graje), gen. ибка ima akcent po pluralu. Tu je sicer res plur. oči (Sušak, Pod- graje), toda tudi ока ni neznano, vsaj v drugih pomenih, n. pr. : slêipa ибка »senca« (Podgraje). Za drevö <*drêvo, plur. *dre va (prim. rus. дерево — дерева) > *dréva (kar po izvoru lahko ustreza obliki kuola ali küla) je precej razširjeno drêvu (Sabonje).ki se s prehodom preko *drêu v dren zaradi enozložnosti v nom. lahko inaskulinizira (prim, drleu pri Streklju, Morph. 16). Oblika darvu »drevo« (Sušak, Jelšane) je pomešana z dir vu, ki je sing, od dbrva in ki drugod pomeni »poleno« (Topolec, Sabonje) — glasoslovno oblika d'brvu za drevo v jelšan- skem govoru, tudi če bi šlo za pozni akcentski premik, ne more nastati, ker se ê tam niti ob r-u do teda j še ne bi popolnoma rcduciral. Pri tiêlu (Sušak) bi moral v suponiranem plur. *têlà ê preiti v refleks za etim. e že pred akcentskiin pre- mikom. Možno pa je tudi, da so v nekaterih primerih ob odpravl jan ju s-sklanje k nominativni obliki s cirkumfleksom na koncu mehanično narejeni ostali skloni po razmerju kolü : kuôla. Primer uho pa ni šel z ostalimi s-debli, ker je po ušlesa nastopil še nom. ušle su (Jelšane, Sabonje, Hrušica). Južnonotranjske oblike tipa kölo nimajo torej nobene zveze z akcentskiin premikom cirkumfleksa proti začetku, ki ga srečujemo v več slovenskih dia- lektih, ampak je v vseh teh primerih akcent posplošen iz drugih oblik, kjer je nastal na drugačen način. Jakob Rigler ZANIMIV MORFOLOŠKI P O J A V V slovenščini so glagolske končnice doživele precej sprememb. Med drugim je znano, da je v slovenščini splošna tendenca po odpravi starih krajših oblik v 3. os. plur. pres. Skoruj splošno so slovenski dialekti odpravljal i krajšo obliko v 3. plur. tako, da so k osnovi, ki so jo izkazovale ostale osebe v prezentu, pri tak- nili iz tipa delajo abstrahirano končnico -jo; tako je stara končnica -o', -é, kolikor ni ponekod še ohranjena, večinoma izginila brez sleda, le v beneščini so pritaknili -jo kar na staro obliko: bolôjo z analog, -o namesto -e (prim. Ra- movš, H G VII 52, Morf. 137). Ni pa bilo doslej še znano, da se ta -6 iz 5. plur. lahko prične razširjati celo v ostale osebe kot nekak tematični vokal. Tega sicer v večjem obsegu res ne zasledimo, vendar sem v ribniškem govoru (dolenjski dialekt) našel primere kot: poïguôte »požgete«, zepruômo »zapremo« itd. Taki primeri1 nastopajo pri glagolih z naglašenim tematskim vokalom -e-, kol žgčmo, sing. igèi, Če je v sing, glagol (simpleks) dvozložen, potem se je tam akcent premaknil na prvi zlog (razen na a), tip neseš in v ribniškem govoru se je ta singulurni akcent posplošil tudi v du. in plur. (v dial, izgovoru niasemo, yà < sek. poudar jen e). Medtem ko je ponekod drugod, k jer se v tipu nesemo ni posplošil singulurni akcent, končnica -črno prodrla celo v III. in IV. vrsto (glej IIG VII 98, 104, 121), je bil tuka j dolgo naglušeni tematski vokal e redek in gu je začel izpodrivati ô iz 3. os. plur. Danes slišimo v ribniškem govoru večinomu dubletne oblike. Glagol igati se v pres. sprega tukole: ž gern, žgeš, ige, igudma, f.guùta, iguöia, iguömo, iguöte, iguö in pri tem glagolu navadno red- keje ïgiâma, žgj/ita, žgidla, igiamo, igjate, ig[&{o in prav redko tudi ïguôjo. Pri nekaterih glagolih so pogostnejše ene, pri drugih druge oblike — odvisno pu je 1 Drugi del diftongu i/o je ozek. Na kratkih zlogih ni intonacijskih razlik. tudi od posameznega človeka,1 vendar se v govoru pri glagolih, kjer je to mo- goče, radi izognejo obema. Tako je k takem »tkem« plur. navadno takamo, k cvatè plur. cvatiio, za glagole drem. trem govorijo diarem »derem«, tiarem »terem« in podobno. Z omenjenim načinom spregan ja imam zapisane iz Ribnice še te oblike: požguomo, zeïguômo, iruômo, poiruôte, otpruôrno, zepruômo, umarjuôte »umrjete«, parpnuômo, zevruômo. ocvruômo, zeènuômo. Nekaj teh oblik imam zapisanih tudi iz Sajevca pri Ribnici. Iz bol j oddaljenih krajev imam le začnuiite iz Raščice pri Velikih Laščah, in še to le individualno. Jakob Rigler NOVI IZVODI SLOVENSKIH PROTEST ANTIK Kreljeva Postila slovenska iz leta 1567, je bila doslej znana v enem samem izvodu v Nucionalni biblioteki nu Duna ju (signature: C. P. 2. В. 26). Vendar ni več iiiiikinn. ker sem našel še en izvod v Regensburgu v mestni«knjižnici pod signaturo: Script. 1215. Ta je lepo ohranjen, nima pa sodobne vezave. Tudi dunajski izvod Trubar jevega Katehismusa v slovenskim jeziku iz 1555 (österreichische Nationalbibliothek, s ignature: 51. X. 45) ni več unikum, ker je uspelo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubl jani , da si jc lani nabavila drugi, doslej neznani izvod te knjižice. Spravljen je pod signature^ R 97994. Za Trubar jevo Hišno postilo iz 1595 navaja bibliografija šest ohranjenih iz- vodov (Kidrič, Bibliografski uvod 223). Dodati je treba še sedmega, ki je sprav- ljen v Rothenburgu nu Tuuberi v Konzistoriulni knjižnici (signuturu: Th 718). Posebnost tega izvodu je, da ima poleg naslovnega listu uvezano tiskano celo- stransko posvetilo. Z nj im pošilja lohannes Schemelius iz Rothenburgu, študent filozofije tiibinške univerze in korektor Gruppenbuehove tiskarne slovensko Postilo rothcnburškim mestnim svetovalcem. Posvetilo, natisnjeno v obliki na- slova. se glasi: NOBILITATE O EN Eli IS, ЛМ PLITVDI NE DIGNITATIS. PIETATE, DOCTRINA, PRVDENT1A & vîu rerum ornutißimis Viris, Dominis Conlulibus & Senutoribus inelytae Beipub. & Imperiulis ciuitutis, Rotenburgi ud Tubarim, Dominis & Patronis fuis, îummu utque pcrpetuu animi obîeruuutia colendis, HANG THEANDRI D. D. LVTHERI POST1LLAM, Sclauonico idio- mate îcriptam, humili îubiectione animi mittit Gliens lohannes Schemelius Rothenburgotuberanus Fr. Philoîophiae in Illuîtri Academiu Tubing. Itudiolus, & Typographicae officinac Gruppenbaehianae Corrector. 15. Culend. April. Anno lalutifcri, ANNO M. D. XCVI.c Schemelius sc je vpisal na tiibinško univerzo 25. uprilu 1594 in je 11. septembru tega leta postal baccalaureus (Hermelink. Die Mutrikeln der Universität Tübingen L 708). Gotovo mu je bila razkošno natis- njena slovenska Postila zelo všeč, da jo jc izbral za darilo mestnemu svetu svo- jega rojstnega k ra j a ; pri tem je morda računal tudi s tem, du v Rothenburgu ime pokojnega Primožu Trubar ju ni bilo neznano, čeprav je minilo že 43 let, odkar je bil zapustil to mesto. V Konzistoriulni knjižnici v Rothenburgu hrani jo tudi izvod Dalmatinove Biblije (signutura: Theo!. 214), ki gu Kidrič (SBL I. 123) ni zabeležil. 1/. Rupel 1 Morda je slučajno, vendar sem dobil oblike tipa žguiimo bolj pri moških in oblike tipa igi&mo bolj pri ženskah.