FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA Ex: Razprave razreda za naravoslovne vede Dissertationes classis IV (Historia naturalis) 55/2 2014 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Razred za naravoslovne vede - Classis IV: Historia naturalis LJUBLJANA 2014 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA ISSN 1855-7996 Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Gogala, Špela Goričan, Milan Herak (Hrvaška), Ivan Kreft, Ljudevit Ilijanič (Hrvaška), Mario Pleničar, Livio Poldini (Italija) in Branko Vreš Glavni in odgovorni urednik / Editor Mitja Zupančič Tehnični urednik / Technical Editor Janez Kikelj Oblikovanje / Design Milojka Žalik Huzjan Prelom / Layout Medija grafično oblikovanje Sprejeto na seji razreda za naravoslovne vede SAZU dne 18. februarja 2014 in na seji predsedstva dne 25. februarja 2014. Naslov Uredništva / Editorial Office Address FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 423, E-pošta / E-mail: sazu@sazu.si; www.sazu.si Avtorji v celoti odgovarjajo za vsebino in jezik prispevkov. The autors are responsible for the content and for the language of their contributions. Revija izhaja dvakrat do štirikrat letno / The Journal is published two to four times annually Zamenjava / Exchange Biblioteka SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 462, E-pošta / E-mail: sazu-biblioteka@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) je vključena v / is included into: Index to Scientific & Technical Proceedings (ISTP, Philadelphia) / Index to Social Sciences & Humanities Proceedings (ISSHP, Philadelphia) / GeoRef Serials / BIOSIS Zoological Record / Internationale Bibliographie des Zeitschriften (IBZ) / Redakcion Homo / Colorado State University Libraries / CABI (Wallingford, Oxfordshire). FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) izhaja s finančno pomočjo / is published with the financial support Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS / Slovenian Research Agency. © 2014, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. / All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Naslovnica: Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana) v asociaciji Isopyro-Fagetum. Foto: I. Dakskobler. Cover photo: Scopolia carniolica f. hladnikiana in ass. Isopyro-Fagetum. Photo: I. Dakskobler. Photo B. Vreš Folia biologica et geologica • Volume / Letnik 55 • Number / Številka 2 • 2014 VSEBINA CONTENTS RAZPRAVE / ESSAYS Igor Dakskobler 5 Phytosociological description of altimontane beech forest on the southeastern edge of the Trnovski gozd and Nanos plateaus (southwestern Slovenia) 5 Fitocenološka oznaka altimontanskega bukovega gozda na jugovzhodnem robu Trnovskega gozda in Nanosa (jugozahodna Slovenija) Jože Kosec & Igor Dakskobler 61 A new locality of Botrychium virginianum in the Gorjanci Hills, the southernmost locality in Slovenia and Central Europe 61 Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum na Gorjancih, najjužnejše v Sloveniji in v srednji Evropi Janez Mihael Kocjan, Branko Vreš, Andrej Seliškar, Brane Anderle, Igor Dakskobler 75 Prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - III 75 Contribution to the knowledge of the distribution of threatened plant species of fens, mires and bogs in Slovenia - III PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST ON THE SOUTHEASTERN EDGE OF THE TRNOVSKI GOZD AND NANOS PLATEAUS (SOUTHWESTERN SLOVENIA) FITOCENOLOŠKA OZNAKA ALTIMONTANSKEGA BUKOVEGA GOZDA NA JUGOVZHODNEM ROBU TRNOVSKEGA GOZDA IN NANOSA (JUGOZAHODNA SLOVENIJA) Igor Dakskobler1 ABSTRACT Phytosociological description of altimontane beech forest on the southeastern edge of the Trnovski gozd and Nanos plateaus (southwestern Slovenia) We conducted a phytosociological study into altimon-tane beech and beech-maple stands on the peaks of the southeastern part of the Trnovski gozd plateau (Moščeniški hrib = Moščanarski hrib, Marni vrh, Križna gora, Špičasti vrh, Špik, Javornik) and the Nanos plateau (vicinity of Pleša) and compared their floristic composition with the floristic composition of similar communities that were described in Slovenia and belong to the associations Isopyro-Fagetum, Stellario montanae-Fagetum and Ranunculo platanifolii-Fa-getum. Based on these comparisons we classify them into the association Isopyro-Fagetum, into the new geographical variant named after the species Cardamine pentaphyllos and into two new subassociations, -scopolietosum carniolicae and -stellarietosum montanae. Montane beech forests in the sinkholes of the Kalski gozd forest (the northeastern part of the Banjšice plateau), whose floristic composition is similar to the studied forests, especially in the occurrence of spring geophytes, are classified into the new subassociation Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae. Key words: phytosociology, synsystematics, Isopyro-Fa-getum, Lamio orvalae-Fagetum, Trnovski gozd, Nanos, Banjšice, Slovenia IZVLEČEK Fitocenološka oznaka altimontanskega bukovega gozda na jugovzhodnem robu Trnovskega gozda in Nanosa (jugozahodna Slovenija) Fitocenološko smo preučili altimontanske bukove in bukovo-j avorove sestoje na vrhovih v jugovzhodnem delu Trnovskega gozda (Moščeniški hrib = Moščanarski hrib, Marni vrh, Križna gora, Špičasti vrh, Špik, Javornik) in Nanosa (okolica Pleše) in njihovo floristično sestavo primerjali s floristično sestavo podobnih v Sloveniji opisanih fitocenoz iz asociacij Isopyro-Fagetum, Stellario montanae-Fagetum in Ranunculo platanifolii-Fagetum. Na podlagi teh primerjav jih uvrščamo v asociacijo Isopyro-Fagetum, v novo geografsko varianto, imenovano po vrsti Cardamine pentaphyllos in v dve novi subasociaciji -scopolietosum carniolicae in -stella-rietosum montanae. Njim po floristični sestavi, še posebej spomladanskih geofitih, podobne montanske bukove gozdove v vrtačah Kalskega gozda (severovzhodni del planote Banjšice), uvrščamo v novo subasociacijo Lamio orvalae-Fa-getum stellarietosum montanae. Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, Isopyro--Fagetum, Lamio orvalae-Fagetum, Trnovski gozd, Nanos, Banjšice, Slovenija 1 Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Regional unit Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin and Biotechnical Faculty of the University in Ljubljana, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 55/2, 5-59, LJUBLJANA 2014 1 INTRODUCTION While the forest vegetation of the Trnovski gozd plateau has been relatively well researched (Zupančič 1967, 1969, 1980, 1999, 2012, Puncer 1979, marinček 1996, 1998, Marinček & Čarni 2010, Marinček et al. 1993, Surina 2002, Surina & Dakskobler 2013, Dakskobler, Urbančič & A. Wraber 2000, Dakskobler 1997, 2003), the Nanos plateau, although a subject of some of the listed publications, has not been studied as much. Beech forest syntaxa described or mentioned for this area include: Seslerio autumnalis-Fagetum, Lamio orvale-Fagetum, Omphalodo-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum, Stellario montanae-Fagetum (Stellario glochidispermae-Fagetum) and Polysticho lon-chitis-Fagetum. Stands of all listed communities were detected and recorded also during our previous research of forest vegetation on the Trnovski gozd plateau. In recent years, Idrian botanists (R. Terpin, A. Vončina) told us about the beech stands in the belt extending from Javornik past Kanji Dol, Strmec and Mrzli Log to Križna Gora which are special for the abundance of geophytes in the herb layer (Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Allium usinum, Corydalis cava, C. solida, Scopolia carniolica, Scilla bifolia, Gagea lutea, Anemone ranunculoides) in the early spring (April, early May) - see also Dakskobler, Terpin & Voncina (2010: 83). These forest stands usually grow on sunny, gentle to moderately steep, gullied and very rocky slopes or on top areas of hills, at elevations ranging between 950 m to 1250 m (rarely higher, up to 1350 m a.s.l.). The geological bedrock is limestone, dolomite limestone or dolomite, the soil is shallow, fresh, rendzi-na, brown rendzina, rarely also brown calcareous soils (Chromic Cambisols). Beech is the dominant species in the tree layer; also frequent is sycamore maple (Acer pseudoplatanus), in places also European ash (Fraxinus excelsior) and wych elm (Ulmusglabra). Norvey spruce (Picea abies) and silver fir (Abies alba) occur only sporadically as individual specimens. We made a total of 84 relevés that unequivocally characterise altimontane beech stands on calcareous bedrock and compared 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Figure 1: Approximate localities of the researched beech stands on tha map of Slovenia Slika 1: Približna nahajališča preučevanih bukovih sestojev na zemljevidu Slovenije these stands with similar beech and beech-maple communities described at this elevation belt from the Illyr-ian alliance Aremonio-Fagion and from the associations Isopyro-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum and Stellario montanae-Fagetum. Having estimated the diagnostic species and conducted the hierarchical classification we aimed to select the most suitable syn-taxonomic designation and rank for the described stands. Due to the similarities in the herb layer they were compared also to the montane beech forest on the slightly lower high-karst plateau of Banjsice (Lamio or-valae-Fagetum stellarietosum) in order to establish the differences and similarities between them; this forest had already been studied some time ago, but we have not, until now, validly published the results. 2 METHODS Beech stands on the Banjsice, Trnovski gozd and Nanos plateaus (Figure 1) were studied applying the Central-European phytosociological method (Braun--Blanquet 1964). In order to obtain the best possible floristic inventory the majority of relevés were made twice, in spring and in early summer. The relevés were entered into the FloVegSi database (T. Seliskar, Vres & A. Seliskar 2003). Combined cover-abundance values were transformed into ordinal values 1- 9 (van der Maarel 1979). Numerical comparisons were conducted with the software package SYN-TAX (Podani 2001). Relevés were arranged into analytic tables based on hierarchical classification. We integrated the results of the (unweighted) pair group method with arithmetic mean "(Unweighted) average linkage" - UPGMA, where we applied Wishart's similarity ratio. Phytosociological groups (= groups of diagnostic species) were formed on the basis of our own criteria, but with consideration of several authors. The floristic composition of the studied beech stands was compared to the floristic composition of similar altimontane beech communities in Slovenia. In our comparison we applied the hierarchical classification and two-dimensional ordination (principal coordinates analysis, PCoA, similarity ratio) and analysis of the proportion of diagnostic species of syntaxonomical groups. The nomenclature source for the names of vascular plants is Martincic & al. (2007), Martincic (2003, 2011) for names of mosses, Suppan, Prùgger & Mayrhofer (2000) for the names of lichens and Urbancic et al. (2005) for the names of soil types. The nomenclature source for the names of syntaxa are Silc & Carni (2012), with the exception of the name of the class Querco-Fagetea Braun-Blanquet et Vlieger in Vlieger 1937. 2.1 Ecological description of the study area Beech stands were recorded on sunny slopes of Mosceniski (Moscanarski) hrib (1356 m) above Pred- meja, under Marni vrh (1080 m) and under Vrh Hoje (1105 m) above Otlica (these two sites were the most remote into the interior of the plateau), under Veliki Kamen (1076 m) and Mali Kamen (1045 m) above Križna gora, under Križna gora above Col (957 m), on the hills between Mrzli Log, Zadlog and Črni Vrh (Brkovnik, Špičasti vrh - 1128 m, Špik - 1068 m), under the ridge of Javornik (1240 m) above Kanji Dol and on the southeastern rim of Nanos around Pleša (1262 m) - Figure 2. The geoological bedrock of the research area consists of Jurassic limestones and dolomites (Trnovski gozd) and of Cretaceous limestones with dolomite intercalations (Nanos) - Buser (1973, 2009), Janež et al. (1997); the predominating soil types are rendzina and brown calcareous soil (Lovrenčak 1998, Prus, in litt.). The climate is temperate continental, with mean annual temperature of 6 °C to 7 °C (Ce-gnar 1998) and mean annual precipitation of between 2000 mm and 2200 mm, which decreases considerably on the rims of the Nanos plateau (B. Zupančič 1995, 1998). The vegetation, including secondary meadows and pastures on the southern rims of the Trnovski gozd and Nanos plateaus, is still heavily influenced by the sub-Mediterraanean climate. The wind (bora) and snow are important climatic factors. As a rule, strong winds make the snow cover very uneven (high snow drifts accumulating on leeward slopes, wind-eroded areas on ridges) and the trees on peaks and ridges remain low and grouped in clusters due to the strong bora wind that blows there. The prevailing vegetation on the southern rims of the Trnovski gozd and Nanos plateaus is beech forest. In slightly lower areas between 800 m and 1000 m it is classified into the associations Seslerio autumnalis-Fagetum and Lamio orvalae-Fage-tum, and at elevations exceeding 1000 m mainly into the association Ranunculo platanifolii-Fagetum. The Dinaric fir-beech forest (Omphalodo-Fagetum) is the predominating community in the interior of both plateaus. Figure 2: Localities of researched montane and altimontane beech stands in Kalski gozd, on the Trnovski gozd and Nanos plateaus Slika 2: Nahajališča raziskovanih montanskih in altimontanskih bukovih gozdov v Kalskem gozdu, Trnovskem gozdu in na Nanosu 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Altimontane beech forest on the southeastern border of the Trnovski gozd and Nanos plateaus Figure 3: Dendrogram of relevés of altimontane beech stands on the southeastern border of the Trnovski gozd and Nanos plateaus ((UPGMA, similarity ratio) Slika 3: Dendrogram popisov altimontanskih bukovih sestojev na jugovzhodnem robu Trnovskega gozda in Nanosa (UPGMA, similarity ratio) Figure 4: Dendrogram of stands of the associations Isopyro-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum and Stellario montanae-Fagetum in Slovenia (UPGMA, similarity ratio) Slika 4: Dendrogram sestojev asociacij Isopyro-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum in Stellario montanae-Fagetum v Sloveniji (UPGMA, similarity ratio) G,35 -j G,3 G,25 G,2 G,l5 G,ld G,G5 iAx G -G,G5 -G,l -G,l5 : -G,2 -G,25 : -G,3 - I I I I I I I I I I I I I I I I I I -G,3 -G,2 -G,l G G,l Axis l i—i—r G,2 Figure 5: Two-dimensional scatter diagram of stands of the associations Isopyro-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum and Stellario montanae-Fagetum in Slovenia (PCoA, similarity ratio) Slika 5: Dvorazsežni ordinacijski diagram sestojev asociacij Isopyro-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum in Stellario montanae-Fagetum v Sloveniji (PCoA, similarity ratio) Legend to Figures 4 and 5: 1 IFsm Isopyro-Fagetum stellarietosum montanae, Trnovski gozd 2 IFcp Isopyro-Fagetum var. Cyclamen purpurascens, Trnovski gozd 3 IFfe Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior, Nanos 4 IFct Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Cardamine trifolia, Trnovski gozd 5 IFscl Isopyro-Fagetum scopolietosum, Trnovski gozd 6 IFsc2 Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Campanula latifolia, Trnovski gozd 7 IFhn Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Helleborus niger, Trnovski gozd 8 IFam Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum, Košir (1979) 9 IFaa Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae, Košir (1979) 10 RpFit Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides (Marincek & Čarni 2010) 11 RpFsn Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemorum, Marincek & Čarni (2010) 12 SmF Stellario montanae-Fagetum, Zupančič (2012) In terms of floristic similarity the recorded beech ; criterion they were arranged mainly in analytical tables. The differences are mainly in the presence and medium coverage of certain species (Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Allium ursinum, Corydalis solida, Scopolia carniolica, Lunaria rediviva), partly also in the geological bedrock (dolomite or limestone) and in the presence of some frigophilous species of spruce forests (see Tables 1, 2, 3 and 5). We made a synthetic table (Table 4) where we grouped our relevés into seven ids formed several groups (Figure 3) and based on this groups, to which we added five columns. These five columns demonstrate the floristic composition of the syntaxa that are, according to our findings, the most similar to the stands on the southern edge of the Trnovski gozd plateau. The comparison comprised the following syntaxa: Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum (Košir 1979, Table 4), Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae (Košir 1979, Tab. 7), Ranunculo pla-tanifolii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides (Marinček 2004, Table 1, Marinček & Čarni 2010, Table 10), Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemorum (Marinček & Čarni 2010, Table 7) and Stellario monta-nae-Fagetum (Zupančič 2012, Table 1, columns 1 to 16). Thus we obtained a table with 12 columns which we compared using hierarchical classification and two-dimensional ordination (Figures 4 and 5). With the exception of one group (the relevés under Moščeniški hrib, which are specific both in terms of floristics and stands), the researched stands from the Trnovski gozd and Nanos plateaus grouped separately from other compared syntaxa. The stands of the syn-taxa Stellario montanae-Fagetum and Ranunculo-Fage-tum stellarietosum nemorum, and the stands of the syntaxa Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae and Ranunculo-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides are relatively similar. The most similar to the stands from the southern edge of the Trnovski gozd plateau are the stands of the syntaxon Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum. The comparison clearly indicates a group of very similar Illyrian altimontane beech communities on calcareous bedrock and their floristic composition allows for the possibility that they could be classified into all three compared associations - Is-opyro-Fagetum, Ranunculo-Fagetum and (or) Stellario--Fagetum. We compared the presence of diagnostic species of the listed associations in the studied communities. Košir (1979) lists Isopyrum thalictroides, Co-rydalis cava, Ribes uva-crispa and Rumex arifolius as character species of the association Isopyro-Fagetum, while the differential species of this association comprise, among others, Scilla bifolia, Veratrum album, Adoxa moschatellina, Polygonatum verticillatum, Anemone ranunculoides, Chrysosplenium alternifolium, Stellaria montana, Gagea lutea, Arum maculatum and Adenostyles alliariae. Most of the listed species occur also in the researched stands. Adenostyles alliariae and Chrysosplenium alternifolium are very rare. We also did not record Ribes uva-crispa and Scrophularia ver-nalis, but these two species are not frequent in Košir's relevés either (frequency under 50%). In our opinion, the diagnostic value of some of the listed species is in that they characterise the altimontane belt and usually occur in all of the compared altimontane beech communities (e.g. Veratrum album and Polygonatum verticillatum). Zupančič (2012) is of the same opinion. Marinček & Čarni (2010) list the following species as diagnostic for the syntaxon Ranunculo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemo-rum: Polygonatum verticillatum, Ranunculus platanifo-lius, Adenostyles glabra (character and differential species of the association), Aremonia agrimonoides, Cala- mintha grandiflora (geographical differential species), Oxalis acetosella, Stellaria nemorum, Cardamine bulbi-fera, Galium odoratum, Adenostyles alliariae, Ranunculus lanuginosus, Doronicum austriacum (differential species of lower units). The diagnostic value of character species of the association is low, as they are found in most altimontane beech communities. Stellaria nemorum was not recorded among the differential species of lower units in the studied stands, but we did record a similar species, S. montana. It is possible that in the relevés made by Marinček and published by Marincek & Čarni (ibid.) S. montana also occurs alongside S. nemorum. Marinček & Čarni (2010) list the following species as diagnostic for the syntaxon Ranun-culo-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides: Isopyrum thalictroides, Adenostyles alliariae, Leucojum vernum, Ranunculus ficaria, Crocus vernus, Corydalis cava and Veronica montana. In the studied stands, Ranunculus ficaria was not recorded among the diagnostic species and Veronica montana occurred very rarely. Zupančič (2012) selected Stellaria montana, Polystic-hum aculeatum and Cardamine pentaphyllos as character species of the association Stellario montanae-Fage-tum, and Acer pseudoplatanus, Scrophularia nodosa and Corydalis cava as the differential species. All these species occur also in the studied phytocoenoses. We find that in terms of floristic similarity these do not group together with the relevés of the syntaxa Stella-rio-Fagetum and Ranunculo-Fagetum stellarietosum nemorum that originate from the same phytogeo-graphical region, but show a certain similarity with the syntaxon Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum from the pre-Dinaric phytogeographical region. This similarity is grounded in ecological characteristics. In either case this means mountain tops and frequently sunny rather than shady rocky slopes under hills, in our case on the Primorska (littoral) side of the highkarst plateaus of Trnovski gozd and Nanos. The soil is shallow, but fresh and nutrient rich, mainly rendzina. The spring aspect is characterised by numerous geo-phytes. The association Isopyro-Fagetum must be given priority also because it was described much earlier (Košir 1962) than the associations Ranunculo-Fage-tum and Stellario-Fagetum. According to our findings the stands of the association Isopyro-Fagetum therefore occur also in the northwestern part of the Dinaric phytogeographical region, in the belt of zonal altimon-tane beech forests from the association Ranunculo pla-tanifolii-Fagetum, with which they sometimes come in contact. Transitions between them are also possible, as demonstrated in relevés 1 to 7 in Table 2, and they could be classified, based on floristic composition, also into the association Ranunculo platanifolii-Fagetum. In our opinion, diagnostic species of the association Iso-pyro-Fagetum comprise Isopyrum thalictroides, Cory-dalis cava, C. solida, Anemone ranunculoides, Scilla bifolia, Gagea lutea, Allium ursinum, Leucojum vernum, Galanthus nivalis (the studied stands are dominated by the form Galanthus nivalis forma Sortež - Bavcon 2008: 21-22), Arum maculatum and Scrophularia ver-nalis. The joint occurrence of the listed species along with the presence of certain diagnostic species of alti-montane beech forests (Ranunculus platanifolius, Polygonatum verticillatum, Veratrum album s. lat.) indicates special site conditions (sufficient moisture and warmth) on the hills on the Primorska (littoral) side of the Dinaric high-karst plateaus and on top areas of hills in the pre-Dinaric region. Floristically, the joint occurrence of the listed geophytes quite clearly differentiates these stands from similar phytocoenoses from the associations Ranunculo platanifolii-Fagetum and Stellario montanae-Fagetum. On the Trnovski gozd plateau, the beech-maple community from the association Stellario montanae-Fagetum is distributed in the interior of the plateau, in a colder and moister local climate, which is demonstrated also in its composition by groups of diagnostic species, with a relatively large proportion of species of spruce forests (Vaccinio-Picee-tea) and tall herbs (Mulgedio-Aconitetea) - column 9 in Table 5. In terms of phytogeography, the studied stands from the Trnovski gozd plateau are classified into the new, northwestern-Dinaric geographical variant Iso-pyro-Fagetum var. geogr. Cardamine pentaphyllos. Its differential species are Cardamine pentaphyllos, Scopolia carniolica, Rhamnus fallax and Aconitum degenii subsp. paniculatum, but Lunaria rediviva and Campanula latifolia also have a certain diagnostic value. Its stands are characterised by a relatively frequent occurrence of European ash (Fraxinus excelsior) and wych elm (Ulmus glabra) in the tree layer. We propose that the pre-Dinaric variant be named after Cardamine kitaibelii: Isopyro-Fgaetum var. geogr. Cardamine kitaibelii. Its differential species are Cardamine kitaibelii (Cardamine polyphylla) and Cardamine waldsteinii (= C. savensis). For the pre-Alpine form (Is-opyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae, Menina planina) we propose it be named after spruce (Picea abies): Isopyro-Fagetum var. geogr. Picea abies. The occurrence of spruce on the mountain pasture Menina planina is largely connected with past management (when it was deliberately introduced and promoted) and the spruce in the stands of the association Isopyro-Fagetum probably occurs mainly subspontaneously there (Zupančič, in litt.); however, its natural occurrence in the foothills of the Savinja Alps cannot be excluded. 3.1.1 Lower syntaxonomical units of the geographical variant Isopyro-Fagetum var. geogr. Cardamine pentaphyllos The most characteristic stands of the association Iso-pyro-Fagetum on the Trnovski gozd plateau are classified into the subassociation Isopyro-Fagetum scopolie-tosum carniolicae subass. nov. hoc loco. Its nomenclat-ural type, holotypus, is relevé No. 12 in Table 1 and its differential species are Scopolia carniolica, Lunaria rediviva and Campanula latifolia. We distinguish two variants, var. typica (relevés 1 to 24 in Table 1) and a slightly more "aceretal" variant var. Campanula latifolia (relevés 25 to 39 in Table 1), which is characterised by a higher frequency and abundance of Lunaria rediviva, Campanula latifolia and Polystichum braunii as compared to the typical variant. Relevés Nos. 1 to 7 in Table 2 are a transitional form towards the association Ranunculo platanifolii-Fagetum and are temporarily classified into the frigophilous variant Isopyro-Fage-tum scopolietosum var. Cardamine trifolia. Relevés 8 to 19 in Table 2 are a dolomitophilous form classified into the syntaxon Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Hel-leborus niger and their differential species include Cyclamen purpurascens and Cirsium erisithales. Relevés 20 to 28 in Table 2 are temporarily treated as the variant Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior whose relative diagnostic species are Fraxinus excelsior, Acer pseudoplatanus and Allium ursinum. Most of the relevés of this beech-maple forest were made on the Nanos plateau, in the vicinity of Pleša, but certain diagnostic species of the association Isopyro-Fagetum (e.g. Isopyrum thalictroides, Arum maculatum and Scilla bifolia) and some of the diagnostic species of the geographical variant Cardamine pentaphyllos (Carda-mine pentaphyllos and Scopolia carniolica) were no longer found there. These relevés are generally still more similar to other stands of the association Isopyro--Fagetum than to the stands of other compared syn-taxa - this is indicated also by their grouping with certain relevés of the syntaxon Isopyro-Fagetum scopolie-tosum (columns 29 to 31 in Table 2). Also atypical are relevés in columns 32 to 36 in Table 2, where tall herb species from the class Mulgedio-Aconitetea are slightly more poorly represented (possibly because these relevés were not repeated in the summer). For the time being they are classified into the syntaxon Isopyro-Fa-getum var. Cyclamen purpurascens. Beech-maple stands in Table 3 that were made under Moščeniški (Mošančarski) hrib hill above Predmeja grouped completely separately from all other compared phytocoe-noses. These forest stands were largely cleared in the past or were affected by natural hazards, which is re- flected in the predominance of pole stands. Despite the absence of some of the diagnostic species it is our opinion that they also should be classified into the association Isopyro-Fagetum rather than into the association Stellario-Fagetum with which they share certain similarities. We classify them into the subassociation Iso-pyro-Fagetum stellarietosum montanae subass. nova hoc loco (the nomenclatural type, holotypus, is relevé No. 7 in Table 3). Stellaria montana and Urtica dioica are the differential species of the subassociation and indicate nitrophilous, moist and relatively warm sites on sunny aspects where snow melts faster, similar to some geophytes - Corydalis cava, C. solida, Arum ma-culatum, Gagea lutea, Galanthus nivalis forma Sortez, the latter in Slovenia only rarely occurs at such high elevations, at 1350 m a.s.l., and Campanula latifolia. In addition to the typical variant (var. typica) we also distinguish the variant with Campanula latifolia (relevés Nos. 7 to 9 in Table 3), which characterises more nitro-philous sites on the top area of the hill. Its differential species are also Aconitum lycoctonum s. lat. and Doro-nicum austriacum. 3.2 Comparison of the altimontane beech forest on the southeastern border of the Trnovski gozd plateau with the montane beech forest in Kalski gozd on the Banjšice plateau The montane beech forest in Kalski gozd in the northeastern part of the Banjšice plateau was phytosocio-logically studied years ago, but our findings were only noted in a detailed report (Dakskobler 1986) in which we described two syntaxa, Lamio orvalae-Fagetum stel-larietosum and Lamio orvalae-Fagetum luzuletosum luzuloidis. The relevé material for the subassociation -stellarietosum montanae was later supplemented and published in a synthetic form (Dakskobler, Seliskar & Vres 1999, Table 3, column 1). In this paper, we publish it also in the analytical form (Table 6). Basic ecological characteristics of the region where these stands were recorded are the following. The elevation of the relevés is between 800 m and 970 m a.s.l. (Figure 2). The highest peaks of the Banjšice plateau are Lašček and Veliki vrh, both 1071 m a.s.l., so the stands here occur at lower elevations than the compared stands from the Trnovski gozd plateau. The geological bedrock is Jurassic, in places also Cretaceous limestone (Buser 2009). The climate is moist and montane with the mean average precipitation of around 2200 mm (B. Zupančič 1995, 1998) and the mean annual temperature of 7 °C to 8 °C (Cegnar 1998). The predominating vegetation is beech forest, classified into the associa- tions Seslerio autumnalis-Fagetum (Dakskobler 1997) and Lamio orvalae-Fagetum. Stands of the subassociation Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae were found mainly on the rims and at the bottom of karstic sinkholes, on rocky sites. We excavated soil profiles on two spots and had them analysed by the Centre for Pedology and Plant Protection of the Department of Agronomy at the Biotechnical Faculty in Ljubljana; the soil was described by Prus (in litt.). He determined lessived, medium deep brown calcareous soil at the bottom of the sinkhole, and brown rendzina, mull, colluvial-deluvial on the slope of the sinkhole. Ecological conditions are therefore comparable with those on the southern slopes of the Trnovski gozd and Nanos plateaus. The difference is that the predominating bedrock on the Banjšice plateau is exclusively limestone, whereas in the researched parts of the Trnovski gozd and Nanos plateaus limestone is often mixed with dolomite. Another difference is in the stand composition and structure. Kalski gozd is dominated by more or less pure beech stands, mainly of coppice origin. Sycamore maple (Acerpseudoplatanus) is very rare in the tree layer, but frequent in the herb layer. Its low frequency in the tree layer is probably the result of past management. The stand structure on the Trnovski gozd plateau is considerably better, with a higher proportion of seed source trees and more sycamore maple, European ash (Fraxinus excelsior) and wych elm (Ulmus glabra) trees in the tree layer. The composition of the herb layer in compared phytocoenoses is very similar. It is characterised above all by spring geo-phytes. The geophytes that cover the largest areas in Kalski gozd are Cardamine enneaphyllos, Corydalis cava, Anemone ranunculoides, A. nemorosa, in places also Cardamine pentaphyllos, Corydalis solida, Gagea lutea; Isopyrum thalictroides and Crocus napolitanus (C. vernus subsp. vernus) are rare and Galanthus nivalis very rare. The frequent occurrence of Arum macula-tum and Scrophularia vernalis indicates nutrient-rich soil. Scilla bifolia, Leucojum vernum, Allium ursinum, Scopolia carniolica and Campanula latifolia were not recorded anywhere within the studied stands in Kalski gozd and Lunaria rediviva is also very rare. The summer aspect is recognised by high medium coverage of Stellaria montana, Lamium orvala, Cardamine bulbife-ra, Galium odoratum, Senecio ovatus, Urtica dioica, Circaea lutetiana, Dryopteris filix-mas, Polystichum aculeatum and Athyrium filix-femina. Indicators of ni-trophilous and fresh sites, Cardamine flexuosa and Veronica montana, in places also Circaea intermedia, occur quite frequently. There are comparatively a lot more species of forest clearings and ruderal sites in these stands, which is the result of management (thin- ning). The most common among them are Galeopsis speciosa, G. pubescens and Rubus hirtus. Some acido-philous species, such as Luzula luzuloides, which is the most frequent, and individual specimens of other aci-dophilous species, e.g. Gymnocarpium dryopteris, Dryopteris expansa and D. carthusiana, indicate les-sived soils and their acid reaction. As the sites are moist and rocky, the rocks are covered by a rich moss layer and several ferns, including Cystopteris fragilis. Compared to the stands on the Trnovski gozd plateau the stands in Kalski gozd comprise fewer diagnostic species of the alliance Aremonio-Fagion (Vicia oroboi-des, Hacquetia epipactis, Omphalodes verna, Cala-mintha grandiflora, Helleborus niger and Euphorbia carniolica, for example, were not recorded); on the other hand, Helleborus odorus, which together with some more thermophilous species (e.g. Sesleria autu-mnalis) indicates a slightly warmer climate and the vicinity of the stands of the association Seslerio autu-mnalis-Fagetum, occurs frequently. Much less frequent in the montane beech stands in Kalski gozd are character species of tall herb communities from the class Mulgedio-Aconitetea and some other diagnostic species of the altimontane belt (see also column 13 in Table 5). Veratrum album and Saxifraga rotundifolia were recorded only a few times in the stands of the subassociation Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum, while Ranunculus platanifolius and Polygonatum verti-cillatum were not recorded at all. The same applies to Aconitum lycoctonum s. lat., Thalictrum aquilegiifoli-um and Doronicum austriacum, and to the shrubs Lonicera alpigena and L. nigra. Despite these differences the floristic similarity of the stands of the subassociation Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum with the stands of the subassociation Isopyro-Fagetum scopolie-tosum according to S0rensen (1948) is about 64 %, which allows for the classification of the compared phytocoenoses into the same community at the rank of association. In order to confirm or reject this supposition we used hierarchical classification and two-dimensional ordination to compare the stands of the syntaxon Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum with some other forms of the association Isopyro-Fagetum on the Trnovski gozd plateau and with the classic form of this association (Isopyro-Fagetum var. geogr. Carda-mine kitaibelii) from the pre-Dinaric region of Slovenia (Košir 1979). This comparison (Figures 6 and 7) demonstrates that beech stands from the sinkholes of Kal-ski gozd do not group together with the syntaxa from the association Isopyro-Fagetum. With some of their characteristics, e.g. nitrophilous sites, they slightly resemble the stands of the syntaxon Isopyro-Fagetum Figure 6: Dendrogram of some subunits of the associations Isopyro-Fagetum and Lamio orvalae-Fagetum (UPGMA, similarity ratio) Slika 6: Dendrogram nekaterih oblik asociacij Isopyro-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum (UPGMA, similarity ratio) 14 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 55/2 - 2014 0,25- LoFsm ■ 0,20,15- IFam ■ IFsm ■ 0,1- 0,05- 0- < : -0,05 - -0,1-0,15 - IFsc ■ IFhn -0,2- IFfe " ■ -0,25 - -0,4 -0,35 -0,3 -0,25 -0,2 -0,15 -0,1 -0,05 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 Axis 1 Figure 7: Two-dimensional scatter diagram of some subunits of the associations Isopyro-Fagetum and Lamio orvalae-Fagetum (PCoA, similarity ratio) Slika 7: Dvorazsežni ordinacijski diagram nekaterih oblik asociacij Isopyro-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum (PCoA, similarity ratio) Legend to Figures 6 and 7: LoFsm Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae, Kalski gozd IFsc Isopyro-Fagetum scopolietosum, Trnovski gozd IFhn Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Helleborus niger, Trnovski gozd IFfe Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior, Nanos IFsm Isopyro-Fagetum stellarietosum montanae, Trnovski gozd IFam Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum, Košir (1979) stellarietosum from Mosceniski hrib above Predmeja, but their floristic composition as a whole is very different. Based on these comparisons they cannot yet be classified into the association Isopyro-Fagetum and we therefore stick to our existing classification into the syntaxon Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae, which we validly describe in this article. Its no- menclatural type, holotypus, is relevé No. 5 in Table 6. The differential species of the subassociation are Stellaria montana, Corydalis cava, C. solida, Gagea lutea, Anemone ranunculoides, Veronica montana and Scrop-hularia vernalis. Geographical differential species are Cardamine pentaphyllos, Sesleria autumnalis and Anemone trifolia. 