice.
Tinčku je bilo seveda najbolje in naj’aže, mirno in zadovoljno je ležal v Lizikinem naročju in se pogovarjal z redkimi oblaki, ki so se zdaj pa zdaj pokazali na nebu.
(Nadaljevanje sledi)
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje urednišk; odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva i« uprave: POSAVSKI TEDNIK, Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in, uprave:. Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podr Krško št 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna
200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru