Stev. 16. (PoiStno tek. račun. - C. C. ton la Pesta). V Trstu, petek 18. aprila Izhaja v«ak petek opoldne. Nmlov : Trit-Trie#te Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega /ista MAL Leto II. ■ ■ J,' **” Poat. (*pr, P[s.a-vr'ito «Moli Lir.tu — C. C. Poat. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Odg. urednik Ivan Ji'. TA) Hale novice Hali koledar. Veliki petek, 18. aprila : spomin na smrt našega Zveličarja — Velika sobota, 19. aprila : vilja velikonočna — Velika nedelja, 20. aprila : vstajenje našega Gospoda — Veliki pondeljek, 21. aprila : državni 'praznik dela; — Torek, 22. aprila : Soter in Kaj — Sreda, 23. aprila : .Turi — Četrtek. 24. aprila — Petek, 25. aprila : evangelist Marko. V severno Ameriko. «Navzlic že objavljenim navodilom pošiljajo mnogi prošnje za izselitev v Združene države na podpisani urad ali pa na generalni komisarijat. Te osebe, mislijo, da imajo kakšno prednost, ako vlagajo že sedaj prošnje, čeravno se sedaj prošnje še ne vpošte-vajo. Izseljevanje se bo pričelo 1. julija 1924. Dokler se ne izjavi Amerika, koliko našim državljanom bo dovolila vselitev, ne bo izdana nobena na-redba gled6 izseljevanja. Potrpite torej naših predpisov, ki bodo pravočasno razglašeni v časopisju«. Tako nam poroča izseljeniško nadzorstvo, v Trstu, via Cassa di risparmio. Hitrost živali. Pes hrt naredi včasi do 1250 m v niinuti, konj 1160 m, žirafa 900, tiger 860 m, volk 570 m, zajec 400 metrov. Kuhinjska umetnost. Neki bogatin je inseriral v daevvx>i-k ku (iMunchener Neueste Nachrichten«, da išče*: prvovrstnega načelnika kuhinje, omakarja (specialist za zose) in rotiserja (specialist za pečenke). Ali ni to vnebovpijoče, ko nimajo ponekod niti za sol! 24 majnika se bo vršila v rimskemi parlamentu Prva razstava novopečenih poslancev. Kralj bo imel otvoritveni govor. Ni še gotovo, ali se bodo zopet obljubile Slovanom v Italiji vse jezikovne pravice. «Slovenski narod», dnevnik narodno napredne vladne stranke v Ljubljani, piše o fašizmu v Italiji zelo laskavo. Pravi, da je fašizem izredno krepka sila, ki jei pobila socializem in klerikalizem v Italiji in da dela v gospodarsko korist države. Tako sta se spet enkrat združila «na zdar» in pa «eja». Koliko stane lipa ? Ivan Belič od Bržanov pri Marezigah je šel na volišče. Takoj so ga nagovorili : «Ali boste pili ?» Belič: '(Zakaj pa ne ?» Pri tej priči je imel žovani kozarec z vinom v roki. Medtem ko je pil, so pripravili glasovnico, prijeli za njegovo roko in prečrtali — spričo volivne komisije — snop. Sami so zatopili ter vrgli glasovnico v žaro ali koš, nato so dali Beliču še en kozarec vina, potem je odšel. Kako je volil Ivan. Neki Ivan Knnac je volil v Mare-2igah. Ko je stopil na volišče, so ga vprašali sknutinatorji: «Kaj boste volil?« Krmac na to : «Kar česte«. Skru-tinatorji so črtali snop, zalepili in deli glasovnico v žaro. Ta še vina ni pil. Novi sodniki. Sodni avskultant Gagi iz Trenta na tirolskem; bo sodnik v Bistrici; praktikant von Fischer in avskultant Scho-®f>r iz Bočna v Tolmin; praktikant v°n Vintschger iz Bočna v Postojno. Zares velikonočna V »Novem listu« čitamo tale slučaj, ki se je dogodil na Hrvaškem v Kre-novcu. 65 letna Homana Miculinič se je; na potila na Reko po opravkih. To je bilo na petek. Ko se je naslednji dan vrnila domov, je obolela in legla v posteljo. V soboto, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne je Romana Miculinič nenadoma «umrla». Vsaj njena okolica je bila prepričana, da Miculinič ni več pri življenju, ker niso na njej videli več nobenih znakov življenja. Miculinič so domači položili v rakev, pregrnili z mrtvaškim prtom in opravili obrede, ki so običajni v ondotnem ( kraju, V nedeljo, bi morala biti ((pokojna« Romana Miculinič pokopana. Kar nenadoma pa je v nedeljo dopoldne] Miculinič odprla oči, vstala iz rakve in pričela hoditi po sobi vsa prestrašena. Razumljivo je, da so bili domači izredno presenečeni od nenadnega oživljenja 65 letne Miculinič, katero so že ob jokava] i kot mrtvo. Naenkrat je imela Miculinič polno sobo občudovalcev iz sosednih hiš. Nato dogli okrožni zdravnik je ugotovil, da je Miculinič samo navidezno umrla in so bili domačini v zmoti, ko so jo proglasili za, mrtvo. Protestna brzojavka. Škof Giordano Gorsi v Guastalfi je poslal te dni Mussoliniju protestno brzojavko : ((Naznanjam vaši ekscelenci brutalne napade na duhovnika moje škofije. Protestiram proti tem barbarskim metodam, ki bi spadale v pretekle dobe in zahtevam ukrepov, da se izpolnjujejo obljube, ki so bile dane za varstvo cerkve in njenih služabnikov«. Čudno, toda resnično ! Na Reki je mnogo vojnih oškodovancev. Med temi so bili nekateri zelo vneti za Italijo in so že 1921. prosili za laško državljanstvo. Dobili so državljanstvo, toda pravice do vojne od-škodninsL nimajo, ker so postali državljani po opciji. Bili 'pa so tudi mnogi mrzli Lahi, ki niso marali za Italijo in se niso ogrevali za laško državljanstvo. Ti pa imajo sedaj, ko je Reka anektirana, polno pravico do vojne odškodnine. Bivši prefekt Pisenti je potoval v juliju 1923. po Vipavskem. V Dornbergiui je izustil (glej Novo dobo 20. julija) tudi besede: »Zagotavljam slovenskemu ljudstvu, da sloni podlaga fašistovske. politike na pravičnosti in da izključuje vsako zatiranje«. In res: pri volitvah je vladala svoboda in do danes nam niso še nobene pravice zatrli. Med bankirji. Upravni svetniki Tržaške trgovske banke so se sestali parkrat v letu k odborovim sejam. Sedaj so jim dali zato odškodnino. Vsak je dobil za 1923. leto po 17.600 lir. To so dohodki! Ni čuda, da so kakor gadje, 6e človek po pravici očita bankirstvo in krivične zaslužke, a se pred ljudstvom bahajo kako delajo za narod. Bogataš je umrl. Hugo Stinnes je umrl na Nemškem. 52 let star je bil. Bil je največji industrialec v Nemčiji. Bil je lastnik pre-mogokopov, to varen, strojev, lokomotiv, ladjedelnic, tiskaren itd. Imel je celo vrsto dnevnikov, ki so pisali tako, kakor je kazalo gospodarju. Zaradi velikanskega upliva so tmu rekali ((nekronani vladar Nemčije«. Njegovo premoženje se ceni na 2500 milijonov lir. Telefonsko in brzojavno žico so zvietčer na krvavi volivni dan porezali na mnogih mestih v Istri. POTOVANJE V AMERIKO. Profesor Ziliani, ravnatelj izseljeniške posredovalnice, je izjavil, da so Zedinjene države določile Italiji kvoto 8000 izseljencev. In to za dobo 5 let. Za našo deželo jih pojde samo 400 (štiristo), prej jih je šlo po 2500. Iz vse države bo prošenj okrog 800.000 ! Pravi lot zadene, komur bo prošnja rešena ! Včasih je luštno blo, Zdaj pa ni več tako! A. Kako veasih ? 1. Glavno glasilo sedanjega očeta idomovinie, gospoda Mussolinija, ki je bil tedaj glavni urednik tega glasila, j.ei priobčilo 5. januarja 1919, posebno izdajo v čast Wilsona, ki je govoril oT 'pravicah malih narodov. Naslov se je glasil: «Wilson, prorok narodov«. 2. Prvi sestanek snoparjev se je vršil 23. marca 1919. Na sestanku so pozdravili delavce v Dalmini in Paviji. V prvem mestu so delavci zavzeli tovarno, v drugem- mestu so proglasili splošni štrajk. Ta dva pojava je sestanek razglasil kot «sugestiven in sijaja izraz pravega italijanstva«. 3. Sam Mussolini je imel govor z gospodarsko-socialnim programom. Dejal je: «Mi sprejemamo vse zahteve delavskega ljudstva. Senat se mora odpraviti. Mi hočemo, da se odpravi ta fevdalni organizem«. 4. «Mi zahtevamo — tako je nadaljeval on sam — proporcionalno vo-livno pravico«. 5. Mi zahtevamo zakonodajno narodno skupščino, ki naj odgovori na vprašanje: monarhija ali republika? Mi že sedaj pravimo : republika ! 6. Mi smo odločno proti vsaki diktaturi. 7. Konfiscirati je treba vse bogastvo, ki so si ga nekateri med vojno po krivici nakopičili. 8. Zemlja naj bo last tistih, ki na njej delajo. B. Kako pa zdaj ? Kako se je ata spremenil, kako je snop izvedel svoj program, tega ne popišemo, ker je vse predobro znano. Preglejte točko za točko in dajte si sami odgovor. • ——— Ruska beseda. Zinoviev je rekel te dni v seji sovjeta : Rusija ne bo zgrabila za orožje, da se upre aneksiji Besarabije. Toda poleti, ko bodo omogočene vojne operacije, bo Rusija pripravljena«. PREDNOSTNI GJLASOVI NA SLOVANSKI LISTI Di. Wilfan Dr. Besednjak Dr. Stanger Dr. Bnjh Inl. Podgornik Dr. Bltetnik Tržažka dežela 3417 3040 3275 39 393 33 Istra 2242 2218 2215 111 125 106 Goriška 8060 8862 7820 945 304 1061 Skupaj 13719 14120 13311 1095 822 1200 mmme m JŽAICEC Jakec, ali vidiš, žalostno kako MIHEG: naši zdaj povešajo glavo ! JAKEG: Za volitve narod naš zasmehovan doživel je svoje tuge dan. Mihec, Mihec,kajne spomnišse, kako Krista so ponižali strašno; pa je grobpremagalln od smrti vstal, tudi nam bo On vstajenje dal! NASA IZVOLJENA POSLANCA sta dr Besednjak, ki je dobil 14.120 prednostnih glasov in takoj za njim jo dr Wilfan, ki je dobil 13.719 glasov. To je za enkrat. 21ogoee bo rimska komisi-sija še kaj prevrgla, a le nam v prid. Nekateri menijo, da pride še dr Stanger do veljave. Volitve na Primorskem. Glasov so dobili : Fašisti 161.826 Slovani 29.847 Ljudovci 22.198 Komunisti 20.765 Zmerni socialisti 13.145 . Itepublikanei 9.784 Demokrati 5.702 Skrajni socialisti 5.058 Poslanci našega okrožja. Razen fašistov so izvoljeni za poslance: Besednjak, Wilfan, ljudovca Fanto-ni Lucijan in Gilardoni Hanibal, komunista Srebrnič Josip in Gennari Egidij, zmerni socialist Cosatt.ini Ivan. in republikanec Facchinetti Ciprijan. Prednostni glasovi pri drugih strankah. Največ jih je dobil ljudovec Fantoni Luciano, in sicer 4795, sledi komunist Gennaro Egidio: 4755, nato komunist Srebrnič Josip: 3988, ljudovec Gilardoni Annibale: 3068, demokrat Ciriani Marko: 1850, republikanec Fachinetti: 1798, skrajni socialist Bottai: 17G. Največ prednostnih glasov med kandidati manjšinskih strank je dobil Besednjak, in sicer 14.120. Ali je res ? Časniki javljajo, da bo Italija posodila Jugoslaviji pod zelo dobrimi pogoji 600 milijonov lir. Lepe volitve 1 V Sv. Lovrecu pri Poreču so fašisti po končanih volitvah raztrgali slovanske glasovnice in so jih raztrosili okoli mesta. Drugi so objavili izid: 504 za snop, 10 za lipo. — V Marčani si sploh skoro nihče ni upal na volišče. Navzlic temu je imela komisija celo noč «clela». Pravijo, da je komisija «volila». NASA POSTA. Katinara. 26% Vas tirja ? Ali je na glavo padel ? Tista «vladna taksa« je izmišljena. — Sežana. Zgodovinski popis priobčimo. Hvala ! — Janeževo br-do. Prišlo zadnji hip. Prihodnjič. — Raznim vpragalcem. Za dopise se nič' ne plača. Še hvaležni smo, če jih dobimo ! — Podbeže. Ni razumljivo, kaj hočete povedati. Mek&iko: Konzulat, via Chiozza 41. Od 10—12, od 4 do 5 pop. Borba za preference Ker se precej zmotno govori o boju za preferenčne glasove v slovanski listi za državnozborske volitve, smo napisali te vrstice v svrho pojasnila. Kaj je preferenčni glas ? Po zakonu ima vsaka stranka pravico, postaviti toliko in toliko kandidatov. Slovanski volivni odbor je srnjel postaviti od 1 do 15 imen. Postavil jih je šest. Isti zakon dovoli tudi, da sme vsak volivec v glasovnici izraziti, kateri kandidati so mu najljubši. In sicer sme to storiti kvečjemu o treh kandidatih. Kako se, to stori? Vzemimo našo listo. Vsak kandidat ima številko. Pri nas je imel Wilfan številko 1., Besednjak 2., Stanger 3., Brajša 4., Podgornik 5., Bitežnik 6. Po zakonlui si imel pravico, napisati na glasovnici (na treh črtah, ki so se videle na glasovnici) priimek e-nega ali dveh ali treh kandidatov, ali pa namesto priimka dotično številko. Ako si napisal na prvo črto številko «1», je to pomenilo, da daš preferenčni glas VVilfanu; ako si napisal «2», «5», je; to pomenilo, da daš preferenčni ali prednostni glas Besednjaku in Podgorniku. Ako si napisal «4», «5», «6», je to pomenilo, da si dal preferenčni glas Brajši, Podgorniku in Bitežniku. Štetje glasov. Komisija je najprej seštela vse veljavne glasove za lipo. Recimo, da je bilo teh v neki vasi 60. Potem so razvrstili vse glasovnice in so prešteli, koliko preferenčnih glasov je dobil vsak kandidat. Vzemimo: na petih glasovnicah je bila zapisana številka 1; to se pravi, peit volivcev je dalo preferenčni glas Wilfanu. Potemtakem je dobil Wilfan glasov 60 in 5, skupno 65. Ako bi vseh 60 volivcev napisalo številko 1, bi dobil Wilfan 60 navadnih glasov in 60 preferenčnih, skupaj 120 glasov. Vzemimo še enkrat našo vas. Glasovnic za lipo 60. Wilfan preferenc 5, Besednjak 6, Stanger 3, Brajša 0, Podgornik 4, Bitežnik 2. Kaj se to pravi? Splošno se to pravi, da se volivci niso radi poslužili (ali se niso znali) pravice do preferenčnih glasov. Komisija je seštela: Wilfan 60+5 = i 65 glasov; Besednjak 60 +6 = 66 glasov; Stanger 60+3 = 63 glasov; Brajša 60+0 = 60 glasov; Podgornik 60+4 = 64 glasov; Bitežnik 60+2 = 62 glasov. Pogodba med Slovani Odbori vseh treh političnih društev so se pogodili, da bodo delali v besedi in pisavi nato, da bodo volivci napisali na glasovnici vsi 1, 2, 3, to se pravi, da bodo vsi dali preferenco "VVilfanu, Besednjaku in Stangerju; nobenemu drugemu. Kaj se je zgodilo ? Lipa je dobila 29.847 glasov. Ako bi bili vsi volivci slušali volivni odbor, bi morali imeti Wilfan 29.847+29.847 prednostnih glasov skupno 59.694 glasov, Besednjak in Stanger tudi vsak toliko, Brajša 29.847 glasov in ravno toliko Podgornik in Bitežnik. To pa se ni zgodilo. Kaj smo učakali? 1) Da niti polovica volivcev sploh ni dala ni-kakih preferenčnih glasov. Volivcev je 29.847, preferenčnih glasov pa največ 14.120. 2) Da mnogi volivci niso poslušali Slovanskga volivnega odbora in so se ravnali po svoji volji. «Jaz bom delal po vesti«. Par dni po sklenjeni pogodbi smo govorili z nekim velikim obrtnikor na Krasu. Ta je čisto odkrito povedal: «Glede preferenc bom delal po svoji vesti. Gospodje treh odborov so imeli pravico, narediti pogodbo in je prav, da se je sedaj držijo in zanjo agitirajo. Vendar pa se bom jaz poslužil pravice, ki mi jo daje zakon. Jaz smem dati preference tistim trem, ki jih smatram jaz za najboljše. Jaz bom zapisal 1, 3, 5, ali Wilfan, Stanger, Podgornik. Nasproten slučaj. V uredništvo našega lista je prišel inteligenten posestnik iz Drage pri Trstu in je začel očitati, da je Mali list priporočal, da se napiše 1, 2, '3. Skoro hud je bil, češ, kdo more meni braniti, da bi se poslužil pravice? Jaz bom dal preferenco samo Bitežniku, ki je bil v Rusiji; imel je hvalospev na Bitežnika. Mi smo mu povedali, da je tu pač pogodba, in da se je moramo držati. Vse zastonj. «BesedoIomstvo». Kakor že rečeno, več ko polovica volivcev sploh ni dala preferenc. Če pa pregledamo preference po posameznih deželah, in primerjamo število glasov za lipo s številom nediscipliniranih preferenčnih glasov, ugotovimo, da so po vseh treh deželah kršili disciplino. Naša odkrita beseda. O besedolomstvu bi se moglo govoriti, ako bi jo prelomil tisti, ki jo je dal. Vemo sicer, da je imel član volivnega odbora pri sebi glasovnico s preferencami 2, 4, 6, (Besednjak, Brajša, Bitežnik), vemo tudi, da je somišljenik «Goriškega političnega društva« našel v uradu tržaškega društva «E-dinost« glasovnice s preferencami 1, 3, 5 (Wilfan, Stanger, Podgornik), toda preiskovanje teh slučajev je naloga volivnega odbora, ne pa naša. Dvoje pa je gotovo: prvič, da se ne sme kar tjavendan samo eni ali drugi strani o-čitati beisedolomstvo, drugič, da kažejo presneto malo narodnega čuta tisti pristaši tržaškega društva, ki so po inozemstvu, zlasti v Jugoslaviji, razširjali vesti o besedolomstvu, izdajstvu. Gotovo je, da take vesti ne morejo dobro vplivati na Slovane v Jugoslaviji. Zgledi drugod. Tudi fašisti so strogo prepovedali, dajati preference. Z okrožnicami, na shodih, s plakati so prepovedovali. In kaj se je zgodilo? Nekateri poslanci so dobili 50, drugi 4000 preferenc! Roko na srce ! Nam se je zdela pogodba o preferenčnih glasovih nasilna za volivce: zakon mi daje pravico, da jaz določim preferenčne glasove, a sedaj pride 8 gospodov na sestanek, ki mi hočejo to pravico kratiti! Mari so volivci ovca? Mari so blago? Ali niso politična društva že dovolj ukazovala in narekovala s tem, da so na zaupniških sestankih določila izmed 500.000 Slovani šest oseb za kandidate? In da bi volivec ne smeil med šestimi izbirati? Zato so ljudovci, socialisti, maksimalisti, in druge stranke po večini napisale kandidate po abecednem redu. Tu pa tam so priporočali to ali ono oseibo v preferenco, toda na splošno so imeli volivci prostost, da si sami izberejo najljubše kandidate. In to je po našem, mnenju edino pametno. Nadalje je bil sklep v pogodbi tudi neumen. Kdo bo kontroliral 30.000 volivcev. Tista pogodba bi bila umljiva, če bi — kakor leta 1921. — pol. društva sama doma napisala na glasovnice preference. V tem slučaju bi imela pogodba kak pomen. Ti, ki podpišeš pogodbo, si dolžan, da boš preference tako in samo tako napisal. Pa še nekaj ! Dve struji sta že pet let v sporu. Par načelnikov vsake stranke napravi pogodbo. A vsakdo je vedel da bo 30 tisoč volivcev pisalo preference tajno v kabini. Recimo, da bi se 29.999 volivcev držalo discipline. En sam • volivec je zadostoval, da je vso listo prevrgel. In to bi storil lahko pristaš druge stranke, komunist ali fašist. Katera struja naj tvega tako igro? Zaključek. Kandidatska lista naj bi bila velika. Mi smo predlagali 15 kandidatov. V listi naj bi bili zastopani vsi sloji, vsa naziranja, vse struje: vojni oderuh, bankir, kmet, advokat, sodnik, trgovec, časnikar, delavec, obrtnik itd. Vsi po alfabetu. S tem bi se odpravila odi-joznost «advokatske» liste, agitacija bi bila večja, udeležba večja. Vsak volivec bi smel — če hoče — napisati preferenčne glasove. Tako bi se izognili nevarnosti razkola (dve kandidatski listi) in vendar bi bila dana svoboda, da se uveljavljajo različne politične in socialne smeri. Vieraj. danes, jutri. Včeraj. Ob volitvah 1921. so priredili Slovani morda 200 shodov. Takrat so govorili, kakor so želeli in hoteli. Na shodih so bili samo Slovani in med njimi ni bilo izdajic, ni bilo vohunov. Takrat je bil med Slovani in Lahi velikanski zid. Noben Slovenec si ni niti upal čez; vsi so držali kakor veriga. Vtistem času so mnogi mislili, da bo vedno tako. Kdor pa se ni dal varati od trenutnega razpoloženja V ljudstvu, ampak je pogledal v zgodovino Ircev, Poljakov, koroških Slovencev in vseh drugih manjšin, ta je čutil, da bo tudi pri nas v kratkem vse drugače. In tako je prišlo. Strel j.ei počil na Tirolskem; znan urednik nemškega lista je postal čez noč sno-par. Pri nas kar niso hoteli verjeti, ko so prvič čuli, da so se Slovenci vpisali med snoparje. Danes. Danes smo se temu že privadili-Imamo vasi, koder so cele skupine naših ljudi v snopih. Nič jih ne moti, da so nam snoparji vzeli vse jezikovne pravice, da smo pod njimi izgubili srednjo in ljudsko šolo, da so snoparji iztrebili naš jezik iz sodniji državnih; deželnih in občinskih uradov. Gredo vse mimo tega ? Zakaj ? Zakaj ? Ker so neznačajneži, ker niso imeli nikdar načel; njihova «narodna zavednost« je bil nekak «firnež». V bistvu so to koristolovci, koritarji. Ako se vprašamo, h kateri stranki so pripadali pred vojno ti ljudje, tedaj moramo ugotoviti, da so z malimi izjemami spadali v vrste narodno-napred-ne stranke. Kar jih ni bilo narodnih-naprednjakov, so bili že takrat fikfa-kovci. Jutri. Mnogo teh odpadnikov je še v nekakem strahu, se ne upa — kakor se pravi — z barvo na dan. Toda vsepovsod se kažejo že te «korajže« in dočim imamo danes le posamezne pripadnike fašizma, bodo v par letih ustanovili splošno vladno stranko, ki bo obstojala tudi takrat, ko bo faši-stovska vlada padla. Kar se je godilo pri Ircih, Poljakih, pri koroških Slovencih, to se bo tudi pri nas. Kar je značajev, pravih značajev, se ne bodo dali nikdar premamiti; ti so se rodili, bodo živeli in umrli kot pravi Slovenci; ti bodo ljubili svoj slovenski jezik in svojo slovensko narodnost. PODLISTEK Pit slovenskih kmetov. Dne 20. aprila t. 1. poteče 210 let, odkar se je odigrala na Travniku (glavnem trgu) v Gorici ena najvefjih žaloi-ger našega naroda. Omenjenega dne je — na cesarjev ukaz in po želji vsemogočnih grofov — padlo pod krvnikovim mečem 11 žrtev s Tolminskega, borečih S3 za «staro pravdo«, za svobodo, jedna-kost in bratstvo, kar so našemu ljudstvu dosledno odrekali grofovski trinogi. Čedadski zgodovinar Marc Antonio Nicoletti piše, da se je vsled neznosnih razmer tolminsko ljudstvo že v srednjem veku rado puntalo. Posebno hudo je postalo, ko »o Tolminsko s silo zavzeli goriški grofje, ki so uvedli nad kmečkim ljudstvom pravo strahovlado. Zgodovinska kronika bil ježi prvi večji punt na Tolminskem leta 1542., ki pa je b\l vdušen z grofovskimi vojščaki, ne da hi bili prišli puntarji grofovski gospodi do živega. Krivce je zadela huda kazen, izvršena deloma na dvorišču, deloma v temnicah tolminskega gradu. Leta 1627. je tolminski glavar grof Dornberg naložil kmetom nove davke, in sicer na vse na noyo iztrebljene senožeti in novoizorane njive. Kmetje so videli v novih davkih veliko krivico, zato so se plačevanju uprli. Pravda je tekla v Gradcu in na Dunaju, kjer so končno odločili, da ima Dornberg prav in so upornike kaznovali. Leta 1702. je grof Jakob Anton Co-ronini naložil kmetom davke, oziroma užitnino na vino. in meso, zaradi česar je nastal proti grofu očiten upor. Kmetje so odrekli plačevanje teh davščin iz razlogov, ker že itak plačujejo neznosne davke, odrajt.ujejo desetino, robo-tajo itd., da se že od samih «dajatev» kar šibijo. Temu nasproti je pa nastopil grofov glavni davkar Bandelj s svojimi biriči z vso brezobzirnostjo in je pobral užitnino s silo, ako ni šlo z lepa. Bandelj je bil poznan kot brez-srčnež in velik sebičnež- Kot naddavkar je v par letih postal iz reveža bogataš. Zato so imeli kmetje tega človeka posebno na piki. Ost puntarjev ni bila obrnjena le proti grofu, marveč tudi prati Bandlju. Vodja puntarjev je bil takrat Šimen Golja s Kneže. Ker Coronini s svojimi pretiranimi in krivičnimi zahtevami ni odnehal, je šel Golja z deputacijo upornih kmetov na Dunaj, misleč, da pripomorejo potom cesarja pravici do veljave. Prišedši na Dunaj, so se zglasili v dvorni kancela-riji. kjer so deputaciji obljubili, da jo naznanijo cesarju v avdijenco. Ali namesto obljubljenega so cesarjevi biriči pograbili puntarje in jih vtaknili v zapor. Istočasno s puntarsko deputacijo je namreč prispelo na Dunaj tudi poročilo grofa Coroninija, ki je bil« merodajno za aretacijo deputacije. Cesarsko sodišče ni dolgo zasliševalo in se tudi ne pomišljalo; marveč je puntarje obsodilo v strogi zapor in izgubo premoženja, ki naj pripade deloma grofu v odškodnino, deloma državi. Tudi ta slučaj priča, kako je bil cesarski Dunaj vsikdar pripravljen plačevati zvestobo našega naroda s — krivicami. Po čudnem, naključju se je Simonu Golji posrečilo pobegniti iz dunajskih zaporov. Ali domov se ni smel vrniti. kajti bil bi ob glavo, ako hi ga zalotili grofovi biriči. Žalosten se je potikal po svetu in iz tujine tožil sinu Štefanu svoje srčne boli. — Sin Štefan Golja ja bil za časa velikega punta 1713. župnik na Kneži, kjer je delal Tolminskemu grofu nepriliko. Duhovniki so imeii takrat gotove predpravice in jim niti vsemogočni grofje niso mogli lahko do živega. Stroga kazen, izrečena nad puntarji na cesarskem Dunaju, Tolmincev niti najmanje ni oplašila. Navidezni «mir» je bila le tišina pred nevihto. Med grofom Coroninijem, naddavkarjem Band-lom in njegovimi biriči na eni ter tolminskimi kmeti na drugi strani je bil nepremostljiv prepad in smrtno sovraštvo. Treba je bilo le iskrice, da bruhne ogenj sovražnosti do nepreglednih posledic. In ta prilika je bila izzvana sredi marca 1713. Kakor običajno, so se bili 13. marca 1713. napotili Tolminci v Gorico, da s* deloma v zameno za maslo, meso, jajca / itd., deloma pa za gotov denar nabavijo raznih, potrebščin. Ko so imeli svoja živinčeta že otovorjena in za odhod Trdno verujemo, da je našemu narodu usojeno po velikem trpljenju veliko vstajenje. Velika noč (Jaka Soklič). Zapel je zvon čez širno plan, ves svet je vzdrgetal; premagan grob je, strt je greh — Velika noč je — Krist je vstal I Cez goro, trato in poljč veselje gre do slednjih koč : ozdravlja žalost in bridkost — o blažena Velika noč 1 Zakaj solzi se ti oko ? Upri pogled v nebo 1 JUDEŽ ISKARIJOT. Kdo je potnik, ki gre v noči tej skoz gozd ? Kaj tava tod ? Lune žar — skoz debla luč brez mej glej — Juda Iškarijot ! Bled mu je obraz, oči plašni) niu zri), ko v noč beži... Ozira se — in vsako, glej drevb se zdi, da ga lovi....... Trga se od lastnega srca, rad bi vdušil svojo vest, a obsojen je na dno gorjii, misel bije ga kot pest. Vpil je v grozi strašni do nebes : «Miru ! Trenutek vsaj 1» Veter z vrhov je šumel dreves : «8ojen si na vekomaj 1» Ko je padla zarja od neba, tam jo visel sredi vej; brez miru, kesanja vanj tema je pala večna v' noči tej. Kralj in škof. Versajska mirovna, pogouua, ki je za enkrat zaključila svetovno vojno, je razdelila narode v dve vrsti: eni so na vrhu, drugi so spodaj; eni tlačijo, drugi so tlačeni; eni so dosegli svobodo, drugi so dočakali sužnost. Narod, ki je narekoval krivični versajski mir, je francoski. Francoz gospoduje, on sei igTa z narodi kakor mačka z miškami. Ni to nekaj novega. Pravtako se je obnašal Francoz pred 300 leti. Kralj Ludvik XIV. je šel z vojsko ntfd Nemca, mu je opusto-šil deželo ter je diktiral Nemcu sramoten in .poniževalni mir. Takrat je živel na Francoskem plemenit škof Fenelon, ki je priobčil to-le škofovsko pismo : «Dobro vetrn; da se mirovna pogodba zdi, kakor da krije) krivico osvajalne vojne ... Toda vojska, ki je bila že v začetku krivična, se t»u|di s srečnim koncem ne spremeni v pravično. Mirovna pogodba, ki jo premagan i podpiše, ni podpisana prostovoljno. Podpiše jo — z nožem na grlu —, da se obvaruje še večjih izgub. Podpiše se, kakor če kdo da svoj denar, ko stoji prejel izbero: denar ali smrti... Nepotrebno je dokazovati, da je bila osvojitev potrebna za vašo državo. Kajti potrebno zame ne more bili tisto, kar je last. drugega.... Varnost meja si morate zasigurati z modrimi zvezami, z zmernostjo v zahtevah ... Toda samo potreba, da se meja zasigura, vas ne opravičuje, da jemljiejte zemljo sosedu ...» Naš Domen. Malolistarji, zlasti oreharji, ga poznajo samo po «Trdih orehih«; naj ga sedaj spoznajo, kakšen da je tudi po podobi. Naš Domen se je rodil 1888. v Sovodnjah ob izlivu Vipave v Sočo. Obiskoval je ljudske in latinske šole / . - ■ ' /it Ikitta+vti {-/(jis -j&' v Gorici. Že v zgodnji mladosti se je lotil pisati za razne časopise. Kot šolar je ustanovil študentovski listič «Pomladne cvete«, kasneie mesečnik «Alfo». Skozi vse latin-!