4 CONCLUSIONS Beech and beech-maple forests of the altimontane belt on the Trnovski gozd and Nanos plateaus have so far been classified into the associations Ranunculo plata-nifolii-Fagetum and Stellario montanae-Fagetum. These two associations could also comprise altimon-tane beech stands in the southeastern part of the Trnovski gozd plateau, in the belt from Javornik past Kanji Dol, Strmec and Mrzli Log to Križna Gora, which are characterised by abundant geophytes in the herb layer (Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Allium usinum, Corydalis cava, C. solida, Scopolia carnioli-ca, Scilla bifolia, Gagea lutea, Anemone ranunculoides). Their site characteristics (rocky top areas of hills and their sunny slopes) and occurrence of most of the diagnostic species also allow for their classification into the association Isopyro-Fagetum that has so far been known on similar sites in the pre-Dinaric and pre-Alpine phytogeographical regions. Such classification is corroborated also by the comparison with numerical methods. We described a new geographical variant Is-opyro-Fagetum var. geogr. Cardamine pentaphyllos and new subassociations, Isopyro-Fagetum scopolietosum and -stellarietosum montanae. The species that differentiate the new geographical variant and subassociation -scopolietosum are Cardamine pentaphyllos, Scopo-lia craniolica, Lunaria rediviva, Rhamnus fallax, Aconi-tum degenii subsp. paniculatum and Campanula latifo-lia, while the endemic taxon Scopolia carniolica f. hla-dnikiana is its special feature. The latter was found in a small hollow on a sunny dolomite slope under Spicasti vrh (0050/3) at the elevation of 1100 m and not, as we had mistakenly published (Dakskobler 2013: 42), at the altitude of 1000 m. Floristically very similar montane beech forests in sinkholes of Kalski gozd in the eastern part of the Banjsice plateau are classified, based on numerical comparisons and established ecological differences, into the new subassociation Lamio orva-lae-Fagetum stellarietosum montanae. The conspectus of the newly described syntaxa is as follows: Class: Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Order: Fagetalia sylvaticae Walas 1933 Alliance: Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Tôrôk, Podani & Borhidi 1989 Association: Isopyro-Fagetum Kosir 1962 -scopolietosum carniolicae subss. nov. var. typica var. Campanula latifolia var. Cardamine trifolia var. Helleborus niger - stellarietosum montanae subass. nov. var. typica var. Campanula latifolia Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior prov. Isopyro-Fagetum var. Cyclamen purpurascens prov. Association: Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963 -stellarietosum montanae subass. nov. Division of the described stands in terms of phytogeo-graphy is as follows: Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Cardamine ki-taibelii Košir (=Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. Arum maculatum Košir 1979), pre-Dinaric region Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Picea abies Košir (=Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. Ade-nostyles alliariae Košir 1979), pre-Alpine region Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Cardamine pentaphyllos var. geogr. nova, the northern part of the Dinaric region Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963 var. geogr. Cardamine pentaphyllos Marinček 1995 (the pre-Alpine and northwestern Dinaric regions) The studied beech forests are mainly managed forests whose growth potential is generally low due to the extreme sites (rockiness, shallow soil, exposure to the bora wind), but which still have a pronounced protective function. Montane beech forests in Kalski gozd, where growth conditions in sinkholes are very good, are an exception. The protective function is the most important in the stands on ridges and any clear-felling here would lead to severe degradation. In addition, the studied forests are a site of some protected species and (or) species of conservation concern (Anon. 2002, 2004). The taxa Helleborus niger, H. odorus, Cyclamen purpurascens, Convallaria majalis, Dactylorhiza fuchsii, Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Listera ovata, Lilium martagon, L. bulbiferum, Iris graminea, Neottia nidus-avis, Sedum maximum and Platanthera bifolia are protected, but generally not threatened. The Red List includes two rare endemic taxa, Ranunculus wraberi and Scopolia carnio-lica f. hladnikiana, as well as Veratrum nigrum. 5 POVZETEK 5.1 Uvod Gozdna vegetacija Trnovskega gozda je razmeroma dobro raziskana (Zupančič 1967, 1969, 1980, 1999, 2012, Puncer 1979, Marinček 1996, 1998, Marinček & Čarni 2010, Marinček et al. 1993, Surina 2002, Surina & Dakskobler 2013, Dakskobler, Urbančič & A. Wraber 2000, Dakskobler 1997, 2003), malo manj to velja za Nanos, čeprav se nekatere prej naštete objave nanašajo tudi nanj. S tega območja so opisani ali vsaj omenjeni naslednji sintaksoni bukovih gozdov: Seslerio autumnalis-Fagetum, Lamio orvale-Fagetum, Omphalodo-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum, Stellario montanae-Fagetum (Stellario glochidisper-mae-Fagetum) in Polysticho lonchitis-Fagetum. Sestoje vseh naštetih združb smo opazili in popisali tudi pri naših dosedanjih raziskavah gozdne vegetacije Trnovskega gozda. Idrijski botaniki (R. Terpin, A. Vončina) so nas v zadnjih letih opozorili na bukove sestoje v pasu od Javornika mimo Kanjega Dola, Strmca in Mrzlega Loga do Križne Gore, katerih posebnost je bujna zeliščno plast geofitov (Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Allium usinum, Corydalis cava, C. solida, Sco-polia carniolica, Scilla bifolia, Gagea lutea, Anemone ranunculoides) zgodaj spomladi (aprila, začetek maja) - glej tudi Dakskobler, Terpin & Vončina (2010: 83). Osnovna značilnost teh gozdnih sestojev je, da navadno uspevajo na prisojnih, položnih do zmerno strmih užlebljenih in precej skalnatih pobočjih ali na samem ovršju vzpetin, na nadmorski višini od 950 m do 1250 m (redko tudi višje, do nadmorske višine 1350 m). Geološka podlaga je apnenec, dolomitni apnenec ali dolomit, tla pa so plitva, sveža, rendzina, rjava rendzina, redko tudi rjava pokarbonatna tla. Bukev je dominantna vrsta drevesne plasti, ob njej je pogost gorski javor (Acer pseudoplatanus), ponekod tudi veliki jesen (Fraxinus excelsior) in gorski brest (Ulmus glabra). Smreka (Picea abies) in jelka (Abies alba) se pojavljata le tu in tam kot posamična primes. Skupno smo naredili 84 fitocenoloških popisov, ki nedvomno označujejo altimontansko bukovje na karbonatni podlagi, in ga primerjali s podobnimi v tem višinskem pasu opisanimi bukovimi in bukovo-javorovimi združbami iz ilirske zveze Aremonio-Fagion, iz asociacij Isopyro-Fage-tum, Ranunculo platanifolii-Fagetum in Stellario mon-tanae-Fagetum. Na podlagi hierarhične klasifikacije in po presoji diagnostičnih vrst smo poskušali za opisane sestoje izbrati najprimernejšo sintaksonomsko oznako in rang. Zaradi podobnosti v zeliščni plasti smo jih primerjali tudi z gorskim bukovim gozdom na nekoliko nižji visokokraški planoti Banjšice (Lamio orvalae--Fagetum stellarietosum), ki smo ga preučili, a rezultatov do zdaj še ne veljavno objavili, že pred precej leti, in ugotavljali podobnosti in razlike. 5.2 Metode Bukove sestoje na Banjšicah, v Trnovskem gozdu in na Nanosu (slika 1) smo preučevali po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Večji del fitocenoloških popisov smo naredili dvakrat, spomladi in v začetku poletja, da smo pridobili čim popolnejši flori-stični inventar. Popise smo vnesli v bazo FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti smo pretvorili v ordi-nalne vrednosti od 1 do 9 (van der Maarel 1979). Nu-merične primerjave smo opravili s programom SYN--TAX 2000 (Podani 2001). Popise smo uredili v analitske preglednice na podlagi hierarhične klasifikacije. Upoštevali smo rezultate metode kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj "(Unweighted) average linkage" - UPGMA, kjer smo uporabljali Wishartov koeficient podobnosti (similarity ratio). Fi-tocenološke skupine (= skupine diagnostičnih vrst) smo ob upoštevanju številnih avtorjev oblikovali po lastnih merilih. Floristično sestavo preučenih bukovih sestojev smo primerjali s floristično sestavo podobnih altimontanskih bukovih združb v Sloveniji. Pri primerjavi smo uporabili hierarhično klasifikacijo in dvorazsežno ordinacijo (metodo glavnih koordinat, PCoA, koeficient podobnosti je bil »similarity ratio«) in analizo deležev diagnostičnih vrst sintaksonomskih skupin. Nomenklaturni viri za imena praprotnic in se-menk so Martinčič & al. (2007), za imena mahov Martinčič (2003, 2011), za imena lišajev Suppan, Prugger & Mayrhofer (2000) in Urbančič et al. (2005) za imena talnih tipov. Nomenklaturni vir za imena sintaksonov sta Šilc & Čarni (2012), razen za ime razreda Querco-Fagetea Braun-Blanquet et Vlieger in Vlieger 1937. 5.2.1 Ekološka oznaka raziskovanega območja Bukove sestoje smo popisali na prisojnih pobočjih Mo-ščeniškega (Moščanarskega) hriba (1356 m) nad Pred-mejo, pod Marnim vrhom (1080 m) in Vrhom Hoje (1105 m) nad Otlico (to sta bili najbolj v notranjost planote umaknjeni nahajališči), pod Velikim (1076 m) in Malim Kamnom (1045 m) nad Križno goro, pod Križno goro nad Colom (957 m), na vzpetinah med Mrzlim Logom, Zadlogom in Črnim Vrhom (Brkov-nik, Špičasti vrh - 1128 m, Špik - 1068 m), pod grebenom Javornika (1240 m) nad Kanjim Dolom in na jugovzhodnem robu Nanosa okoli Pleše (1262 m) - slika 2. Geološka podlaga raziskovanega območja so jurski apnenci in dolomiti (Trnovski gozd) in kredni apnenci z vložki dolomita (Nanos) - Buser (1973, 2009), Janež et al. (1997), prevladujoči talni tip so rendzina in rjava pokarbonatna tla (Lovrenčak 1998, Prus, in litt.). Podnebje je zmernocelinsko, gorsko s povprečno letno temperaturo okoli 6 °C - 7 °C (Cegnar 1998) in povprečno letno množino padavin od 2000 mm do 2200 mm, na obrobju Nanosa tudi precej manj (B. Zupančič 1995, 1998). Na južnih robovih Trnovskega gozda in Nanosa se v rastju, tudi na drugotnih travnikih in pašnikih, še precej pozna submediteranski vpliv. Pomembna podnebna dejavnika sta veter (burja) in sneg. Snežna odeja je zaradi močnih vetrov navadno zelo neenakomerna (visoki zameti v zavetrju, spihana območja na grebenih), močna burja pa na vrhovih in grebenih pogojuje nizko in šopasto rast dreves. Prevladujoča vegetacija na južnih robovih Trnovskega gozda in Nanosa je bukov gozd. V nekoliko nižjih predelih med 800 m in 1000 m ga uvrščamo v asociaciji Seslerio au-tumnalis-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum, na nadmorski višini nad 1000 m pa v glavnem v asociacijo Ranunculo platanifolii-Fagetum. Dinarski jelovo-bu-kov gozd (Omphalodo-Fagetum) je prevladujoča združba notranjosti obeh planot. 5.3 Rezultati in razprava 5.3.1 Altimontanski bukov gozd na jugovzhodnem robu Trnovskega gozda in Nanosa Popisani bukovi sestoji so se na podlagi floristične podobnosti združevali v več skupin (slika 3) in po tem merilu smo jih v glavnem uredili v analitske preglednice. Razlike so predvsem v prisotnosti in srednjem zastiranju nekaterih vrst (Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Allium ursinum, C. solida, Scopolia carniolica, Lunaria rediviva), deloma tudi v geološki podlagi (dolomit ali apnenec) in v prisotnosti nekaterih hladno-ljubnih vrst smrekovih gozdov (glej preglednice 1, 2, 3 in 5). Izdelali smo sintezno preglednico (preglednica 4), kjer smo naše popise združili v sedem skupin in jim dodali še pet stolpcev. V njih je floristična sestava sin-taksonov, ki so po našem védenju najbolj podobni preučenim sestojem na južnem robu Trnovskega gozda. V primerjavo smo vključili naslednje sintaksone: Iso-pyro-Fagetum var. Arum maculatum (Košir 1979, preglednica 4), Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae (Košir 1979, preglednica 7), Ranunculo platanifolii-Fa-getum var. geogr. Isopyrum thalictroides (Marinček 2004, preglednica 1, Marincek & Čarni 2010, preglednica 10), Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemorum (Marincek & Čarni 2010, preglednica 7) in Stellario mon-tanae-Fagetum (Zupančič 2012, preglednica 1, stolpci 1 do 16). Tako smo dobili preglednico s 12 stolpci in jih med seboj primerjali s hierarhično klasifikacijo in dvorazsežno ordinacijo (sliki 4 in 5). Preučeni sestoji iz Trnovskega gozda in z Nanosa so se razen ene skupine (popisi pod Moščeniškim hribom, ki so floristično in sestojno posebni) združevali ločeno od ostalih primerjanih sintaksonov. Razmeroma podobni so si sestoji sintaksonov Stellario montanae-Fagetum in Ranuncu-lo-Fagetum stellarietosum nemorum ter sestoji sintaksonov Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae in Ranunculo-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides. Sestojem z južnega roba Trnovskega gozda so še najbolj podobni sestoji sintaksona Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum. Primerjava očitno kaže na skupino precej podobnih ilirskih altimontanskih bukovih združb na karbonatni podlagi in njihova floristična sestava do- pušča možnost, da jih lahko uvrstimo v vse tri primerjane asociacije, Isopyro-Fagetum, Ranunculo-Fagetum in (ali) Stellario-Fagetum. Primerjali smo prisotnost diagnostičnih vrst naštetih asociacij v preučenih fito-cenozah. Košir (1979) kot značilnice asociacije Iso-pyro-Fagetum našteva vrste Isopyrum thalictroides, Co-rydalis cava, Ribes uva-crispa in Rumex arifolius, razli-kovalnice te asociacije pa so vrste Scilla bifolia, Veratrum album, Adoxa moschatellina, Polygonatum verti-cillatum, Anemone ranunculoides, Chrysosplenium al-ternifolium, Stellaria montana, Gagea lutea, Arum maculatum, Adenostyles alliariae in še nekatere druge. Večina od naštetih vrst uspeva tudi v preučenih sestojih. Zelo redki sta vrsti Adenostyles alliariae in Chryso-splenium alternifolium in nismo popisali vrst Ribes uva-crispa in Scrophularia vernalis, ki pa tudi v Koširjevih popisih nista pogosti (frekvenca pod 50 %). Nekatere od naštetih vrst imajo po našem mnenju digno-stično vrednost le v tem, da označujejo altimontanski pas in so navadno prisotne v vseh primerjanih alti-montanskih bukovih združbah (na primer vrsti Veratrum album in Polygonatum verticillatum). Enako meni tudi Zupančič (2012). Marincek & Čarni (2010) kot diagnostične vrste sintaksona Ranunculo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemorum naštevata Polygonatum verticillatum, Ranunculus pla-tanifolius, Adenostyles glabra (asociacijske značilne in razlikovalne vrste), Aremonia agrimonoides, Cala-mintha grandiflora (geografski razlikovalnici), Oxalis acetosella, Stellaria nemorum, Cardamine bulbifera, Galium odoratum, Adenostyles alliariae, Ranunculus lanuginosus, Doronicum austriacum (razlikovalnice nižjih enot). Diagnostična vrednost značilnic asociacije je majhna, saj jih najdemo v večini altimontanskih bukovih združb, med razlikovalnicami nižjih enot v preučenih sestojih nismo popisali vrste Stellaria nemo-rum, pač pa podobno vrsto S. montana. Možno je, da tudi v popisih, ki jih je naredil Marinček in sta jih objavila Marinček & Čarni (ibid.), poleg vrste S. nemorum uspeva tudi vrsta S. montana. Marinček & Čarni (2010) med diagnostičnimi vrstami sintaksona Ranun-culo-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides naštevata Isopyrum thalictroides, Adenostyles alliariae, Leucojum vernum, Ranunculus ficaria, Crocus vernus, Co-rydalis cava in Veronica montana. Med njimi v preučenih sestojih nismo popisali vrste Ranunculus ficaria in zelo redko vrsto Veronica montana. Zupančič (2012) je za značilnice asociacije Stellario montanae-Fagetum izbral vrste Stellaria montana, Polystichum aculeatum in Cardamine pentaphyllos, kot razlikovalnice pa vrste Acer pseudoplatanus, Scrophularia nodosa in Corydalis cava. Vse naštete vrste uspevajo tudi v preučenih fito-cenozah. Ugotavljamo, da se te po floristični podobno- sti ne združujejo skupaj s popisi sintaksonov Stellario--Fagetum in Ranunculo-Fagetum stellarietosum nemorum, čeprav le ti izvirajo iz istega fitogeografskega območja, pač pa kažejo določeno podobnost s sintakso-nom Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum iz preddi-narskega fitogeografskega območja. Ta podobnost je utemeljena na ekoloških značilnostih. V obeh primerih so to ovršja in večkrat prisojna kot osojna skalnata pobočja pod vzpetinami, v našem primeru na primorski (litoralni) strani visokokraških planot Trnovskega gozda in Nanosa. Tla so plitva, a sveža in bogata s hranili, v glavnem rendzina. Spomladanski aspekt označujejo številni geofiti. Asociaciji Isopyro-Fagetum moramo dati prednost tudi zato, ker je bila v primerjavi z asociacijama Ranunculo-Fagetum in Stellario-Fagetum opisana precej prej (Košir 1962). Po naših spoznanjih torej sestoji asociacije Isopyro-Fagetum uspevajo tudi v severozahodnem delu dinarskega fitogeografskega območja, v pasu conalnih altimontanskih bukovih gozdov iz asociacije Ranunculo platanifolii-Fagetum, s katerimi so ponekod stični. Mogoči so tudi prehodi med njima in pokazali smo jih v popisih 1 do 7 v preglednici 2, ki bi jih na podlagi floristične sestave lahko uvrstili tudi v asociacijo Ranunculo platanifolii-Fagetum. Diagnostične vrste asociacije Isopyro-Fagetum so po našem mnenju Isopyrum thalictroides, Corydalis cava, C. solida, Anemone ranunculoides, Scilla bifolia, Gagea lutea, Allium ursinum, Leucojum vernum, Galanthus nivalis (v preučenih sestojih prevladuje forma Sortež -Bavcon 2008: 21-22), Arum maculatum in Scrophula-ria vernalis. Skupno uspevanje naštetih vrst ob prisotnosti nekaterih diagnostičnih vrst altimontanskih bukovih gozdov (Ranunculus platanifolius, Polygonatum verticillatum, Veratrum album s. lat.) označuje posebne rastiščne razmere (dovolj vlage in toplote) na vzpetinah na primorski (litoralni) strani dinarskih vi-sokokraških planot in na ovršju hribov v preddinar-skem območju. Skupno uspevanje naštetih geofitov te sestoje floristično dokaj jasno razlikuje od podobnih fitocenoz iz asociacij Ranunculo platanifolii-Fagetum in Stellario montanae-Fagetum. Bukovo-javor jeva združba iz asociacije Stellario montanae-Fagetum je v Trnovskem gozdu razširjena v notranjosti planote, v bolj hladnem in vlažnem krajevnem podnebju, kar kaže tudi njena sestava po skupinah diagnostičnih vrst z razmeroma večjim deležem vrst smrekovih gozdov (Vaccinio-Piceetea) in visokih steblik (Mulgedio-Aconi-tetea) - stolpec 9 v preglednici 5. Preučene sestoje v Trnovskem gozdu v fitogeograf-skem smislu uvrščamo v novo severozahodnodinarsko geografsko varianto Isopyro-Fagetum var. geogr. Car-damine pentaphyllos. Njene razlikovalnice so vrste Cardamine pentaphyllos, Scopolia carniolica, Rhamnus fallax in Aconitum degenii subsp. paniculatum, določeno diagnostično vrednost pa imata tudi vrsti Lunaria rediviva in Campanula latifolia. Posebnost njenih sestojev je razmeroma pogosta prisotnost velikega jesena (Fraxinus excelsior) in gorskega bresta (Ulmusglabra) v drevesni plasti. Za predinarsko varianto predlagamo poimenovanje po vrsti Cardamine kitaibelii: Isopyro-Fgaetum var. geogr. Cardamine kitaibelii. Njeni razlikovalnici sta vrsti Cardamine kitaibelii (Cardamine polyphylla) in Cardamine waldsteinii (= C. savensis). Za predalpsko obliko (Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae, Menina planina) predlagamo poimenovanje po smreki (Picea abies): Isopyro-Fagetum var. geogr. Picea abies. Uspevanje smreke na Menini planini je sicer v precejšnji meri povezano s preteklim gospodarjenjem (ko so jo načrtno vnašali in pospeševali) in verjetno v tamkajšnjih sestojih asociacije Isopyro-Fagetum uspeva predvsem subspontano (Zupančič, in litt.), a ne moremo izključiti njenega naravnega uspevanja v prigorju Savinjskih Alp. 5. 3.1.1 Nižje sintaksonomske enote geografske variante Isopyro-Fagetum var. geogr. Cardamine pentaphyllos Najbolj značilne sestoje asociacije Isopyro-Fagetum v Trnovskem gozdu uvrščamo v subasociacijo Isopyro--Fagetum scopolietosum carniolicae subass. nova hoc loco. Njen nomenklaturni tip, holotypus, je popis št. 12 v preglednici 1, razlikovalnice pa vrste Scopolia carni-olica, Lunaria rediviva in Campanula latifolia. Razlikujemo dve varianti, var. typica (popisi 1 do 24 v preglednici 1) in še nekoliko bolj aceretalno varianto var. Campanula latifolia (popisi 25 do 39 v preglednici 1), ki jo z večjo pogostnostjo in obilnostjo kot v tipični varianti označujejo vrste Lunaria rediviva, Campanula latifolia in Polystichum braunii. Popisi št. 1 do 7 v preglednici 2 so prehodna oblika proti asociaciji Ranunculo platanifolii-Fagetum in jih začasno uvrščamo v hladnoljubno varianto Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Cardamine trifolia. Popisi številka 8 do 19 v preglednici 2 so dolomitofilna oblika, ki jo uvrščamo v sintakson Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Helle-borus niger, njihovi razlikovalnici sta tudi vrsti Cyclamen purpurascens in Cirsium erisithales. Popise številka 20 do 28 v preglednici 2 začasno vrednotimo kot varianto Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior, njene relativne diagnostične vrste so Fraxinus excelsior, Acerpseudoplatanus in Allium ursinum. Večino popisov tega bukovo-j avorovega gozda smo naredili na Nanosu, v okolici Pleše in v njih nismo več našli nekaterih diagnostičnih vrst asociacije Isopyro-Fagetum (na primer vrst Isopyrum thalictroides, Arum macula- tum in Scilla bifolia), prav tako ne nekaterih diagnostičnih vrst geografske variante Cardamine pentaphyl-los (Cardamine pentaphyllos in Scopolia carniolica). V splošnem pa so ti popisi še vedno bolj podobni ostalim sestojem asociacije Isopyro-Fagetum kot sestojem drugih primerjanih sintaksonov - to kaže tudi njihovo združevanje z nekaterimi popisi sintaksona Isopyro--Fagetum scopolietosum (stolpci 29 do 31 v preglednici 2). Netipični so tudi popisi v stolpcih 32 do 36 v preglednici 2, kjer so nekoliko slabše zastopane vrste visokih steblik iz razreda Mulgedio-Aconitetea (mogoč vzrok temu je v dejstvu, da teh popisov nismo ponovili v poletnem času). Za zdaj jih uvrščamo v sintakson Isopyro-Fagetum var. Cyclamen purpurascens. Povsem ločeno od vseh ostalih primerjanih fitocenoz so se združevali bukovo-javorovi sestoji v preglednici 3, ki smo jih naredili pod Moščeniškim (Mošančarskim) hribom nad Predmejo. Ti gozdni sestoji so bili v preteklosti močno izsekani ali prizadeti zaradi ujm, saj prevladujejo drogovnjaki. Kljub odsotnosti nekaterih diagnostičnih vrst je po našem mnenju tudi v tem primeru ustreznejša njihova uvrstitev v asociacijo Iso-pyro-Fagetum kot pa v asociacijo Stellario-Fagetum, s katero kažejo določeno podobnost. Uvrščamo jih v subasociacijo Isopyro-Fagetum stellarietosum monta-nae subass. nova hoc loco (nomenklaturni tip, holo-typus, je popis št. 7 v preglednici 3). Razlikovalnici subasociacije sta vrsti Stellaria montana in Urtica dioica, ki kažeta na nitrofilna, vlažna in tudi razmeroma topla rastišča v prisojni legi, kjer sneg prej skopni, podobno kot nekateri geofiti: Corydalis cava, C. solida, Arum maculatum, Gagea lutea, Galanthus nivalis (forma Sortež) - ta redkokje v Sloveniji uspeva tako visoko, na nadmorski višini 1350 m in tudi vrsta Campanula latifolia,. Poleg tipične variante (var. typica) razlikujemo tudi varianto z vrsto Campanula latifolia (popisi št. 7 do 9 v tabeli 3), ki označuje najbolj nitro-filna rastišča na ovršju vzpetine. Njeni razlikovalnici sta tudi vrsti Aconitum lycoctonum s. lat. in Doroni-cum austriacum. 5.3.2 Primerjava altimontanskega bukovega gozda z južnih pobočij Trnovskega gozda z gorskim bukovim gozdom v Kalskem gozdu na Banjšicah Montanski bukov gozd v Kalskem gozdu v severovzhodnem delu planote Banjšice smo fitocenološko preučili že pred precej leti, a naša spoznanja zapisali le v elaboratu (Dakskobler 1986). V njem smo opisali dva sintaksona, Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum in Lamio orvalae-Fagetum luzuletosum luzuloidis. Kasneje smo popisno gradivo za subasociacijo -stellarieto-sum montanae dopolnili in ga v sintezni obliki že obja- vili (Dakskobler, Seliškar & Vreš 1999, preglednica 3, stolpec 1). Zdaj ga objavljamo tudi v analitski obliki (preglednica 6). Osnovne ekološke značilnosti območja, kjer smo te sestoje popisali, so naslednje. Nadmorska višina popisov je od 800 m do 970 m nm. v. Ti sestoji uspevajo na nižji nadmorski višini od primerjanih v Trnovskem gozdu, saj sta najvišji vzpetini Banj-šic, Lašček in Veliki vrh, visoki le 1071 m nm v. Geološka podlaga je jurski, ponekod tudi kredni apnenec (Buser 2009). Podnebje je vlažno in gorsko, z letno povprečno množino padavin okoli 2200 mm (B. Zupančič 1995, 1998) in srednjo letno temperaturo 7 °C do 8 °C (Cegnar 1998). Prevladujoča vegetacijaje je bukov gozd, ki ga uvrščamo v asociaciji Seslerio autu-mnalis-Fagetum (Dakskobler 1997) in Lamio orvalae--Fagetum. Sestoje subasociacije Lamio orvalae-Fage-tum stellarietosum montanae smo našli večinoma na obodih in v dnu kraških vrtač, na skalnatih rastiščih. Na dveh mestih smo izkopali talna profila in analize so opravili na Centru za pedologijo in varstvo rastlin Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, tla pa je opisal Prus (in litt.). V dnu vrtače je ugotovil sprana srednje globoka rjava pokarbonatna tla, na pobočju vrtače pa rjavo rendzino, sprsteninasto, koluvi-alno-deluvialno. Ekološke razmere so torej precej primerljive z razmerami na južnih pobočjih Trnovskega gozda in Nanosa. Razlika je v tem, da na Banjšicah prevladuje izključno apnenec, v preučenih delih Trnovskega gozda in Nanosa pa je pogosto primešan dolomit. Razlika je tudi v sestojni zasnovi in zgradbi. V Kalskem gozdu prevladujejo bolj ali manj čisti bukovi sestoji, večinoma panjevskega izvora. Gorski javor (Acer pseudoplatanus) je v drevesni plasti zelo redek, pogost pa je v zeliščni plasti. Njegova majhna prisotnost v drevesni plasti je najbrž posledica preteklega gospodarjenja. Zasnova sestojev v Trnovskem gozdu je bistveno boljša, več je semenovcev in več je v drevesni plasti gorskega javorja, velikega jesena (Fraxinus excelsior) in gorskega bresta (Ulmusglabra). Precej podobna je v primerjanih fitocenozah sestava zeliščne plasti. Zanjo so značilni predvsem spomladanski geofiti, med katerimi v Kalskem gozdu največjo površino zastirajo vrste Cardamine enneaphyllos, Corydalis cava, Anemone ranunculoides, A. nemorosa, ponekod tudi Cardamine pentaphyllos, Corydalis solida, Gagea lutea, redko Isopyrum thalictroides in Crocus napolitanus (C. vernus subsp. vernus) in zelo redko Galanthus nivalis. Na s hranili bogata rastišča kažeta pogosti vrsti Arum ma-culatum in Scrophularia vernalis. V preučenih sestojih v Kalskem gozdu nismo nikjer popisali vrst Scilla bifolia, Leucojum vernum, Allium ursinum, Scopolia carniolica in Campanula latifolia, zelo redka je tudi navadna srebrenka (Lunaria rediviva). Poletni aspekt prepozna- mo po velikem srednjem zastiranju vrst Stellaria montana, Lamium orvala, Cardamine bulbifera, Galium odoratum, Senecio ovatus, Urtica dioica, Circaea luteti-ana, Dryopteris filix-mas, Polystichum aculeatum in Athyrium filix-femina. Precej pogosti sta pokazateljici nitrofilnih in svežih rastišč Cardamine flexuosa in Veronica montana in ponekod tudi vrsta Circaea intermedia. Kot posledica gospodarjenja (redčenj) v teh sestojih uspeva primerjalno precej več vrst gozdnih posek in ruderalnih rastišč. Najpogostejše med njimi so Ga-leopsis speciosa, G. pubescens in Rubus hirtus. Na sprana tla in njihovo kislo reakcijo kažejo nekatere acid-ofilne vrste, najbolj pogosta med njimi je Luzula lu-zuloides, a posamično uspevajo tudi druge, na primer Gymnocarpium dryopteris, Dryopteris expansa in D. carthusiana. Ker so rastišča vlažna in skalnata, te skale pokriva bogata mahovna plast in tudi nekatere praproti, med njimi Cystopteris fragilis. V primerjavi s sestoji v Trnovskem gozdu so v Kalskem gozdu precej slabše zastopene diagnostične vrste zveze Aremonio-Fagion (nismo na primer popisali vrst Vicia oroboides, Ha-cquetia epipactis, Omphalodes verna, Calamintha grandiflora, Helleborus niger in Euphorbia carniolica), pač pa je pogost blagodišeči teloh (Helleborus odorus), ki skupaj s še nekaterimi bolj toploljubnimi vrstami (na primer Sesleria autumnalis), kaže na nekoliko toplejše podnebje in na bližino sestojev asociacije Seslerio autu-mnalis-Fagetum. Precej manj pogoste so v montan-skem bukovju v Kalskem gozdu značilnice združb visokih steblik iz razreda Mulgedio-Aconitetea in neketa-re druge diagnostične vrste altimontanskeg pasu (glej tudi stolpec 13 v preglednici 5). Vrsti Veratrum album in Saxifraga rotundifolia smo v sestojih subasociacije Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum popisali le nekajkrat, vrst Ranunculus platanifolius in Polygonatum verticillatum pa sploh ne. Enako velja za vrste Aconitum lycoctonum s. lat., Thalictrum aquilegiifolium in Doronicum austriacum ter za grmovnici Lonicera alpigena in L. nigra. Kljub tem razlikam je floristična podobnost sestojev subasociacije Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum s sestoji subasociacije Isopyro-Fagetum scopolietosum po S0rensenu (1948) okoli 64 %, kar dopušča uvrstitev primerjanih fitocenoz v isto združbo na rangu asociacije. Da bi to potrdili ali zavrgli, smo s hierarhično klasifikacijo in dvorazsežno ordinacijo sestoje sintaksona Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum primerjali še z nekaterimi drugimi oblikami asociacije Isopyro-Fagetum v Trnovskem gozdu ter s klasično obliko te asociacije (Isopyro-Fagetum var. geogr. Cardamine kitaibelii) iz preddinarskega sveta Slovenije (Košir 1979). Ta primerjava (sliki 6 in 7) pokaže, da so bukovi sestoji iz vrtač Kalskega gozda ne združujejo skupaj s sintaksoni iz asociacije Isopyro-Fa- getum. Po nekaterih znakih, nitrofilnosti rastišč, so nekoliko podobni sestojem sintaksona Isopyro-Fage-tum stellarietosum z Moščeniškega hriba nad Predme-jo, nikakor pa ne po celotni floristični sestavi. Na podlagi teh primerjav jih za zdaj ne moremo uvrstiti v asociacijo Isopyro-Fagetum in ostajamo pri dozdajšnji uvrstitvi v sintakson Lamio orvalae-Fagetum stellarie-tosum montanae, ki ga v tem članku tudi veljavno opisujemo. Njegov nomenklaturni tip, holotypus, je fitoce-nološki popis št. 5 v preglednici 6. Razlikovalnice su-basociacije so vrste Stellaria montana, Corydalis cava, C. solida, Gagea lutea, Anemone ranunculoides, Veronica montana in Scrophularia vernalis. Geografske razli-kovalnice so vrste Cardamine pentaphyllos, Sesleria autumnalis in Anemone trifolia. 5.4 Zaključki Bukove in bukovo-javorove gozdove altimontanskega pasu v Trnovskem gozdu in na Nanosu smo do zdaj uvrščali v asociaciji Ranunculo platanifolii-Fagetum in Stellario montanae-Fagetum. V ti dve asociaciji bi lahko uvrstili tudi altimontanske bukove sestoje v jugovzhodnem delu Trnovskega gozda, v pasu od Javor-nika mimo Kanjega Dola, Strmca in Mrzlega Loga do Križne Gore, katerih posebnost je bujna zeliščna plast geofitov (Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Allium usinum, Corydalis cava, C. solida, Scopolia carniolica, Scilla bifolia, Gagea lutea, Anemone ranunculoides). Značilnosti njihovih rastišč (skalnata ovršja vzpetin in njihova prisojna pobočja) in prisotnost večine diagnostičnih vrst dopušča tudi njihovo uvrstitev v asociacijo Isopyro-Fagetum, ki smo jo do zdaj poznali na podobnih rastiščih v preddinarskem in predalpskem fitogeo-grafskem območju. Takšno uvrstitev podpira tudi primerjava z numeričnimi metodami. Opisali smo novo geografsko varianto Isopyro-Fagetum var. geogr. Car-damine pentaphyllos in novi subasociaciji Isopyro-Fa-getum scopolietosum in -stellarietosum montanae. Vrste, ki razlikujejo novo geografsko varianto in suba-sociacijo -scopolietosum, so Cardamine pentaphyllos, Scopolia craniolica, Lunaria rediviva, Rhamnus fallax, Aconitum degenii subsp. paniculatum in Campanula latifolia, posebnost pa je endemit Scopolia carniolica f. hladnikiana. Slednjega smo našli v manjši kotanji na prisojnem dolomitnem pobočju pod Špičastim vrhom (0050/3) na nadmorski višini 1100 m in ne, kot smo pomotoma objavili (Dakskobler 2013: 42), na nadmorski višini 1000 m. Floristično precej podobne mon-tanske bukove gozdove v vrtačah Kalskega gozda v vzhodnem delu planote Banjšice na podlagi numerič-nih primerjav in ugotovljenih ekoloških razlik uvršča- mo v novo subasociacijo Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae. Pregled novo opisanih sintaksonov je naslednji: Razred: Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Red: Fagetalia sylvaticae Walas 1933 Zveza: Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani & Borhidi 1989 Asociacija: Isopyro-Fagetum Košir 1962 -scopolietosum carniolicae subss. nov. var. typica var. Campanula latifolia var. Cardamine trifolia var. Helleborus niger -stellarietosum montanae subas. nov. var. typica var. Campanula latifolia Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior prov. Isopyro-Fagetum var. Cyclamen purpurascens prov. Asociacija: Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963 -stellarietosum montanae subass. nov. Členitev opisanih sestojev v fitogeografskem smislu pa je naslednja: Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Cardamine ki-taibelii Košir (= Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. Arum maculatum Košir 1979), preddinarsko območje Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Picea abies Košir (= Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. Ade-nostyles alliariae Košir 1979), predalpsko območje Isopyro-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Cardamine pentaphyllos var. geogr. nova, severni del dinarskega območja Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963 var. geogr. Cardamine pentaphyllos Marinček 1995 (predalpsko in severozahodno dinarsko območje) Raziskani bukovi gozdovi so v glavnem gospodarski, njihov rastni potencial je zaradi precej skrajnih rastišč (veliki skalnatosti, plitvih tal, izposatavljenosti burji) v splošnem majhen in imajo poudarjeno varovalno vlogo. Izjema so gorski bukovi gozdovi v Kal-skem gozdu, kjer je v vrtačah rastnost zelo dobra. V sestojih na grebenih je varovalna vloga tudi najpomembnejša in bi morebitna golosečnja povzročila hudo degradacijo. Preučeni gozdovi so tudi rastišče nekaterih zavarovanih in (ali) varstveno pomembnih vrst (Anon. 2002, 2004). Zavarovani, a v splošnem ne-ogroženi, so taksoni Helleborus niger, H. odorus, Cyclamen purpurascens, Convallaria majalis, Dactylorhiza fuchsii, Leucojum vernum, Galanthus nivalis, Listera ovata, Lilium martagon, L. bulbiferum, Iris graminea, Neottia nidus-avis, Sedum maximum in Platanthera bifolia. Na Rdečem seznamu sta redka endemita Wraber-jeva zlatica (Ranunculus wraberi) in Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana) ter črna čmerika (Veratrum nigrum). ACKNOWLEDGEMENTS - ZAHVALA I would like to thank Rafko Terpin, Anka Vončina and Elvica Velikonja for the guidance and advice in the research of beech forests of the Trnovski gozd and Nanos plateaus. Mag. Tomaž Prus described the soil in Kalski gozd and helped me with the explanation of the soil conditions on the Trnovski gozd plateau. I am grateful to Academician Dr. Mitja Zupančič and Mag. Andrej Seliškar for their peer review of the text, corrections and supplements thereto. Iztok Sajko prepared Figure 2 for print. English translation by Andreja Šalamon Verbič. 6. REFERENCES - LITERATURA Anonymus, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 82/2002, pp. 8893-8910. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS 46/2004. Bavcon, J., 2008: Mali navadni zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji. Common Smow-drop (Galanthus nivalis L.) and its divesity in Slovenia. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 96 pp. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien-New York, 865 pp. Buser, S., 1973: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač lista Gorica. Zvezni geološki zavod, Beograd, 50 s. Buser, S., 2009: Geološka karta Slovenije 1: 250.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Cegnar. T, 1998: Temperatura zraka. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 100-101. Dakskobler, I., 1986: Prispevek k poznavanju gorskih bukovih gozdov v Sloveniji. Soško gozdno gopodarstvo Tolmin (Elaborat, 52 str. + priloge). Dakskobler, I., 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave 4. Razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255. Dakskobler, I., 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44-2: 5-85. Dakskobler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 31: 31-50. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 1999: Stellaria nemorum L. and Stellaria montana Pierrat (Caryophylla-ceae) in the forest communities of Slovenia. Folia Geobotanica (Praha) 34 (1): 115-125. Dakskobler, I., M. Urbančič & A. Wraber, 2000: Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija). Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 62: 5-52. Dakskobler, I., R. Terpin & A. Vončina, 2010: Rastlinstvo in rastje Občine Idrija. In: Nared, J. & D. Perko (eds.): Na prelomnici. Razvojna vprašanja občine Idrija. Založba ZRC, Ljubljana, pp. 81-95. Janež, J., J. Čar, P. Habič & R. Podobnik, 1997: Vodno bogastvo Visokega krasa. Geologija d.o.o.,Idrija, 167 pp. Košir, Ž., 1962: Übersicht der Buchenwälder in Übergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden. Mitteilungen der Ostalpin-Dinarischen Pflanzensoziologischen Arbeitsgemeinschaft (Padova) 2: 54-66. Košir, Ž., 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 17(1): 1-242. Lovrenčak, F., 1998: Prsti. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 114-115. Marinček, L., 1996: Subalpine Buchenwälder in den Westlichen Dinariden. Atti del 24o Simposio della Societa Estalpino-Dinarica di Fitosociologia. - Ann. Mus. Civ. Rovereto. Sez.: Arch., St., Sc. nat. Suppl. II, vol. 11 (1995), Rovereto, pp. 197-208. Marinček, L., 1998: Hochmontane Buchenwälder Illyriens. Annales (Koper) Series Historia Naturalis 13: 103-108. Marinček, L., 2004: Gozdna vegetacija Menine planine. Kamniški zbornik (Kamnik) 17: 225-240. Marinček, L., L. Mucina, M. Zupančič, L. Poldini, I. Dakskobler & M. Accetto, 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica (Trieste) 12 (1992): 121-135. Marinček, L. & A. Čarni, 2010: Altimontanski bukovi gozdovi podzveze Saxifrago-Fagenion (Aremonio-Fagion). Scopolia (Ljubljana) 69: 1-107. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97-114. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Scopo-lia (Ljubljana) 72: 1-38. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Fraiman, S. Strgulc Kraišek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 pp. Puncer, I., 1979: Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fagetum na Trnovskem gozdu. In: Rauš, Dj. (ed.): Drugi kongres ekologa Jugoslavije II, Savez društava ekologa Jugoslavije, Zagreb, pp. 925-938. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. S0rensen, Th., 1948: A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns Selskab, Biologiske Skrifter (Kobenhavn) 5 (4): 1-34. Suppan, U., J. Prügger & H. Mayrhofer, 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica 76: 1-215. Surina, B., 2002: Phytogeographycal Differentiation of Dinaric Fir-Beech Forest (Omphalodo-Fagetum s. lat.) in the Western Part of the Illyrian Floral Province. Acta Botanica Croatica (Zagreb) 62 (2): 145-178. Surina, B. & I. Dakskobler, 2013: Phytosociology and ecology of the Dinaric fir-beech forests (Omphalodo-Fage-tum) at the north-western part of the Illyrian floral province (NW Dinaric Alps). Hacquetia (Ljubljana) 12 (1): 11-85. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Urbančič, M., P. Simončič, T. Prus & L. Kutnar, 2005: Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik & Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana.100 pp. Zupančič, B., 1995: Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 366 pp. Zupančič, B., 1998: Padavine. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 98-99. Zupančič, M., 1967: Der dinarische Bergahorn-Buchenwald (Aceri-Fagetum dinaricum) im slowenischen Hochkarstgebiet. Mitt. ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgem. (Trieste) 7: 89-96. Zupančič, M., 1969: Vergleich der Bergahorn-Buchengesellschaften (Aceri-Fagetum) im alpinen und dinarischen Raume. Mitt. ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgem. (Camerino) 9: 119-131. Zupančič, M., 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. Dela 4. razreda SAZU 24, Ljubljana, 262 pp. + preglednice. Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Dela 4. raz. SAZU 36, Ljubljana, 212 pp. + preglednice. Zupančič, M., 2012: Syntaxonomic problems of altimontane beech forests of the alliance Aremonio-Fagion in Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53(1-2): 83-127. Figures 10, 11, 12. Photo: I. Dakskobler Slike 10, 11, 12. Foto: I. Dakskobler Figure 10: Southeastern part of the Trnovski gozd plateau Slika 10: Jugovzhodni del Trnovskega gozda Figure 11: Stand of the association Isopyro-Fagetum in the early spring (Nanos) Slika 11: Sestoj asociacije Isopyro-Fagetum zgodaj spomladi (Nanos) Figure 12: Stand of the association Isopyro-Fagetum in summer (Moščeniški hrib) Slika 12: Sestoj asociacije Isopyro-Fagetum poleti (Moščeniški hrib) IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST B t« Irl ï C B CT-. co SZZTSZ OSOT « Ï5 Ln Q :u çA Ln o 00 o Ln o G\ o O Ln o CN Li^ oot £T0Z/ZZ/9 ^idg - TUJQ 00 en 06T9tZ 090! « ÏTJ Ln Q V o Ln o G\ - o o Ln o 3 O CN C-v oot ZT0Z/0£/£ ^idg - TUJQ t--. en £TZ91?Z 09H ï Ln CN < v rt o o G\ Ln o 00 Ln o 3 LT oot ZT0Z/6/Z eaoieujij - en ZTZ9tZ oen ï ïTJ Ln CN < cu rt o CN o G\ o o t-v Ln o 3 3 LT oot ZT0Z/6/Z Ln en WZTSZ OTZT « Ï5 O CN < :u O CN o o Ln o G\ Ln Ln 3 Ln o\ Ln oot £T0Z/£/Z ^ ro ZOZTSZ OOZT ï z O DA cu rt O o o Ln o G\ Ln Ln 3 t--. 3 oot £T0Z/£/Z en en TOZTSZ OOZT « Ï5 Ln CN < cu rt O CO o G\ o o G\ o Ln 3 CN C-v oot £T0Z/£/Z CN en nZ9U 09H Ï5 Ln < cu rt o o G\ Ln o G\ - o 3 t--. 3 oot ZT0Z/6/Z BOO^ BA01BU.ITJ - co nz9u SZTT ï Ln CN Q :u o CN o G\ o Ln t-v o o C-v CN oot ZTOZ/Z/t l|JA TlSBOldg o CO OOZTSZ ozn ï Z Ln en DA cu rt O CN o o Ln o 00 o Ln 3 o CN 3 Ln oot £T0Z/£/Z CT-. CN ¿0Z9ÏZ STZT « Ï5 Ln CN A cu rt O o 00 o Ln o G\ Ln o ^ C-v ^ LT oot ZT0Z/0£/£ 00 CN WZ9tZ OTZT ï Ï5 O CN A cu rt O o G\ - o G\ o CN o ^ 3 Ln oot ZT0Z/0£/£ t--. CN L£Z9tZ OOTT ï S5 Ln CN D cu rt o o G\ Ln o G\ Ln o ^ C-v 00 Ln oot ZTOZ/Z/t l|JA TlSBOldg CN £ZZ9tZ 0£TT « Ï5 O CN D :u Ln o G\ Ln Ln o G\ Ln o Ln vo CN t--. oot ZTOZ/Z/t l|JA TlSBOldg Ln CN 68X9172 S90T ï Ï5 Ï5 O D cu rt o o G\ Ln o o G\ Ln o Ln 00 t--. oot ZT0Z/0£/£ ^idg - l|JA TUJQ CN 9ZZ9U 080T ï ï ï ÏTJ O D :u rt o CN o G\ Ln o Ln o 3 oot ZTOZ/Z/t en CN 80T9tZ SOTT o A cu rt O Ln G\ Ln Ln o C-v o o 3 ^ o- Ln oot ZT0Z/8T/S 3f°H VA CN CN 8llZfZ OTTT « ÏTJ ÏTJ o CN D cu rt Ln o G\ Ln o G\ Ln Ln 3 C-v s OOS ZTOZ/Z/t l|JA TlSBOldg CN S6TTSZ OLTT « Ï5 Ln CN A :u o CO o o Ln Ln 00 o o 3 vo o\ oot £T0Z/£/Z O CN 00Z9tZ OLTT ï O CN A cu rt o CO o G\ o 3 o 00 o o 3 Ln o\ oot ZT0Z/0£/£ CT-. 9ZTTSZ 080T ï Ln A D cu rt o o 00 Ln o o o Ln C-v o Ln oot ZTOZ/Z/t 00 60Z9tZ 0£ZT ï Ln CN A cu rt o CO o G\ - o 00 o Ln 3 Ln t--. Ln oot ZT0Z/0£/£ t--. Z0Z9tZ 90ZT 'Si Ln A cu rt o Ln o o Ln o G\ Ln o 3 t-v oot ZT0Z/0£/£ £6TTSZ SSTT ï Ln A D cu rt o o o Ln Ln G\ Ln Ln CN CN oot £T0Z/£/Z l|JA AOlBpAOg - Ln Z6T9tZ STTT ï m o CN A :u P^ o CO o G\ Ln o 00 Ln Ln 3 00 CN oot ZT0Z/0£/£ ^ OOTTSZ 060T ï m O A cu rt o ^ o G\ Ln o Ln Ln 3 vo 00 oot £T0Z/8/Z ^TUAO^jg en 9ZT9W T60T ï Ï5 Ln A cu rt o CN o G\ o o Ln Ln t--. o- Ln oot ZT0Z/ZZ/£ ^TUAO^jg - goq TJZJJ/V CN Z8T9tZ 090T a; -x. ÏTJ Ln D cu rt Ln o G\ Ln - Ln t-v o o ^ 00 Ln oot ZT0Z/0£/£ ^idg - l|JA TUJQ ^ ¿OÏ9fZ 080T ï Ln CN A cu rt o t--. o G\ Ln o o o Ln o\ 3 Ln oot ZT0Z/8T/S 3f°H O 90T9tZ 080T ï m O CN A :u rt o CO o G\ Ln o 00 Ln o Ln o CN oot ZT0Z/8T/S 3f°H CT-. T£Z9tZ S80T s s z O CO D :u rt o Ln o 00 - o o o 3 00 o\ Ln oot ZTOZ/Z/t 00 0£Z9tZ S60T ï m o D cu rt o CO o G\ Ln Ln o Ln Ln 3 o 00 ^ oot ZTOZ/Z/t t--. 90Z9tZ OZZT ï trj o CO A cu rt o Ln o G\ Ln o G\ o o ^ CN Ln oot ZT0Z/0£/£ 6£lZfZ OZOT « Ï5 o CN A D cu rt o Ln o G\ Ln Ln o 00 o CN o Ln C-v Ln oot ZT0Z/ZZ/£ ^TUAO^jg - BUZT.I5[ Ln ££Z9fZ 080T « ïTJ Ln D :u P^ o o G\ Ln Ln t-v Ln Ln ^ Ln oot ZTOZ/Z/t pi}iqo)j - l|JA TlSBOldg ^ f£Z9fZ S90T ï Ln D cu rt o o G\ - o 00 o o o CN o oot ZTOZ/Z/t p;i;qco[ - i|ja Tis^oidg en 6ZZ9PZ S60T W Ln D cu rt o CO o G\ - o 00 Ln Ln 3 t--. oot ZTOZ/Z/t ;o;ijqo5[ - BUZT.I5[ CN LL\9fZ 060T o A :u rt o CO o G\ Ln o 00 Ln o ^ 00 3 Ln oot ZT0Z/ZZ/£ ^TUAO^jg - §oq TJZJJ/V - S69ZPZ 080T W Ln CN < :u P^ o o 00 o o 3 o t-v o CN o ^ 00 oot ZT0Z/ZZ/£ ^TUAO^jg - EioS BUZT.I5[ E3b CO E CN E O E S s "a a o ^ S "S & ? SR > cu na plast) plast) ¡p CU V -"O O v i JD V V > M s Il E3 HiT -S Ja SiP CL) Ž» SB s > 1 s > T» Ji <± « 6 rn s^^ ÙO M o »J N .s -a ^ o ¡3 iS & ö H3 ii -g s x -la čl S* S* IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST PH CA Ln ^ s P^ 00 en t-v en o\ CN a\ en £/0S00 98TSZT Z0TZ80S - + 00 en £/0S00 £9TSZT T6£Z80S - + - t-v en X/OSTO S998ZT TT8£80S + + en Z/OSTO £S06ZT 688Z80S + - Ln en X/OSTO 8ZZ8ZT Z0TT80S - - + X/OSTO 9008ZT Z0ZT80S + + en en X/OSTO 9Z08ZT 88ZT80S + + CN en X/OSTO Z998ZT 6Z8£80S + - en £/0S00 T£9ZZT £STZ80S - CN - O en X/OSTO 6S6ZZT 08ZT80S + - + a\ CN T/OSTO Z0Z8ZT 9£0T80S - m 00 CN T/OSTO 88T8ZT T60T80S - C-v CN £/0S00 8T9ZZT TTSZ80S en - CN £/0S00 9S9ZZT 89TZ80S CN - CN Ln CN £/0S00 8TTSZT Z0TZ80S - - - CN £/0S00 0TT£ZT TTZZ80S CN - en en CN T/6T00 T8T8TT 06T880S CN CN CN £/0S00 TT9ZZT 88£Z80S CN CN CN T/OSTO 6ZZZZT ZT£T80S + O CN T/OSTO 80ZZZT 98ZT80S en - a\ £/0S00 08T£ZT 80TZ80S - - 00 T/OSTO ST£8ZT ZZ6£80S CN en - t-v T/OSTO 9Z08ZT Z6TT80S - CN £/0S00 9£SZZT Z0ST80S - ^ + Ln T/OSTO ZT9ZZT Z0£T80S - en + ^ £/0S00 0Z9£ZT 66Z980S - - - en £/0S00 ZZ9£ZT T08980S + en CN CN £/0S00 T9TSZT TT£Z80S - - S T/6T00 00T8TT TZT880S + CN O T/6T00 S9£8TT Z0S880S - CN a\ £/0S00 Z0T£ZT 09Z980S - en - 00 £/0S00 0ZT£ZT T9Z980S CN en - t-v T/OSTO Z£Z8ZT Z96£80S c g + - £/0S00 S£Z£ZT 0£8980S £ + - Ln £/0S00 T£ZZZT T00Z80S 0> S - en - ^ £/0S00 989ZZT 9£0Z80S >u CN - en £/0S00 0£T£ZT £9Z980S 0 S .2 + - + CN £/0S00 Z89£ZT 86Z980S - en CN - £/0S00 £0Z£ZT 8ZZ980S Q r + en CN ^ ^ ¡y ^ c*) SH C^l C^l ^ + r^ ^ + ^ m + ^ + cn) + "S ° S & c a n « « o Ö TS » & Q U -j ^ ^ ^ ^ ^ (y ^ ^ £ o o O 8 8 03 03 ' C^<^(JPhPH(J PH t^F^pjaapj < s -ü o s 3 § -O -O -O -O -O ) ) ) ) ) 00 < Ph H Ci Ci O O O "S H H H H H «u «u «u «u «u 3 3 3 3 3 •H 52 •iS 'H 5S 5S !S 5S 5S È PH È PH PH Ut Ut Ut Ut . . . . . I ^ U IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST rtrtöööWrtrtMööö tq I -a u « u b3 m 'g « a S. 1 g O ^ .S -ü ~ 1 S ^ S K ^ Js ^ u Ö ^ £ o H IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST LnLnLn VO^OCN'—i ^^^^oOLnLnco ^LncocNCN'—i LnLnLnco ^ooooc-vLnLnLn-^-^-^cNcNcN'—i rt«««« rt««««««« ooooo ooooo ooooo » S S .3 o ^ 13 ~ £ K- ^ .2 r O P Si^ g u 2 ^ a, u ^ S 'S . s g^do aja ia 3 n e pî u oj U rt U CO ZSZ9ÏZ 0£0I SW o CN DA D rt o o G\ Ln o G\ Ln o 3 Ln 3 o o ^ non OUÏ qjAAaof^aj - BUZTJ^ Ln CO LÏZ9ÏZ SWT Ln C rt o ^ o G\ Ln o 00 o o 3 3 o o ^ non OUÏ ^ CO Z9Z9K OKU W S Ln DA D rt o co o G\ Ln o t--. Ln o 3 t--. CN 3 o o ^ nonouï CO CO ISZ9W 000! W S S Ln CN DA D rt Ln o G\ Ln o t--. Ln o 3 00 CN o o ^ nonouï qjA Aaofpj-ejoS BUZTJ^ anje v %): "Ü, vna plast) ia plast) an - es )sev ee b £ o £ ! 1 £ ' > ? M )e O CP eu J2 jo ¿5 li t C »« O» rt s o s > t^ M O eu tu C 3 c H Z eUn3 d» TD s- t! J^ (Ufe CU^O 0,0 > O SšJg C 3h ü> '53 -C S- S3 'S S s; S fS S ca IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST PH vo OO Ln Ln en Ln CN ^ en 00 CN oo os CN <-H Lnaiai.—ICNCO en en Ln CN 3 en ^ OO Ln ^ vo en en en en £ CN CN CN o CN Os Ln O 2 ^ Os Ln LnLn.—i.—i ^ en CN CN vo en en CN en f/6f00 ZriL\Zf 90I980S - CN - -..... + + Ln en W6t00 eozist S00S80S - - + + ..... - ^ en W6t00 £0£ZZf SKS80S - + + en + + en en W6t00 mizï 0H980S - - - - + - en - - CN en W 6^00 9SZIZf Z0SS80S - - +..... - - S_... CN + £/osoo T/OSTO T/OSTO T/OSZO T/OSZO T/OSZO £/0S00 T/OSZO T/OSZO T/OSZO T/OSZO T/OSZO 9TSZZT* 6WZ80S + ~ Z9 T8ZT- ^ + 8T6ZZI7 81?£l780S « • 6T89ZT- 00£0Z0S « • ZZZTZOS « • £989ZT' 9ZWZ0S « • fï9ZZf SZZZ80S ^ • Z£ 89ZT-1?ZZ9Zl7 L9S9S1? Z8Z9Zt 1?ZZ9Zl7 £TW>Z0S ntozos wozos S8WZ0S S£S0Z0S 2 T/OSTO 2 T/OSTO £ T/OSTO 2 T/OSTO ïï £/0S00 3 £/0S00 2 £/0S00 2 £/0S00 S £/0S00 2 £/0S00 on £/0S00 °o £/0S00 880£Zt ¿fKZf £9f£Zf 80S£Zt TSZEZ1? ZTZEZ1? ZlOSZf 06TSZ17 WZSZI? Z6TSZ17 Z6ZSZ1? 6S£SZt W6£80S ZTTt80S 60Tt80S tTTt80S SZ6980S 9S0Z80S 06£Z80S 60£Z80S 9S£Z80S TSZZ80S t£ZZ80S tZTZ80S iv T/OSTO ^ 17/61700 « 17/61700 ^ 17/61700 m 17/61700 ^ c*) cn) + cn) + cn) + en, en en en en n ft ft ft ft M M M M "S ° S & c a n « « O a ^ ^ ^ 6 D =3 ci o "s U U c, t« < Ck M-^ftc^UU ftHC/^hC/^ww H «Ü is •iS •H •H •iS H H H !S 5S 5S !S « tJU ÜH ÜH tJU ut , , , , , I S ^ -e -e -e c H ft ft tk ft C C C H c IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST t-vCNO O Lnoo oovo LOCN CNCN CN +CN CN +.—1+ CN -H+CS CN+ CN Ln • cN B & : £ S ^ ^ faj .s I S Ï <3 u G -3 '•c a 3 ^ -S ^ s s ^ Ö £ m ^ b £ b5 u ^ ^ ^ ^ ^ -s O O O O O ^ TS £ ^ tp ip ip ^ ^ ^ ^ ^ ^ o C H s O fS Î C n, U t S ^ ^ ^ ^ ^ « ö ^ ^ ^ ^ Un UH U ^ m "č s Q Q O IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST s ^ O 3 Ki o. -u ^ ^ ^ ... s -o-o-o ss s '-Ti'-Ti'-ri '-Ti •p S S s S S .s O S5 TT ^ .a Ts ^ O & K a < o IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST OOVOCOVOCOCOCOCOCOCO CO CN '—i CN '—i '—i '—i '—i '—i '—i \dci en oooococococococococo oo'^om enen oo LncN ooe-vt-v rT> cococN rT> rT> m en r .. r .. tqtqtqtqtqtqtqtqtqtq ^ -o-o-o -o - O} 03 a I a ^^ a «u G ^ O t ^ ci. r^ -v H ° Sjs ^ £ u u ^ s 'o —s >> <0 IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST oo oo\ocn cococo \dci en \ÛOO (N OCNCN C-v \q Ln^cN >—i en oo 00 VO"^"^ coco Ln VH rtrtrtrtrtrtrtrt rtrtrtrt rtrtrtrt rt « rtrtrtrt rtrtrtrt ^ IM -O -O -O -O -O 3 š OS ^ ^ IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST 00 ROCOCO CO CO 1—i >—i >—i CO CO CO CO CO CO CO i-H^COCOCO VO LO CO '—I '—I ^O CO CO CO \D CN.—I.—I I ^^^ococo ^ VOCN.—I I g^^^^00 00^ CO ^c-vf-.'-n'-ncococN ,-H rt«««««« rt««««««« C^ ^ E-H JS Q 3 O H i« JŠ J: £ o m « « Hi g Q g Üh ^ O} ^ S b ts S iS Vt 5S o B s & s s Š ut3 «U tu DhQOU b U ^ O -J E-h -A -A ^Cro, I Š « £ O rt H IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST OOMOLn^COCN^ ^ OOOOOOOOOOVOVOVOVOCOCOCOCOCOCOCOCOO-) > £ 3 ooooo 'E, 0 o-, J2 n V s eu S 0 c H ■u eu 0 S S B P-, s -es N '■J-l tq c ötqtütq« «M S ooo ooooo ooooo ^ g ££ m £ o S S s £ .s « -3 & S ci ,0 J3 P, C^ Q s ^ ££ £ I ttt > P? a PH 0 a Ci js Î s v V - ""T1 00 'J-l = t JÇU JÇU u "cC "cC - S 'S , isiss n Q § <3 gTdO Pi U o arm oa gk a i >n ir rK Sign for syntaxa (Oznaka sintaksonoV) Author (Avtor) Diagnostic species of the association Isopyro-Fagetum (Diagnostične vrste asociacije Isopyro-Fagetum) ni iD- -T S F Oí R F p R O T F m K- -A A F i R F p R k š in m s F ID ID ID ID ID ID ŽK LM MZ ŽK LM ID FS Corydalis cava El 96 1OO 4S BS 2S 6O 96 FS Leucojum vernum El 92 1OO 29 2S l7 6O 2l QF Anemone ranunculoides El BS 6O 92 7S S2 TA Arum maculatum El 7S 6O 4S 92 l7 1OO 1OO FS Allium ursinum El 71 47 BS 92 2O 29 TA Corydalis solida El SB 6O l4 SS SB 6O ll QF Gagea lutea El S4 4O 42 SS 2O ll QF Scilla bifolia El S4 47 l4 7S B S7 TA Isopyrum thalictroides El SB BO l4 42 B B9 EC Galanthus nivalis El B SS SO 6l TA Scrophularia vernalis El 1B Differential speies of the geographical variants (Razlikovalnice geografskih variant) AF Scopolia carniolica FS Cardaminapentaphyllos TA Lunaria rediviva FS Fraxinus excelsior FS Fraxinus excelsior FS Fraxinus excelsior TA Ulmus glabra TA Ulmus glabra TA Ulmus glabra AF Rhamnusfallax TA Campanula latifolia AF Cardamine kitaibelii (C. polyphylla) AF Cardamine waldtsteinii (C. savensis) AF Aremonio-Fagion Cardamine trifolia E1 Cardamine enneaphyllos E1 Vicia oroboides E1 Stellaria montana E1 7S 6O SO 47 Aremonia agrimonoides El SB l4 Lamium orvala El SS 27 4S Cyclamen purpurascens El 2S 7 l4 Omphalodes verna El 2l 27 S7 Calamintha grandiflora El 2l 7 4S Euphorbia carniolica Hacquetia epipactis Helleborus niger Scopolia carniolica f. hladnikiana Knautia drymeia Ranunculus wraberi EC Erytrhronio-Carpinion Crocus vernus subsp. vernus Primula vulgaris Helleborus odorus Helleborus dumetorum El El El El El El El El El El l7 l7 l7 4 27 92 67 2O BS 1 B 1OO 7S SO 2S 42 B 2O SS 2S HEI 2S l7 l7 SS SS B 2O El 1OO 1OO 71 SO 17 El 96 9S S7 2S B 6O . El 71 1OO S7 SO 2O . ES SB SS 296 42 7S 4O . E2 21 2O 17 SS El 46 7 14S SS 2S ES 46 SS 4S 2S 6O . E2 B B El 21 7 29 B 2O . E2 SS SO 71 17 2O . El B 1 SS 1 B El 6B El SO B B 1OO SO SB 2O 2S SB BS BO 1OO 1OO 92 1OO 7S B9 l4 SB 67 . ll . . B SB BO 11 . SO B 2O 4 26 6 ll 94 B 94 1OO 2S 1OO 1OO 1OO 1OO 2S l9 ll SB 47 47 S S B1 1OO 9S O S1 1OO 9S B9 19 B S7 B1 S1 6O 1OO SB S1 BS SS S6 S 22 19 11 l4 S 1O S 6. 69 4O ll 6 2O S S S S ll 4 S Successive number (Zaporedna številka) l 2 S 4 S 6 7 8 9 lC ll l2 Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus ES 88 lCC 7l 42 8S 8C 7S 74 lCC S lCC Acer pseudoplatanus E2 46 4C 42 2S 89 S8 7S SS ll Acer pseudoplatanus El 7S 47 86 SS SS 2C 6S Sl S6 Geranium robertianum El 8S SS 4S 42 42 lCC 7 S2 S6 2S lC S6 Aconitum degenii subsp. paniculatum El 7S SS 4SS l7 6 ll Adoxa moschatellina El 7S 6C 4S SC 42 8C S4 42 44 8l SS 89 Aconitum lycoctonum s. lat. El S4 SS S7 42 2C 2l 2S SS Polystichum aculeatum El S4 7S lCC SC 8 4C 2l 26 8l 6S 2S SS Thalictrum aquilegiifolium El 46 6C 29 l7 S8 S lS lC Aruncus dioicus El lS SS 4S l7 S 2S Phyllitis scolopendrium El lS 47 l4 2C 4 ll lS SS Polystichum x luerssenii El lS SS Acer platanoides ES 4 ll Acer platanoides El 8 7 Hesperis candida El 8 7 l4 Dryopteris affinis El 8 Polystichum braunii El 4 4C Cardamine flexuosa El l4 ll Tilia platyphyllos ES l4 Polystichum x bicknellii El Scrophularia vernalis El l8 2S Euonymus latifolia E2 4 AI Alnion incanae Solanum dulcamara Impatiens noli-tangere Festuca gigantea Listera ovata Glechoma hirsuta Chrysosplenium alternifolium FS Fagetalia sylvaticae El El El El El El lS 27 7 7 16 2l . l4 2l SC 69 SC ll Fagus sylvatica ES lCC lCC lCC lCC lCC lCC lCC lCC lCC lCC 9S lCC Fagus sylvatica E2 88 8C 86 8S 67 2C 89 9S 94 lCC SC S6 Fagus sylvatica El 46 lS lCC 2S SS 2C 47 lS SC S6 Mercurialis perennis El lCC 8C lCC lCC 7S lCC S2 2l Sl 2S lC 44 Dryopteris filix-mas El lCC 9S lCC lCC 67 8C S4 84 lCC S8 8C 89 Galium odoratum El 96 8C 7l 8S SC lCC lCC 74 8l SC 9C lCC Daphne mezereum E2 88 7S 86 lCC 7S 6C S2 S2 44 7S 6S 44 Lilium martagon El 88 8C 7l SS 8S 7 47 Sl l9 lC S6 Paris quadrifolia El 88 67 7l 67 S8 8C 7S 6S S6 88 9S 78 Mycelis muralis El 8S SS 86 S8 S8 4C ll S8 8l l9 SS 67 Heracleum sphondylium El 79 67 7l lCC 7S lCC 7 l6 S8 SS Cardamine bulbifera El 7S 87 7l lCC 92 lCC lCC 74 Sl 94 9S 89 Actaea spicata El 67 87 86 7S S8 2C l4 l6 8l 78 Galeobdolon flavidum El 67 67 4S 8S SS 6C l4 89 82 Sl 4S S6 Lonicera alpigena E2 67 6C lCC 7S SC 8C 46 l6 2S Polygonatum multiflorum El 67 6C 29 S8 SC 6C 29 S ll Poa nemoralis El 6S 47 7l l7 SS 6 S 22 Symphytum tuberosum El S8 SS 29 S8 S8 4C S6 6S 6 88 9C Scrophularia nodosa El S4 6C 42 42 ll SS 88 6 S6 Sambucus nigra E2 SC 4C 7S 8 4C Epilobium montanum El 42 4C 4S l7 SS 7S 2S 2C 44 Prenanthes purpurea El 42 4C 4S S8 SS 47 Sl lC Salvia glutinosa El S8 47 lCC S8 2C S l9 S 44 Carex sylvatica El 29 lS l7 l7 l4 47 S6 7S Lathyrus vernus El 29 7 29 S8 SC 6C Sl SS Campanula trachelium El 2l 2C l4 SC SC 2C S lC Neottia nidus-avis El 2l l4 SS SS lC Sanicula europaea El 2l 7 29 SS 2S 4 2l Sl lS Euphorbia amygdaloides El l7 7 SC S8 6C l4 S2 69 7S Prunus avium ES l7 lS l7 Prunus avium E2 4 lS 8 8 4 Successive number (Zaporedna številka) l Prunus avium El s Euphorbia dulcis El lS Myosotis sylvatica El lS Phyteuma spicatum s. lat. El lS Ranunculus lanuginosus El lS Festuca altissima El s Cardamine impatiens El 4 Asarum europaeum El 4 Brachypodium sylvaticum El 4 Circaea lutetiana El 4 Hordelymus europaeus El 4 Pulmonaria officinalis El 4 Epipactis helleborine El Galeobdolon montanum El Melica nutans El Cephalanthera damasonium El Galium laevigatum El Viola reichenbachiana El Petasites albus El 2S S6 QP Quercetaliapubescenti-petraeae (incl. Festuco-Brometea) Melittis melissophyllum E1 Sorbus aria E3 Sorbus aria E2 Sorbus aria E1 Convallaria majalis E1 Arabis hirsuta E1 Arabis turrita E1 Lathyrus venetus E1 Ostrya carpinifolia E3 Prunus mahaleb E3 Sesleria autumnalis E1 Tamus communis E1 Tanacetum corymbosum (subsp. clusii ?) E1 Stachys recta E1 Hypericum montanum E1 QR Quercetalia roboris Rubus hirtus E2 Hieracium lachenalii E1 Pteridium aquilinum E1 Serratula tinctoria E1 Veronica officinalis E1 QF Querco-Fagetea l lS lS lS l4 lS l ll 2S S0 2S Ss s l4 l4 l4 l4 s ll ll ll ll ll s s s s s s s s ll s Anemone nemorosa El 96 l00 s6 l00 lS Lonicera xylosteum E2 29 2l s6 Ss Aegopodium podagraria El 2S SS l4 Ss 2S Moehringia trinervia El 2l l ll SS Cruciata glabra El s l4 s s Rosa arvensis E2 s s Stellaria holostea El s l l4 s S0 Clematis vitalba E2 4 Corylus avellana E2 4 l 2S Dactylorhiza fuchsii El 4 s Hepatica nobilis El 4 l4 2S s Platanthera bifolia El lS s Veronica montana El l4 Carex pilosa El s Viola riviniana El s Carex digitata El Veratrum nigrum El Ranunculus ficaria El Festuca heterophylla El 20 ll 2S 40 ll . Ss ll 20 ll 2S s 20 2S 20 20 s 9 l0 ll l2 S 42 S6 .S ls l6 6 . 10 Ss 69 . 6S ll lS ll ls S2 ll 29 S 60 2l 2S 6 l9 lS l9 6 l9 l0 ll 6 4S S9 26 lS l0 ll SS 2S 4S VP Vaccinio-Piceetea 4 l l 4 4 4 S s S S l S Successive number (Zaporedna številka) Maianthemum bifolium Gentiana asclepiadea Oxalis acetosella Lonicera nigra Valeriana tripteris Luzula luzulina Calamagrostis arundinacea Rosa pendulina Solidago virgaurea Veronica urticifolia Abies alba Abies alba Abies alba Picea abies Picea abies Picea abies Hieracium murorum Luzula luzuloides Dryopteris dilatata Aposeris foetida Dryopteris expansa Homogyne sylvestris Luzula pilosa Clematis alpina Vaccinium myrtillus Huperzia selago Luzula sylvatica Laserpitium krapfii Phegopteris connectilis E1 E1 1 67 6S E1 46 E2 SS E1 25 E1 21 E1 E2 E1 E1 ES E2 E1 ES E2 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E2 E1 E1 E1 E1 E1 E1 17 2 S 4 5 6 7 8 9 10 11 12 20 71 58 42 20 16 44 25 SS 47 100 50 17 21 6S 70 47 29 SS 20 25 89 94 81 95 56 SS 71 25 8 60 5 25 27 57 8 SS 20 6 1S 14 17 1S SS 1S 5 27 7 7 14 14 14 14 14 Gymnocarpyum dryopteris E1 Circaea alpina E1 EP Erico-Pinetea Calamagrostis varia E1 4 7 71 25 8 Cirsium erisithales E1 4 14 42 25 Carex alba E1 4 8 Rubus saxatilis E1 8 SSC Sambuco-Salicion capreae Sorbus aucuparia ES 17 27 14 8 Sorbus aucuparia E2 8 1S 42 17 8 Sorbus aucuparia E1 S8 20 86 8 8 Sambucus racemosa E2 29 40 4S 8 25 Salix caprea ES 4 20 17 RP Rhamno-Prunetea Rubus fruticosus agg. E2 4 7 Euonymus europaea E1 4 8 Rhamnus catharticus E2 8 MuA Mulgedio-Aconieteta Senecio ovatus E1 96 7S 100 92 92 Veratrum album subsp. lobelianum E1 96 100 100 67 92 Polygonatum verticillatum E1 92 87 100 58 75 Ranunculus platanifolius E1 75 7S 57 58 58 Milium effusum E1 46 1S 29 17 SS Athyrium filix-femina E1 42 80 71 42 42 Silene dioica E1 25 20 8 8 Doronicum austriacum E1 21 40 14 17 Saxifraga rotundifolia E1 21 5S 29 8 Ribes alpinum E2 17 29 8 25 Phyteuma ovatum E1 1S SS 25 Anthriscus nitida E1 8 7 SS Geranium sylvaticum E1 4 Poa hybrida E1 4 1S S2 5 5 5 S2 57 54 11 68 68 5S 17 4S 42 17 20 14 5 19 6 5 17 27 29 17 8 20 5 17 SS 57 8 5 1S 15 4S 8 8 20 16 19 1S 14 8 11 1S 1S 7 29 17 17 11 1S 7 29 SS 20 7 21 S8 88 75 8 4S 14 8 8 7 16 19 6S 80 15 8 29 8 5 8 7 14 17 42 4 16 25 S0 8 60 4S 8 4 SS 11 21 75 75 50 20 5 10 19 1S 5 . 19 25 25 . S8 5 1S 56 . 25 S7 56 25 55 22 20 22 SS 95 88 56 100 100 56 100 90 75 75 25 S1 50 25 65 . 55 29 58 100 81 . 19 . S2 S8 . S7 62 90 . 10 . 10 69 S0 . 10 . S5 78 67 11 67 11 22 SS 11 5 6 5 11 6 Successive number (Zaporedna številka) Cicerbita alpina Salix appendiculata Senecio nemorensis Allium victorialis Pleurospermum austriacum Rumex arifolius Ribes uva-crispa Chaerophylum hirsutum Myrrhis odorata Stellaria nemorum Adenostyles alliariae Crepis paludosa Geum rivale TG Trifolio-Geranietea EA Epilobietea angustifolii Dactylis glomerata Galium mollugo Deschampsia cespitosa Trolius europaeus Ajuga reptans GU Galio-Urticetea Urtica dioica Chaerophyllum aureum Geum urbanum Lamium maculatum Geranium phaeum Alliaria petiolata Rumex alpinus TR Thlaspietea rotundifolii Adenostyles glabra AT Asplenietea trichomanis Asplenium trichomanes Sedum hispanicum Cystopteris fragilis Cardaminopsis arenosa Moehringia muscosa Polypodium vulgare Asplenium ruta-muraria El E2 El El El El E2 El El El El El El Hypericum perforatum El 8 Digitalis grandiflora El 4 Origanum vulgare El 4 Lilium bulbiferum El Polygonatum odoratum El Valeriana wallrothii El Achillea distans El Iris graminea El Verbascum lanatum El Fragaria moschata El El El El El El El El El El El El 2 20 7 7 l4 Rubus idaeus E2 58 53 86 Galeopsis speciosa El 25 33 l4 Stachys alpina El l3 l3 l4 Fragaria vesca El 8 Hypericum hirsutum El 8 43 Arctium nemorosum El 4 Bromus benekenii El Galeopsis pubescens El Stachys sylvatica El Molinio-Arrhenatheretea Poa angustifolia El 4 l4 Veronica chamaedrys El 4 Taraxacum officinale El l4 Crocus albiflorus El l4 38 53 l3 20 4. 4 33 . 13 29 l4 l4 l4 33 8 8 8 33 l7 8 4 29 7 4 20 20 42 40 33 . l7 89 26 3l 56 . 44 . 25 79 6 53 44 l0 l4 ll l6 5 l3 6 68 68 . 3l ll 3l 5 19 5. l9 ll l0 l2 l3 l3 l9 75 l5 30 90 l0 2l 5 88 l9 El .. 5 El l3 l3 l4 25 . . 26 56 . 80 El 29 33 57 58 8. .5 . . 15 El 25 20 29 l7 8. El 25 27 43 25 8. 4 11 44 44 30 El 8 l7 . El 8 7 l7 8. El 4 27 29 33 . 20 19 . . El 4 29 25 ll ll l3 45 55 56 33 l0 33 3l 70 .5 . 10 89 ll l 3 4 5 6 7 ll 5 8 8 5 5 8 7 Successive number (Zaporedna številka) Asplenium viride Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae Sedum maximum ML Mosses and lichens (Mahovi in lišaji) Plagiomnium undulatum Marchantia polymorpha Cladonia pyxidata Bartramia pomiformis Dicranodontium sp. Metzgeria furcata Taxiphyllum depressum Orthodicranum montanum Mnium spinosum Peltigera leucophlebia Eurchinchium zetterstedtii Mnium seligeri Rhizomnium punctatum Pellia epiphylla Tortella fragilis Thuidium tamariscinum El El El S 4S S 6 Ctenidium molluscum E0 l00 si l00 l00 Ss s0 Isothecium alopecuroides E0 iS 60 Si Ss S0 s0 Homalothecium lutescens E0 il i l4 S0 Ss 40 Schistidium apocarpum E0 il 2i il iS S0 s0 Tortella tortuosa E0 6i i 29 li li 20 Neckera crispa E0 SS i il 42 s 20 Peltigera canina E0 2S SS,S s s 20 Plagiomnium cuspidatum E0 li 2i l4 li E0 li 2i l4 Plagiochila porelloides E0 lS lS l4 Pseudoleskeella catenulata E0 lS lS Anomodon attenuatus E0 s li Anomodon viticulosus E0 s li Hypnum cupressiforme E0 s lS s Paraleucobryum sauteri E0 s l4 s Polytrichum formosum E0 s lS Si 2S Thamnobryum alopecurum E0 s SS l4 li Atrichum undulatum E0 4 Brachythecium rutabulum E0 4 2i Bryum capillare E0 4 20 Dicranum scoparium E0 4 l4 Homalothecium sericeum E0 4 Mnium thomsonii E0 4 l4 Neckera complanata E0 4 Collema cristatum E0 4 Conocephalum conicum E0 i Homalothecium philippeanum E0 i 2S Mnium marginatum E0 i Porella platyphylla E0 i s Fissidens dubius E0 29 s E0 E0 El E0 E0 E0 E0 E0 E0 E0 E0 E0 E0 E0 E0 l4 l4 20 20 20 s ll 9 l9 l0 ll l2 4i ss 40 22 42 Sl SS 44 S6 lS is ll Sl s9 ll Ss l0 ll lS S0 0 S6 lS lS l9 l9 2S lS ll 2S l9 62 50 51 Sl 2S 2S l9 lS 6 20 .s l0 l0 S l0 4 i 9 2 2 Legend - Legenda 1 IFscl Isopyro-Fagetum scopolietosum var. typica, Trnovski gozd 2 IFsc2 Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Campanula latifolia, Trnovski gozd 3 IFct Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Cardamine trifolia, Trnovski gozd 4 IFhn Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Helleborus niger, Trnovski gozd 5 IFfe Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior, Nanos 6 IFcp Isopyro-Fagetum var. Cyclamen purpurascens, Trnovski gozd 7 IFam Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum, Košir (1979) 8 RpFsn Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemorum, Marinček & Čarni (2010) 9 SmF Stellario montanae-Fagetum, Zupančič (2012) 10 IFaa Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae, Košir (1979) 11 RpFit Ranuncolo platanifolii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides (Marinček & Čarni 2010) 12 IFsm Isopyro-Fagetum stellarietosum montanae, Trnovski gozd Table 5: Groups of diagnostic species in the stands of the association Isopyro-Fagetum, Stellario-Fagetum, Ranunculo-Fagetum and Lamio orvalae-Fagetum (relative frequencies) Preglednica 5: Fitosociološka sestava sestojev asociacij Isopyro-Fagetum, Stellario-Fagetum, Ranunculo-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum (relativne frekvence) Successive number (Zaporedna številka) Number of relevé (Število popisov) Area (Območje) Sign for syntaxa (Oznaka sintaksonov) Author (Avtor)_ Aremonio-Fagion Erythronio-Carpinion Tilio-Acerion Alnion incanae Fagetalia sylvaticae Quercetalia pubescenti-petraeae Quercetalia roboris Querco-Fagetea Vaccinio-Piceetea Erico-Pinetea Sambuco-Salicion capreae Rhamno-Prunetea Mulgedio-Aconieteta Trifolio-Geranietea Epilobietea angustifolii Molinio-Arrhenetheretea Galio-Urticetea Thlaspietea rotundifolii Asplenietea trichomanis Mosses and lichens (Mahovi in lišaji) 1 24 ki in 2 15 v ni r 'V Ji ni 4 12 Total (Skupaj) c1 2c t cs FI cs FI c FI ID ID ID 8,7 7,5 8,6 0,8 1,4 0,2 15,3 17,1 12,4 0,2 0,6 37,2 34,0 30,3 0,1 0,5 0,3 6,4 5,8 4,2 6,3 6,5 13,1 0,2 0,1 1,4 1,5 2,0 3,0 0,1 0,1 8,8 10,6 8,9 0,3 0,1 1,8 1,8 2,6 0,1 0,7 0,9 2,0 1,2 0,2 0,2 0,2 1,7 2,0 3,7 9,2 7,8 9,1 100 100 100 v in r >o ID 13 2.5 8,1 0,1 38,4 1,9 0,4 8.6 5.6 1,1 0,5 0,1 5.7 0,5 1,5 0,3 0,1 3,1 8,3 100 5 12 ki in 6 5 n e em a k ik ID 10 1,2 9,5 0,2 38,4 1,5 0,2 6,9 6,1 1,0 1.4 0,2 11,3 0,5 1.5 0,8 1,9 0,5 1,0 5,9 100 7 28 o oK ID 10,3 0,5 16,8 42,7 0,5 5,9 5,4 1,1 1,1 0,5 1,1 0,5 10,8 100 8 19 ni Q H S F ft R 9 16 O H ft 10 16 o oK A A 11 20 ft R IFam n s F p R SmF IFaa RpFit ŽK LM MZ ŽK LM 11,1 9,1 6,6 11,3 10,8 6,5 0,3 3,5 2,8 15,9 10,2 9,9 9,4 3,2 1,7 1,1 1,1 2,3 0,7 39,7 38,7 30,2 31,6 30,6 0,2 0,1 0,2 1,1 0,3 9,9 3,8 1,4 10,6 5,4 2,7 9,0 9,9 12,1 14,6 0,3 1,2 0,1 1,1 2,1 0,5 9,0 16,7 14,1 15,5 18,0 0,1 0,6 2,9 2,6 0,4 2,7 0,6 0,4 1,0 2,1 1,5 0,1 2,2 0,6 0,1 0,8 1,1 2,0 0,2 0,8 1,7 1,4 1,1 4,3 15,6 4,7 100 100 100 100 100 12 9 k š in m s FI ID 6,6 2,5 16,6 0,3 35,2 6,1 4,7 1,7 10,8 2,2 0,8 2,2 1,1 0,3 8,9 100 13 18 F o L ID 6,0 1,9 9,9 2,2 37,6 0,7 0,9 6,0 5.4 0,1 1,0 3,0 3,6 0,4 0,9 1,6 0,1 3.5 15,1 100 Legend -Legenda 1 IFscl Isopyro-Fagetum scopolietosum var. typica, Trnovski gozd 2 IFsc2 Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Campanula latifolia, Trnovski gozd 3 IFct Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Cardamine trifolia, Trnovski gozd 4 IFhn Isopyro-Fagetum scopolietosum var. Helleborus niger, Trnovski gozd 5 IFfe Isopyro-Fagetum var. Fraxinus excelsior, Nanos 6 IFcp Isopyro-Fagetum var. Cyclamen purpurascens, Trnovski gozd 7 IFam Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum, Košir (1979) 8 RpFsn Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora stellarietosum nemorum, Marinček & Čarni (2010) 9 SmF Stellario montanae-Fagetum, Zupančič (2012) 10 IFaa Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae, Košir (1979) 11 RpFit Ranuncolo platanifolii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides (Marinček & Čarni 2010) 12 IFsm Isopyro-Fagetum stellarietosum montanae, Trnovski gozd 13 LoF Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum, Kalski gozd IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST t\*o*OOON OOOOfNOO 2 L09I22 £ £09122 £ 209122 £ I09I22 3 009122 2 66SI22 2 86SI22 £ Z6SI22 =3 96SI22 on S6SI22 =o L6SI22 is £65122 26SI22 ^ I6SI22 ^ 06SI22 m 68SI22 m Z8SI22 - S8SI22 en I v ^ ON ° % ^ U ^ > ts ONg^U S v U ^ ^ o o ^ 00 £ 00 £ ^ 7 KsO ts^KvU cog^u cog^u 00 £ ON ^ 00 £ § 53 8861/82/9 ^ 2/8L66 ¿L9L0L SH90IS - § ffl 8861/82/9 ^ L/8L86 S6IS0L ILIZOIS + § 55 8861/62/9 ^ L/8L86 LL9L0L 690Z0IS + •• § g 8861/82/9 ^ 2/8L66 S£SL0L Z2SS0IS - . § £ 8861/82/9 ^ 2/8L66 ¿I£L0L 922S0IS + - . § £ 8861 '9 82 ^ 2/8L66 ¿iffOf ZS9L0IS + § 53 8861 /82/9 ^ 2/8L66 OIZLOL 92ZS0IS + + + § 53 8861 '9 82 ^ L/8L86 6I0S0L 8ZIZ0IS - + § £ 8861 '9 82 ^ Z/8L66 0IZ£0L 8S0S0IS - • + + § £ 8861 '9 82 ^ 2/8L66 6ZS£0L ££2£0IS + ++•••• + £ 8861 '9 82 § 55 8861 '9 82 ¡^ L/8L86 ¡^ 2/8L66 ¡^ 2/8L66 ¡^ L/8L86 ¡^ L/8L86 ¡^ 2/8L66 ¡^ 2/8L66 g 2/8L66 I90S0L LS£Z0IS 8SIL0L L2LL0IS l£ÏÏOÏ L09L0IS Î69Î0Î 98SZ0IS 22ZL0L LZLZOIS 2LIL0L L6I£0IS S29L0L 62890IS £IZL0L 9I8S0IS (N(N + + + S m WWWWWWW rt > J Î tu JS "is e -o c XI N s ë £ i « > 'Z « c S % & J2 > 10 Ä 10 "3 Q -S ° w £ o, > <2 S ^ — H ^ O e rt -Q j5 xi 2 OJ ^ C XI ë H o, e O N Js ^^ < H , O ^ t« ^ > J2 c o, S 3 £ , O O, iE 3 ¿2 3 a ts S3 ts S3 O C M •û 3 îL * «B o S c s M 'S a S «2° •a « Si -S « o =2 S3 8861 '9 82 IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST ■-^cnoo ooooo ooooo oowfoooooooooo Ln -+ .S > J A c xi N JS -— s 3 ^ 3 o 3 •s a "Ii a s &a > -e a "■is S e C s ~ ^ Va £ I ^ a u s tg~ tp a v. •S -S « g SS 2 aa S -a-a ^ vv C aa ^ UU a U f s o g X a aaa ess -aaa 3 3.31 iMs -.a a g aaa "Sag 3 W H< £ £ u w u o ■Is « £ § < H '¿s a S S o sa s s ï ¡a sss"a ¥ QÜÜci IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST vOvOvOvOvOvOvO c -Cl S 3 £ « S « S :s ts S — •A.a s V o -3 "S «s "S -S S O S g ' S ' -2 Cü « -S - -S3 ^ .¡ïaisoa c3 ¿S « r^ Si ! a 'S S « % S S ^H "3 S « « s S S ^ s -s : .3 : "S « 13 « • 2 g O .S G "S s s TS s •S s s g es s s ■S ■S "à Ci f a a s O KI U Oh s 5> 5 5 ^ s C? ïti Oi a IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST vOL^OO WWWWW wwww c XI N c Î- s S ^ 3 -3 3 •a O ^ ti Cü S ® O 1s £ £ ë £ fc 's ■C a a2 .a g £ •2* O Pi a £ cy ^^ut* u a i S ''s IS S J5 'S ^ S ¡N TS a a : ^ ö -ig & J"S -S à ft > 5 3 fr a S is fr fr o o . b b q q : S t^ v ^ S ■Sä o :» Î^IS g O^t/oC^^Cnt/oCq ft w a ^ S s 1| !Z cq Îs S S u S -3 S .'S 's | Ü o .s s m 3 £ S o H tu Ts & 3 1= ¿a His ^ s b « 2 G TS tu a ^ S s c? a Ci S s o a tj a « S g g Q Q S -a s b Ts S 0 js "!S -SS -¡c a a ^ tu ^ .tu ta s IS 3 3 5 -fs.y eu S - - -âSs (^soJSs - O Pi H > O J5 ! S fr -a „ g .y S « s.s s Us 1s tu TS s is ts S TS o, U 2 s | s S a s a 5 6 a •3 S IGOR DAKSKOBLER: PHYTOSOCIOLOGICAL DESCRIPTION OF ALTIMONTANE BEECH FOREST Oi CO . ON • + + oooooooooooooooo wwwwwwwwwwwwwwww c o -Q Sh ^ 0 01 Ol 0 01 s <= c XI > o S .2 * i N J s S -3 3 e Is •S-gS ^ . CN äs & u a s u J s 3 fr ^ S? s ^ -0 e 5 .¡= oj ^ c c ^ a H 's tyj «ü s Ja Ci 'I? s; onS.£ T3 ^fi C Ö ^ <3 .gpi M ^ u ^ « o o o 0 0 14 A NEW LOCALITY OF BOTRYCHIUM VIRGINIANUM IN THE GORJANCI HILLS, THE SOUTHERNMOST LOCALITY IN SLOVENIA AND CENTRAL EUROPE NOVO NAHAJALIŠČE VRSTE BOTRYCHIUM VIRGINIANUM NA GORJANCIH, NAJJUŽNEJŠE V SLOVENIJI IN V SREDNJI EVROPI Jože Kosec1 & Igor Dakskobler2 ABSTRACT A new locality of Botrychium virginianum in the Gorjanci Hills, the southernmost locality in Slovenia and Central Europe The paper offers an overview of new localities of a rare and endangered pteridophyte Botrychium virginianum in the Julian and Kamnik-Savinja Alps and gives a detailed description of the new locality in the Gorjanci Hills (southern Slovenia). The new locality is situated on a shady slope at the elevation of about 500 m in a montane beech forest classified into the association Lamio orvalae-Fagetum. We propose that this forest stand be protected as an eco cell. This is, except for one locality in Hungary, the southernmost locality in Central Europe. Botrychium virginianum grows further to the south only in Romania. Key words: Botrychium virginianum, phytogeography, Lamio orvale-Fagetum, Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Gorjanci, Julian Alps, Slovenia, Italy IZVLEČEK Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum na Gorjancih, najjužnejše v Sloveniji in v srednji Evropi Prikazujemo nova nahajališča redke in ogrožene praprotnice Botrychium virginianum v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah in podrobno opisujemo novo nahajališče v Gorjancih (južna Slovenija). Tam raste na osojnem pobočju na nadmorski višini okoli 500 m v gorskem bukovem gozdu, ki ga uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae--Fagetum. Za ta gozdni sestoj predlagamo zaščito v obliki ekocelice. To je, poleg nahajališča na južnem Madžarskem, najbolj južno nahajališče v srednji Evropi. Bolj južno raste le še v Romuniji. Ključne besede: Botrychium virginianum, fitogeografija, Lamio orvale-Fagetum, Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Gorjanci, Julijske Alpe, Slovenija, Italija 1 Šinkov Turn 51 A, SI-1217 Vodice - Ljubljana 2 Dr., the Jovan Hadži Institute of Biology of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Regional research unit, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin and Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 55/2, 61-74, LJUBLJANA 2014 1 INTRODUCTION Botrychium virginianum (L.) Sw. is a Euro-Siberian-Northern-American species, characteristic in the Alps mainly for gravel sites and grey alder stands, noble hardwood forests, montane beech forests, and more rarely also for subalpine spruce and spruce-beech forests (Aeschimann et al. 2004: 64, Fischer et al. 2008: 234). Based on phylogenetic analyses of the family Ophioglossaceae (Hauk et al. 2003), the rattlesnake fern can be placed also in the genus Botrypus as Bot-rypus virginianus (L.) Holub. Botrychium virginianum is relatively rare in the Southeastern Alps, which is corroborated also by the data for Austrian Carinthia (Franz 1991, Hartl et al. 1992: 103) and northeastern Italy (Poldini 2002: 80, Marchetti 2004: 120, Gobo & Poldini 2005: 68, Bona et al. 2005: 79-80, 168). The distribution and sites of this fern in Slovenia was discussed several years ago (Dakskobler 2003, Dakskobler et al. 2009: 77-78), when we also published its distribution map. So far, only its localities in the Julian and Kamnik-Savinja Alps (Martinčič 2007: 89) have been known, with the exception of the data for quadrant 9563/4 (sub-Pannonian phytogeographi-cal region, the Drava Valley) that was published by Jogan et al. (2001: 64). However, this data is incorrect and does not refer to a specific locality (Bačič, in litt.). In recent years we have discovered several more localities in the Kamnik-Savinja and especially in the Julian Alps, on sites characteristic for this species. One of these, namely in the area of the Kamniška Bistrica, is in a montane beech forest (Lamio orvalae-Fagetum), while the new sites in the Julian Alps are situated in the Alpine beech forest (Anemono trifoliae-Fagetum), in a doline spruce forest on glacial material (Laburno alpi-ni-Piceetum) and in a riparian grey willow and spruce stand (Lamio orvalae-Salicetum eleagni). The most fas- cinating is the new locality outside the Alps, in the Gorjanci Hills, where it was discovered in a montane beech forest twenty years ago (1994) by Jože Kosec and for which we made a phytosociological record (relevé) in the spring of 2014. Although there is only a single specimen of the rattlesnake fern in this beech stand (Jože Kosec detected two specimens on only one occasion), this locality represents a very important site in terms of phytogeography as it is one of the southernmost localities in the European part if its distribution area in general, with the exception of a few localities in Romania. Rothmaler (1991:10) mentions Hungary and Romania as the only European countries where this fern is found that are situated to the south of Slovenia. The only locality known in Hungary is at Kun-fehérto (Bacs-Kiskun county, south Hungary), where it grows in an oak-ash-helm gallery forest transforming into Anthrisco cerefolii-Robinetum. It is presumed that Botrychium virginianum was not part of the ancient Hungarian flora. It was probably introduced to this site in the 19 th century, at the time of establishment of forest plantations (Csiky 1997). In Romania, this species is found in the Carpathians, with the southernmost locality in the town Moldova Noua (at the border with Serbia), near the Danube (Gafta, in litt., Wit-kowski et al. 2003). The rattlesnake fern is not known in the countries of former Yugoslavia, with the exception of Slovenia (Mayer & Horvatic 1967: 101-102, Nikolic 2014 : Flora Croatica Database, http://hirc. botanic.hr/fcd/, as of 21. 10. 2014), nor is it known in the Apennine Peninsula (Marchetti 2004: 120, Aeschimann et al. 2004: 64). The article will provide a detailed description of the new locality in the Gorjanci Hills and compare its site by means of a vegetation table with one of the new localities in the Julian Alps. 2 METHODS The localities and sites of Botrychium virginianum were studied according to the standard Central-European methods (Ehrendorfer & Hamann 1965, Jalas & Suominen 1967, Braun-Blanquet 1964). The relevés were entered into the FloVegSi database (Seliskar & al. 2003). This database was used to make the distribution map (Figure 2). The relevés made on the two new localities (in the Moznica Valley and in the Gor- janci) were arranged in Table 1. The nomenclature source for the names of vascular plants is the Mala flora Slovenije (Martincic et al. 2007), and Martin-cic (2003) for mosses. The nomenclature source for the names of syntaxa are Silc & Carni (2012), with the exception of the name of the class Querco-Fagetea Braun-Blanquet et Vlieger in Vlieger 1937. 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Overview of new localities of Botrychium vir- ginianum in Slovenia and northeastern Italy 0158/4 (UTM 33TWL37) Slovenia: Dolenjska/Lower Carniola, Gorjanci, Rute above Orehovec, 515 m a.s.l. (Figure 1), montane beech forest (Lamio orva-lae-Fagetum). Det. J. Kosec, for the first time in spring 1994, the phytosociological record (relevé No. 2 in Table 1) on this locality was made by Dak-skobler & J. Kosec, 22. 5. 2014, authors' photographs. 9447/4 (UTM 33TUM95) Italy: Friuli Venezia Giulia, Province of Udine, Tarvisio /Trbiž, Boscoverde/ Zeleni gozd, the right bank above the Ziljica gorge/T. Slizza/Gailitz, at the bridge across the Ziljica/Slizza, along the tourist trail to the gorge, 770 m a.s.l., mixed forest (Picea abies, Pinus sylve-stris, Acerpseudoplatanus, Ulmusglabra, Fagus syl-vatica) on the site of the association Anemono tri-foliae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 24. 7. 2014, author's photographs, new locality in northeastern Italy (comp. Bona et al. 2005: 168). 9549/1 (UTM 33TVM14) Slovenia: Gorenjska/Upper Carniola, Julian Alps, Upper Sava Valley, Smrajka, Glava, 1175 m a.s.l., clearing along the trail in an Alpine beech forest (Anemono trifoliae-Fagetum), near the hunting lodge. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 2. 7. 2010, authors' photographs. 9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenia: Primorska/Litto-ral, Julian Alps, Trenta Valley, Zapoden, 960 m a.s.l., spruce forest (Laburno alpini-Piceetum) on the left bank of the Suhi potok. Det. I. Dakskobler, 27. 6. 2010, author's record, new locality in the existing quadrant. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenia: Primorska/Litto-ral, Julian Alps, Log Pod Mangartom, settlement of Možnica, on the right bank of the Možnica (Nemčlja) at the confluence with the Koritnica, 510 m a.s.l., mixed riparian stand (Lamio orvalae--Salicetum eleagni) - relevé No. 1 in Table 1. Leg. & det. I. Dakskobler, 5. 5. 2014, herbarium LJS and author's photographs. 9653/3 (UTM 33TVM63) Slovenia: Gorenjska/Upper Carniola, Kamnik Alps, Kamniška Bistrica, Vukčeva lesa, 680 m a.s.l., montane beech forest (Lamio orvalae-Fagetum). Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 5. 6. 2009, authors' record and photographs, new locality in the existing quadrant (see also Robic 2003). Based on these new localities we made a distribution map for the studied species in Slovenia (Figure 2). 3.2 Description of the new locality in the Gorjanci and comparison with the new locality in the Julian Alps (the Možnica Valley) In the recent period, the flora and vegetation of the Gorjanci was discussed by Wraber (1992), Seliškar (1992) and above all by Accetto (2002, 2003). Those beech and maple-European ash forests that represent potential sites of the rattlesnake fern were researched mainly by Ž. Košir (1979, 2007, 2009), Accetto (ibid.), Marincek & Marinšek (2003) and P. Košir (2005). The proportion of frigophilous boreal and circumbo-real species in the flora of the Gorjanci is about 9% and the proportion of Alpine species is about 1% (Accetto 2003: 324). Accetto (ibid.) mentions the following as the species that frequently occur in the Slovenian Alps and grow individually also in the Gorjanci Hills: Figure 1: Locality of Botrychium virginianum in the Gorjanci Hills Slika 1: Nahajališče virginijske mladomesečine na Gorjancih Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum, Coto-neaster tomentosus, Silene hayekiana, Aster bellidia-strum, Ranunculus platanifolius, Saxifraga paniculata, Clematis alpina and Arabis alpina, to which we can add also Saxifraga cuneifolia. The climatic conditions in the Gorjanci are slightly different from those in the Alps. They differ especially in terms of the mean annual precipitation volume (around 1,500 to 1,600 mm), which is below the average in the Alps, where it usually exceeds 2000 mm. Even the mean annual temperature at the approximately same elevation is slightly higher in the Gorjanci (Zupančič 1998, Cegnar 1998). Nevertheless, the slopes of the Gorjanci face north or northwest and the predominant aspect is shady, which is favourable also for the more hygro- and frigophilous species. These include the rattlesnake fern. The montane beech forest under the Gorjanci and the riparian grey willow and spruce stand in the Julian Alps (Table 1) have 15 species in common and their floristic similarity (S0rensen 1948) is only 20%, which confirms that in Slovenia Botrychium virginianum can grow in very different plant communities. The stand under the Gorjanci grows on mixed, dolomite-marl bedrock and on eutric brown soils. It is currently clas- sified into the syntaxon Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Košir 1962. We classified the beech forest in the Kamniška Bistrica Valley, where we found the rattlesnake fern, into the same association, but into a different geographical variant, var. geogr. Dentaria pentaphyllos Marinček 1995. Even though the new locality of the studied rattlesnake fern is geographically a considerable distance away from its other localities known so far in Slovenia (Figure 2), the site conditions in the Gorjanci Hills are still favourable for its growth. Its potential sites in these hills are also on the alluvium along larger streams and on colluvium in noble hardwood stands. As a rare (R) species Botrychium virginianum is included in The Red List of Rare and Endangered Vascular Plants of Slovenia (Anon. 2002). There are many localities in the Julian Alps, where its populations can also be quite abundant. At the outfall of the Možnica (Nemčlja) into the Koritnica at the village of Log pod Mangartom we listed a total of about 20 specimens. The species is much more endangered in the Gorjanci. For now, only one locality is known, with only a single specimen of the rattlesnake fern that has only the sterile frond. The forest stand is near a road. It was recently 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Figure 2: Distribution of Botrychium virginianum in Slovenia Slika 2: Razširjenost vrste Botrychium virginianum v Sloveniji thinned and a chute set up. We propose that this stand be separated as an eco cell in the sense defined by the Rules on Forest Protection (Anon. 2009, Hudoklin et al. 2011). Forest management there should be tailored to foster the preservation of the rare species. This means that there should be no developments in this area, neither with new forest chutes nor through extensive cutting. The eco cell allows for cutting of individual trees, selective or gradual group cutting outside the vegetation season, in late autumn and in winter. 4 CONCLUSIONS According to the existing knowledge the new locality of Botrychium virginianum in the Gorjanci Hills in southern Slovenia is, except for one locality in Hungary, the southernmost locality of this Euro-Siberian-Northern-American fern in Central Europe. Further to the south of Europe are only some localities in Romania. In the Gorjanci Hills there is only a single specimen growing in the montane beech forest (Lamio or-valae-Fagetum) at the elevation of about 500 m. As a rare species the rattlesnake fern is included in the Slo- venian Red List and the new locality is geographically very far away from the other localities known in both the Julian and Kamnik-Savinja Alps. We therefore propose that foresters treat the forest stand in Rute above Orehovec as an eco cell and tailor its management to the guidelines for its protection. The new localities in the Julian Alps (one was found also in northeastern Italy near Tarvisio/Trbiz) are less threatened, which is also due to the fact that the populations of this species there are, at least sporadically, more abundant. 5 POVZETEK 5.1 Uvod Botrychium virginianum (L.) Sw. je evrosibirsko-sever-noameriška vrsta, ki je v Alpah značilna predvsem za prodišča in loge sive jelše, gozdove plemenitih listavcev, gorske bukove gozdove in redkeje subalpinske smrekove in smrekovo-bukove gozdove (Aeschimann et al. 2004: 64, Fischer et al. 2008: 234). Na podlagi filogenetskih analiz družine Ophioglossaceae (Hauk et al. 2003) je virginijsko mladomesečino (rattlesnake fern) mogoče uvrstiti tudi v rod Botrypus, kot vrsto Bo-trypus virginianus (L.) Holub. Virginijska mladomese-čina je v jugovzhodnih Alpah razmeroma redka, kar kažejo tudi podatki za avstrijsko Koroško (Franz 1991, Hartl et al. 1992: 103) in severovzhodno Italijo (Poldini 2002: 80, Marchetti 2004: 120, Gobo & Poldini 2005: 68, Bona et al. 2005: 79-80, 168). O razširjenosti in rastiščih te praprotnice v Sloveniji smo pisali pred leti (Dakskobler 2003, Daksko-bler et al. 2009: 77-78) in tudi objavili njeno arealno karto. Do zdaj smo poznali samo njena nahajališča v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah (Martinčič 2007: 89), z izjemo podatka za kvadrant 9563/4 (subpa-nonsko fitogeografsko območje, Podravje), ki so ga objavili Jogan et al. (2001: 64). Ta podatek je zmoten in ne temelji na konkretnem nahajališču (Bačič, in litt.). V zadnjih letih smo v Kamniško-Savinjskih in predvsem v Julijskih Alpah odkrili še nekaj novih nahaja- lišč, na zanjo tipičnih rastiščih. Eno. že v znanem kvadrantu v Kamniški Bistrici, je v gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum), nova nahajališča v Julijskih Alpah pa so v alpskem bukovem gozdu (Anemono trifoliae-Fagetum), v dolinskem smrekovem gozdu na ledeniškem gradivu (Laburno alpini-Picee-tum) in v logu sive vrbe in smreke (Lamio orvalae-Sali-cetum eleagni). Presenetljivo je novo nahajališče zunaj Alp, na Gorjancih, kjer jo je v gorskem bukovem gozdu pred okoli dvajsetimi leti (1994) našel Jože Kosec in smo ga fitocenološko popisali spomladi 2014. Čeprav v tem bukovju uspeva en sam primerek virginijske mla-domesečine (le enkrat je Jože Kosec opazil dva primerka), je to nahajališče v fitogeografskem smislu zelo pomembno, saj je to eno izmed najbolj južnih nahajališč v evropskem delu areala sploh. Bolj južno so le nekatera nahajališča v Romuniji. Rothmaler (1991: 10) med evropskimi državami, kjer raste ta praprotnica in so deloma bolj južno od Slovenije, omenja le Madžarsko in Romunijo. Na Madžarskem poznajo le eno nahajališče, pri kraju Kunfeherto (županija Bacs-Kiskun, južna Madžarska), kjer raste na rastišču hrastovo-jesenovo--brestovega gozda, ki ga zdaj prerašča robinija. Domnevajo, da je ta praprot na to rastišče prišla v 19. stoletju, v času snovanja gozdnih nasadov (Csiky 1997). V Romuniji ta vrsta raste v Karpatih, najjužneje pri kraju Moldova Noua (ob meji s Srbijo), že blizu Donave (Gafta, in litt., Witkowski et al. 2003). V državah nek- danje Jugoslavije virginijske mladomesečine razen v Sloveniji ne poznajo (Mayer & Horvatic 1967: 101— 102, Nikolic 2014 : Flora Croatica Database, http:// hirc.botanic.hr/fcd/, stanje 21. 10. 2014), prav tako ne na Apeninskem polotoku (Marchetti 2004: 120, Ae-schimann et al. 2004: 64). V članku bomo novo nahajališče na Gorjancih podrobno opisali in njegovo rastišče z vegetacijsko tabelo primerjali z enim izmed novih nahajališč v Julijskih Alpah. 5.2 Metode Nahajališča virginijske mladomesečine smo preučili po standardnih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Jalas & Suominen 1967), enako njena rastišča (Braun-Blanquet 1964). Popise smo vnesli v bazo FloVegSi (Seliškar et al. 2003). S pomočjo te podatkovne baze smo izdelali tudi arealno karto (slika 2). Fitocenološka popisa na dveh novih nahajališčih (v dolini Možnice in na Gorjancih) smo uredili v preglednico 1. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007), za mahove pa Martinčič (2003). Nomenklaturni vir za imena sintaksonov sta Šilc & Čarni (2012), razen za ime razreda Querco-Fagetea Braun--Blanquet et Vlieger in Vlieger 1937. 5.3 Rezultati in razprava 5.3.1 Pregled novih nahajališč vrste Botrychium virginianum v Sloveniji in severovzhodni Italiji 0158/4 (UTM 33TWL37) Slovenija: Dolenjska, Gorjanci, Rute nad Orehovcem, 515 m nm. v. (slika 1), gorski bukov gozd (Lamio orvalae-Fagetum). Det. J. Kosec, prvič pomladi 1994, fitocenološki popis nahajališča I. Dakskobler & J. Kosec, 22. 5. 2014, fotografije avtorjev, popis št. 2 v preglednici 1. 9447/4 (UTM 33TUM95) Italija: Furlanija Julijska krajina, provinca Udine (Videmska provinca), Tarvi-sio /Trbiž, Boscoverde/Zeleni gozd, desni breg nad sotesko Ziljice / T. Slizza / Gailitz, pri mostu čez Ziljico, ob turistični poti v sotesko, 770 m nm. v., mešan gozd (Picea abies, Pinus sylvestris, Acer pse-udoplatanus, Ulmus glabra, Fagus sylvatica) na rastišču asociacije Anemono trifoliae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 24. 7. 2014, avtorjev popis in fotografije, novo nahajališče v severovzhodni Italiji (prim. Bona et al. 2005: 168). 9549/1 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Zgornja Savska dolina, Smrajka, Glava, 1175 m nm. v., jasa ob stezi v alpskem bukovem gozdu (Anemono trifoliae-Fagetum), blizu lovske koče. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 2. 7. 2010, popis in fotografije avtorjev. 9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Trenta, Zadnja Trenta, Zapoden, 960 m nm. v., smrekov gozd (Laburno alpini-Piceetum) na levem bregu Suhega potoka. Det. I. Dakskobler, 27. 6. 2010, avtorjev popis, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Log pod Mangartom, zaselek Možnica, na desnem bregu Možnice (Nemčlje) pri sotočju s Koritnico, 510 m nm. v., mešan log (Lamio orvalae--Salicetum eleagni) - popis št. 1 v preglednici 1. Leg. & det. I. Dakskobler, 5. 5. 2014, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. 9653/3 (UTM 33TVM63) Slovenija: Gorenjska, Kamniške Alpe, Kamniška Bistrica, Vukčeva lesa, 680 m nm. v., gorski bukov gozd (Lamio orvalae--Fagetum). Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 5. 6. 2009, popis in fotografije avtorjev, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (glej tudi Robič 2003). Na podlagi teh novih nahajališč smo izdelali zemljevid razširjenosti obravnavane vrste v Sloveniji (slika 2). 5.3.2 Opis novega nahajališča na Gorjancih in primerjava z novim nahajališčem v Julijskih Alpah (dolina Možnice) O flori in vegetaciji Gorjancev so v novejšem času pisali Wraber (1992), Seliškar (1992), predvsem pa Accetto (2002, 2003). Tamkajšnje bukove in javorovo--jesenove gozdove, ki so potencialna rastišča virginijske mladomesečine, so raziskovali predvsem Ž. Košir (1979, 2007, 2009), Accetto (ibid.), Marinček & Ma-rinšek (2003) in P. Košir (2005). Delež hladnoljubnih boraelnih in cirkumborealnih vrst v flori Gorjancev je okoli 9 %, delež alpskih vrst pa okoli 1 % (Accetto 2003: 324). Med vrstami, ki so v Sloveniji pogoste v Alpah in posamično rastejo tudi na Gorjancih, Accetto (ibid.) omenja naslednje: Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum, Cotoneaster tomentosus, Silene hayekiana, Aster bellidiastrum, Ranunculus platani-folius, Saxifraga paniculata, Clematis alpina in Arabis alpina, tem lahko prištejemo tudi vrsto Saxifraga cune-ifolia. Podnebne razmere v Gorjancih so nekoliko drugačne od tistih v Alpah. Predvsem je manjša povprečna letna množina padavin (okoli 1500 do 1600 mm), v Alpah je navadno nad 2000 mm. Tudi povprečna letna temperatura na približno isti nadmorski višini je na Gorjancih nekoliko višja (Zupančič 1998, Cegnar 1998). Kljub temu so pobočja Gorjancev obrnjena proti severu oz. severozahodu, prevladujoča lega je osojna, kar je ugodno tudi za bolj vlago- in hladnoljubne vrste. Mednje štejemo tudi virginijsko mladomesečino. Gorski bukov gozd pod Gorjanci in log sive vrbe in smreke v Julijskih Alpah (preglednica 1) imata 15 skupnih vrst, floristična podobnost (S0rensen 1948) med njima je le 20 %, kar potrjuje, da vrsta Botrychium virginianum v Sloveniji lahko raste v precej različnih rastlinskih združbah. Sestoj pod Gorjanci uspeva na mešani, dolomitno-lapornati podlagi in na evtričnih rjavih tleh. Za zdaj ga uvrščamo v sintakson Lamio or-valae-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphylla Košir 1962. V isto asociacijo, a v drugo geografsko varianto, var. geogr. Dentaria pentaphyllos Marinček 1995, smo uvrstili bukov gozd, kjer smo našli virginijsko mladomesečino v dolini Kamniške Bistrice. Čeprav je novo nahajališče preučevane praprotnice geografsko precej oddaljeno od njenih ostalih do zdaj znanih nahajališč v Sloveniji (slika 2), so rastiščne razmere na Gorjancih za njeno uspevanje še ugodne. Njena potencialna rastišča v tem hribovju so tudi na aluviju ob večjih potokih in na koluviju v sestojih plemenitih listavcev. Virginijska mladomesečina je kot redka (R) na Rdečem seznamu redkih in ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (Anon. 2002). Nahajališč v Julijskih Alpah je precej, tam so tudi njene populacije ponekod precej številne. Ob izlivu Možnice (Nemčlje) v Koritni-co pri Logu pod Mangartom smo našteli skupno okoli 20 primerkov. Ogroženost na Gorjancih je bistveno večja. Za zdaj poznamo le eno nahajališče, na njem raste en sam primerek mladomesečine s samo sterilnim delom lista. Gozdni sestoj je blizu ceste in so ga pred časom redčili in vanj speljali tudi vlako. Predlagamo, da se ta sestoj izloči kot ekocelica, v smislu, kot ga opredeljuje Pravilnik o varstvu gozdov (Anon. 2009, Hudoklin et al. 2011). Gospodarjenje v njem naj bo prilagojeno ohranitvi redke vrste. To pomeni, da naj v pasu dveh drevesnih višin od nahajališča ne bi posegali v prostor z gradnjo novih gozdnih vlak, prav tako ne z obsežnejšo sečnjo. Mogoč je posek posameznih dreves, prebiralna ali skupinsko postopna sečnja v času zunaj vegetacijske sezone, pozno jeseni in pozimi. 5.4 Zaključki Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum na Gorjancih v južni Sloveniji je po zdajšnjem vedenju poleg nahajališča v južni Madžarski najbolj južno nahajališče te evrosibirsko-severnoameriške praproti v srednji Evropi. Bolj južno v Evropi so samo še nekatera nahajališča v Romuniji. Na Gorjancih en sam primerek raste v gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae--Fagetum) na nadmorski višini okoli 500 m. Virginijska mladomesečina je v Sloveniji kot redka na Rdečem seznamu in novo nahajališče je geografsko zelo oddaljeno od ostalih znanih nahajališč v Julijskih in Ka-mniško-Savinjskih Alpah. Zato predlagamo, da gozdni sestoj v Rutah nad Orehovcem gozdarji obravnavajo kot ekocelico in v njem gospodarijo prilagojeno smernicam za njeno varovanje. Nova nahajališča v Julijskih Alpah (eno smo našli tudi v severovzhodni Italiji pri Trbižu /Tarvisio) so manj ogrožena, tudi za to, ker so tam populacije te redke vrste vsaj ponekod bolj številčne. ACKNOWLEDGEMENTS - ZAHVALA Dr. Andrej Rozman took part in the field inventory. Doc. Dr. Tinka Bacic, Prof. Dr. Fabrizio Martini, Dr. Kiraly Gergely and Prof. Dr. Dan Gafta helped us with the data on the distribution of the rattlesnake fern in Slovenia, Italy, Hungary and Romania. We are especially grateful to Prof. Dr. Dan Gafta for the informa- tion on its southernmost locality in Romania, and to Prof. Dr. Marko Accetto and Academician Dr. Mitja Zupančič for their corrections and supplements. Iztok Sajko prepared Figure 1 for print. English translation by Andreja Šalamon Verbič. REFERENCES - LITERATURA Accetto, M., 2002: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 60 (4): 192-205. Accetto, M., 2003: Zanimivosti rastlinstva in rastja Gorjancev ter Krakovskega gozda. In: Smrekar, A. (ed.): Vekov tek, Kostanjevica na Krki 1252 - 2002. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta, Kostanjevica na Krki: 317-333. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 pp. Anonymus, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Ljubljana, Uradni list RS 82/2002. Anonymous, 2009: Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS 14/2009, 31. 12. 3009. Bona, E., F. Martini, H. Niklfeld & F. Prosser, 2005: Atlante corologico delle Pteridofite nell'Italia nordorientale/Distribution Atlas of the Pteridophytes of North-Eastern Italy. Museo Civico di Rovereto, Ed. Osiride, Rovereto, 239 pp. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien-New York, 865 pp. Cegnar T., 1998: Temperatura zraka. In: Fridl J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko (eds.): Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 100-101. Csiky, J., 1997: A Botrychium virginianum (L.) Sw. fitocönologiai és ökologiai vizsgâlata a kunfehértoi holdrutâs erdöben. Kitaibelia (Debrecen) 21: 56-68. Dakskobler, I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III. Hladnikia (Ljubljana) 15-16: 43-71. Dakskobler, I., B. Anderle & B. Vreš, 2009: Novosti v flori Julijskih Alp (severozahodna Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 73-119. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz, 1392 pp. Franz, W. R., 1991: Neufunde der Virginischen Mondraute (Botrychium virginianum (L.) Sw.) im Gailtal und ihr Gesellschaftsanschluss in Kärnten und Steiermark. Carinthia II (Klagenfurt) (181) 101: 573-598. Gobbo, G. & L. Poldini, 2005: La diversité floristica del parco delle Prealpi Giulie. Atlante corologico. Université degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Trieste, 364 pp. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt, 451 pp. Hauk, W. D., C. R. Parks & M. W. Chase, 2003: Phylogenetic studies of Ophioglossaceae. Evidence from rbcl. And trnL-F plastid DNA sequences and morphology. Molecular Phylogenetics and Evolution 28 (1): 131-151. Hudoklin, A., M. Galičič & B. Bogovič, 2011: Ekocelice kot orodje ohranjanja ugodnega stanja v nižinskem gozdu Dobrava. Varstvo narave (Ljubljana) 25: 87-106. Jalas, J. & J. Suominen, 1967: Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica 43: 60-72. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Košir, P., 2005: Maple forests of the montane belt in the western part of the Illyrian floral province. Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 37-82. Košir, Ž., 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 17(1): 1-242. Košir, Ž., 2007: Položaj gorskih bukovih gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 65 (9): 365-421. Košir, Ž., 2009: Prispevek k poznavanju predinarskih gozdov plemenitih listavcev. Gozdarski vestnik 67 (5-6): 253-270 in 283. Marchetti, D., 2004: Le Pteridofite d'Italia. Atti Mus. Civ. Rovereto 19 (2003): 71-231. Marinček, L. & A. Marinšek, 2003: Vegetacija pragozda Ravna gora. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 53-69. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2007: Ophioglossaceae - kačjejezikovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana: 88-89. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Mayer, E. & I. Horvatic, 1967: Pteridophyta (Papratnjače). In: Horvatic, S. (ed.): Analitička flora Jugoslavije 1(1), Institut za botaniku Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb: 81-155. Nikolic, T. (ur.), 2014: Flora Croatica Database - (http://hirc.botanic.hr/fcd/). Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo, M. Vidali) 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 529 pp. Robic, D., 2003: Nekatere botanične zanimivosti iz Kamniške Bistrice. In: Kočar, T.: Kamniška Bistrica - Bistriški gozd. Samozaložba, Ljubljana: 185-186. Rothmaler, W., 1991: Botrychium Swartz. In: Tutin, T. G. et al. (eds.): Flora Europea. Second Edition. Volume 1, Psilotaceae to Plantanaceae. Cambridge University Press, Cambridge: 10. Seliškar, A., 1992: Vegetacija in flora Dolenjske. Dolenjski zbornik 1992, Seidlov zbornik. Dolenjska založba, Novo mesto: 86-101. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Fauna, Flora, Vegetation and Paleovegetation of Slovenia. Computer programme for arranging and analysis of biological data. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. S0rensen, Th., 1948: A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns Selskab, Biologiske Skrifter (Kobenhavn) 5 (4): 1-34. Witkowski, Z. J., W. Krol & W. Solarz (eds.), 2003: Carpathian List of Endagered Species. WWW and Istitute of Nature Conservation, Polish Academy of Sciences, Vienna-Krakow, 64 pp. + Appendix. Wraber, T., 1992: Rumeni sleč, rastlinska dragocenost Dolenjske. Dolenjski zbornik 1992, Seidlov zbornik. Dolenjska založba, Novo mesto: 102-108. Zupančič, B., 1998: Padavine. In: Fridl J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko (eds.): Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Ljubljana. Državna založba Slovenije: 98-99. Figure 3 (Slika 3): Botrychium virginianum, Možnica, Log pod Mangartom. Photo /Foto: I. Dakskobler Figure 4 (Slika 4): Botrychium virginianum, Boscoverde/ Zeleni gozd, Tarviso/ Trbiž. Photo/Foto: I. Dakskobler Figure 5 (Slika 5): Botrychium virginianum, Gorjanci, Rute above Orehovec (Rute nad Orehovcem). Photo / Foto: I. Dakskobler Table 1: Two stand with Botrychium virginianum in northern and southern Slovenia Preglednica 1: Dva sestoja z vrsto Botrychium virginianum v severni in južni Sloveniji Author ov the Table (Avtor preglednice): I. Dakskobler SP AI Number of relevé (Zaporedna številka popisa) 1 2 Database number of relevé (Delovna številka popisa) 253071 252585 Elevation in m (Nadmorska višina v m) 510 515 Aspect (Lega) 0 NW Slope in degrees (Nagib v stopinjah) 0 10 Parent material (Matična podlaga) Al D,L Soil (Tla) FL Eu Stoniness in % (Kamnitost v %) 0 5 Cover in % (Zastiranje v %) : Upper tree layer (Zgornja drevesna plast) E3b 70 80 Lower tree layer (Spodnja drevesna plast) E3a 10 5 Shrub layer (Grmovna plast) E2 50 20 Herb layer (Zeliščna plast) E1 70 70 Moss layer (Mahovna plast) E0 30 5 Number of species (Število vrst) 60 84 Relevé area (Velikost popisne ploskve) m2 200 400 Maxiumum tree diameter (Maksimalni prsni premer) cm 35 40 Maximum tree height (Maksimalna drevesna višina) m 16 25 Date of taking relevé (Datum popisa) 5/5/2014 5/22/2014 Locality (Nahajališče) Možnica-Koritnica Rute nad Orehovcem Quadrant (Kvadrant) 9647/2 0158/4 Coordinate GK Y (D-48) m 391468 533246 Coordinate GK X (D-48) m 5138170 5074816 Salicetea purpureae Salix eleagnos E3 3 Alnion incanae Rubus caesius E1 2 Listera ovata E1 1 Frangula alnus E2a + Aremoni-Fagion Cyclamen purpurascens E1 + + Rhamnus fallax E2b 2 TA Rhamnus fallax Anemone trifolia Helleborus niger Knautia drymeia Vicia oroboides Epimedium alpinum Lamium orvala Cardamine kitaibelii (Dentaria polyphylla) Cardamine waldsteinii (Dentaria trifolia) Tilio-Acerion Botrychium virginianum Acer pseudoplatanus Acer pseudoplatanus Acer platanoides Acer platanoides Acer platanoides Acer platanoides Geranium robertianum Phyllitis scolopendrium Polystichum setiferum Aruncus dioicus Epipactis pontica Euonymus latifolia Tilia platyphyllos Ulmus glabra Polystichum aculeatum Pr. 1 E2a E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E3b E1 E3b E2b E2a E1 E1 E1 E1 E1 E1 E2a E1 E1 E1 1 + + FS Number of relevé (Zaporedna številka popisa) Fagetalia sylvaticae QR QF Mercurialis perennis E1 Fagus sylvatica E3b Fagus sylvatica E3a Fagus sylvatica E2a Fagus sylvatica E1 Epipactis helleborine E1 Salvia glutinosa E1 Viola reichenbachiana E1 Daphne mezereum E2a Melica nutans E1 Cardamine impatiens E1 Galeobdolon flavidum E1 Galium laevigatum E1 Galium odoratum E1 Cardamine bulbifera E1 Paris quadrifolia E1 Polygonatum multiflorum E1 Symphytum tuberosum E1 Dryopteris filix-mas E1 Actaea spicata E1 Asarum europaeum subsp. europaeum E1 Carex sylvatica E1 Cephalanthera damasonium E1 Epipactis leptochila subsp. neglecta E1 Euphorbia amygdaloides E1 Galeobdolon montanum E1 Heracleum sphondylium E1 Leucojum vernum E1 Lilium martagon E1 Mycelis muralis E1 Neottia nidus-avis E1 Prunus avium E1 Pulmonaria officinalis E1 Ranunculus lanuginosus E1 Sanicula europaea E1 Tilia cordata E1 Quercetalia pubescenti-petraeae Fraxinus ornus E3 Fraxinus ornus E2b Fraxinus ornus E2a Fraxinus ornus E1 Ostrya carpinifolia E3 Epipactis muelleri E1 Tamus communis E1 Quercetalia roboris Castanea sativa E1 Rubus hirtus E2a Pteridium aquilinum E1 Querco-Fagetea Clematis vitalba E3a Clematis vitalba E2a Cruciata glabra E1 Moehringia trinervia E1 Platanthera bifolia E1 Lonicera xylosteum E2b Viola riviniana E1 Corylus avellana E2b Hepatica nobilis E1 Carex digitata E1 Aegopodium podagraria E1 Anemone nemorosa E1 Pr. 2 2 1 2 1 2 2 2 1 2 + 2 + Number of relevé (Zaporedna številka popisa) Hedera helix Hedera helix Platanthera chlorantha Epipactis microphylla Cephalanthera longifolia Rosa arvensis VP Vaccinio-Piceetea Picea abies Picea abies Picea abies Aposeris foetida Oxalis acetosella Solidago virgaurea Luzula luzuloides Luzula pilosa Abies alba EP Erico-Pinetea Carex alba Cirsium erisithales Rubus saxatilis Cephalanthera rubra RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris Cornus sanguinea Viburnum lantana MuA Mulgedio-Aconitetea Chaerophyllum hirsutum Heracleum sphondylium subsp. montanum Athyrium filix-femina Aconitum lycoctonum Doronicum austriacum Milium effusum Phyteuma ovatum Senecio ovatus EA Epilobietea angustifolii Eupatorium cannabinum Fragaria vesca Urtica dioica Carex divulsa MA Molinio-Arrhenatheretea Galium mollugo Geranium phaeum ES Elyno-Seslerietea Cardaminopsis halleri subsp. ovirensis Festuca calva Sesleria caerulea subsp. calcaria AT Asplenieta trichomanis Moehringia muscosa Polypodium vulgare TR Thlaspietea rotundifolii Petasites paradoxus Gymnocarpium robertianum Geranium macrorrhizum Orobanche flava ML Mosses (Mahovi) Plagiomnium undulatum Climacium dendroides Rhytidiadelphus triquetrus Scleropodium purum Ctenidium molluscum Isothecium alopecuroides Polytrichum formosum 1 2 Pr. E3a . r 1 E1 . 1 1 E1 . +1 E1 . +1 E1 . r 1 E2a . r 1 E3b 1 . 1 E2b 1 . 1 E2a 1 + 2 E1 + + 2 E1 1 . 1 E1 . + 1 E1 . + 1 E1 . + 1 E1 . r 1 E1 3 . 1 E1 1 . 1 E1 1 . 1 E1 . + 1 E2b + . 1 E2a . 1 1 E2a . + 1 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 . 1 1 E1 . + 1 E1 . + 1 E1 . + 1 E1 . + 1 E1 . + 1 E1 + + 2 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 . + 1 E1 + . 1 E1 . + 1 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 2 . 1 E1 + . 1 E1 + . 1 E1 r . 1 E0 3 .1 E0 + .1 E0 + . 1 E0 + . 1 E0 . + 1 E0 . + 1 E0 . + 1 Legend - Legenda Al Alluvium - aluvij D Dolomite - dolomit L Marl - laporovec Fl Fluvisols - obrečna tla Eu Eutric brown soil - evtrična rjava tla Number of relevé (Zaporedna številka popisa) 1 2 Schistidium apocarpum E0 . + PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI - III CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE DISTRIBUTION OF THREATENED PLANT SPECIES OF FENS, MIRES AND BOGS IN SLOVENIA - III Janez Mihael KOCJAN1, Branko VREŠ2, Andrej SELIŠKAR3, Brane ANDERLE4, Igor DAKSKOBLER5,6 IZVLEČEK Prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst po-virij in barij v Sloveniji - III Pri florističnih in vegetacijskih raziskavah ter kartira-nju habitatnih tipov smo ugotovili nova nahajališča vrst Carex buxbaumii Wahlenb., Carex davalliana Sm., Carex de-missa Hornem., Oxycoccus palustris Pers. in Schoenus ferru-gineus L., ki dopolnjujejo dozdajšnje vedenje o njihovem pojavljanju. V pregledu razširjenosti teh vrst smo upoštevali tudi podatke iz literaturnih virov in herbarijev, ter posebej navedli nedavne potrditve uspevanja na že znanih lokacijah. Rezultati raziskav so eno izmed izhodišč za izboljšanje ukrepov za ohranjanje evropsko pomembnih in ogroženih vrst. Ključne besede: flora, vegetacija, ogrožene rastlinske vrste, močvirja, nizka barja, povirja, Natura 2000, Slovenija ABSTRACT Contribution to the knowledge of the distribution of threatened plant species of fens, mires and bogs in Slovenia -III In our floristic and vegetation surveys and during the mapping of habitat types we found new localities of Carex buxbaumii Wahlenb., Carex davalliana Sm., Carex demissa Hornem., Oxycoccus palustris Pers. and Schoenus ferrugine-us L. which supplement the existing knowledge of their occurrence. In the review of their distribution we also considered data from literature, herbaria and recent confirmations of previously known locations. The research results are one of the elements for improvement of the measures for the conservation of endangered species of European conservation concern. Key words: flora, vegetation, endangered plant species, swamps, mires, fens, Natura 2000, Slovenia 1 Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec, jean_mischel@yahoo.com 2 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si 3 Grobeljska cesta 6 b, SI-1234 Mengeš, ase@siol.com 4 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com 5 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, igor. dakskobler@zrc-sazu.si 6 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 55/2, 75-124, LJUBLJANA 2014 1. UVOD Poznavanje razširjenosti taksonov slovenske flore je razmeroma dobro, a so nekatera območja še vedno preslabo raziskana. Pri sistematičnem preučevanju in kartiranju flore in vegetacije ter habitatnih tipov močvirij in barij v Sloveniji smo v zadnjem desetletju našli številna nova nahajališča nekaterih semenk, ki so v naši državi redke, ogrožene in (ali) fitogeografsko pomembne. V tem prispevku, ki je nadaljevanje predstavitve rezultatov prvega in drugega dela raziskav (Kocjan 2012, Kocjan et al. 2013), obravnavamo vrste Carex buxbaumii Wahlenb., Carex davalliana Sm., Carex demissa Hornem., Oxycoccus palustris Pers. in Schoenus ferrugineus L. Njihova rastišča sodijo med najbolj ogrožene habitate v Sloveniji in Evropi. V evropskem okviru je v Direktivi Sveta 92/43/ EGS kot prednostni opredeljen habitatni tip bazična nizka barja in karbonatna nizka barja z vrstama Cladi-um mariscus in Carex davalliana (7210), kar zagotavlja ustrezno varovanje za Carex davalliana. Vrsti Oxyco-ccus palustris in Schoenus ferrugineus sta v rdečem seznamu označeni kot ranljivi vrsti, Carex buxbaumii kot prizadeta vrsta, Carex demissa pa je brez statusa. Za vse omenjene vrste bi bilo potrebno zagotoviti ugodno stanje habitatnih tipov, kjer te vrste uspevajo. V prispevku zbrani podatki bodo ustrezna podlaga za učinkovitejše varstvo obravnavanih vrst in dobro izhodišče za nadaljnje ekološke in fitocenološke študije ter druge biološke raziskave. 2. METODE Floro močvirij in barij v Sloveniji smo popisovali po srednjeevropski floristični metodi (Ehrendorfer & Hamann 1965, Niklfeld 1971) in vegetacijo po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Ob kartiranju habitatnih tipov smo za izbrane habitatne tipe naredili celoten ali delen seznam prisotnih rastlinskih vrst. Za vsako izmed obravnavanih vrst, ki si v nadaljevanju sledijo po abecednem vrstnem redu, smo pripravili pregled nahajališč v štirih sklopih - lite-raturni podatki, herbarijski podatki, nova nahajališča, potrjena že znana nahajališča. Vsako nahajališče smo predstavili z naslednjimi podatki: šifra podkvadranta (pri novih nahajališčih je šifra poudarjena), obdobje zajema podatka (** - pred letom 1950, * - med letoma 1950 in 1990, brez oznake - po letu 1990), država, pokrajina ali območje, kraj (po temeljnem topografskem načrtu 1:10.000 in/ali po najbližjem kraju v Atlasu Slovenije 1:50.000), oznaka rastišča (opisno ali z imenom združbe), nadmorska višina, datum najdbe, avtor najdbe (in v nekaterih primerih določitve) ter oznaka herbarijske zbirke s številko herbarijske pole, če je bila rastlina tudi herbarizirana. Z vprašajem (?) za šifro podkvadranta smo označili tista nahajališča, ki jih zaradi nenatančne oznake avtorjev virov posameznih podatkov nismo mogli zanesljivo uvrstiti v katerega izmed podkvadrantov. Nomenklaturni vir za imena taksonov je Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007). Viri podatkov o razširjenosti obravnavanih vrst so bili, poleg lastnih neobjavljenih popisov, še objavljene arealne karte, zadnja izdaja Male flore Slovenije (ibid.) in drugi literaturni viri, herbarij Univerze v Ljubljani (LJU) in herbarij Biološkega inštituta ZRC SAZU (LJS). Imena sintaksonov smo povzeli po Šilc & Čarni (2012). Razširjenost obravnavanih vrst smo prikazali na arealnih kartah, pripravljenih po srednjeevropski flo-ristični metodi (slike 2, 3, 6, 8 in 10). Vsak kvadrant osnovnega polja smo razdelili na štiri podkvadrante, kar omogoča podrobnejši pregled razširjenosti takso-na in časovnega zaporedja najdb. 3. REZULTATI 3.1 Carex buxbaumii Wahlenb. Carex buxbaumii (slika 1 a, b) je evrosibirsko-severno-ameriška vrsta, značilnica zveze Magnocaricion, ki v Alpah uspeva precej raztreseno, le v približno polovici alpskih pokrajin (Aeschimann et al. 2004b: 828). Ko-opman (2011: 66) jo navaja za večino evropskih držav, z izjemo nekaterih sredozemskih (Portugalska, Španija, Grčija, Albanija, Turčija). V drugih državah nekdanje Jugoslavije naj bi po tem avtorju uspevala le še v Črni gori. V sosednjih deželah, Furlaniji Julijski krajini in na Koroškem v Avstriji je ta šaš zelo redek (Poldini 2002: 106, Hartl et al. 1992: 117, Fischer et al. 2008: 1113), na Hrvaškem pa ni poznan (Nikolic 2000). Buxbaumov šaš je na Madžarskem (Kiraly 2007: 19) in v Italiji (Conti et al. 1977, Rossi et al. 2013) ogrožena vrsta (EN), v Avstriji pa je v vseh deželah, kjer se pojavlja, tik pred izumrtjem (Fischer et al. 2008: 1113). Zaradi premajhnega števila podatkov za zanesljivo varstveno opredelitev sta avtorja prvega rdečega seznama (Wraber & Skoberne 1989) uvrstila Buxbaumov šaš med nezadostno poznane vrste (K). V prispevku o nezadostno znanih enokaličnicah je Bačič (2006) na podlagi pregledanih virov in herbarijskih primerkov v LJU ponovno ovrednotila status vrste. Pri tem je upoštevala nekaj starejših navedb iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja ter predlagala uvrstitev med domnevno izumrle vrste (Ex?) in v primeru ponovne najdbe v kategorijo prizadeta vrsta (E). Tako je opredeljena tudi v zdaj veljavnem rdečem seznamu (Anon. 2002). V neposredni okolici Maribora (9459/2.4?) naj bi jo, kot navaja Maly (1864, 1868), prvi našel F. Dietl (poštni uradnik iz Gradca, op. a.), na Planini na Pohorju (9558/3.4?) pa Murmann (1874), kar je kasneje povzel tudi Hayek (1956). O prvi zanesljivi najdbi na območju zdajšnje Slovenije priča herbarijska pola A. Gspana iz leta 1911 (Dolšak 1936), ki jo je nabral na Cerkniškem jezeru (0252/1.1?). Navedbi za Pohorje in Cerkniško jezero sta bili upoštevani tudi v splošni predstavitvi rodu šaš (Seliškar & Vreš 2012). Na zemljevidu razširjenosti (slika 2) smo upoštevali tudi podatek o uspevanju vrste pri Postojni (0251/1.3?), kjer je vrsto prav tako nabral A. Gspan, a je bila herbarijska pola shranjena pod drugim imenom in zato doslej še neupoštevana. Tudi na območju Cerkniškega jezera, natančneje pri Podzevnikih pri vasi Dolenje Jezero, so Buxbaumov šaš po Gspanovi najdbi še večkrat opazili. V fitocenološkem popisu iz leta 1971 ga ima M. Wraber, v literaturi ga navaja Martinčič (2001a), leta 2013 pa ga je fotografiral tudi V. Šajn (J. Stergaršek, in litt.). Najdbo na Zelencih (9548/1.2) v letu 1993, kar je bila obenem prva najdba na območju Gorenjske, sta objavila Anderle & Leban (2011). V letu 2014 sta pojavljanje na južnem obrobju NR Zelenci zabeležila T. Čelik in B. Vreš, potrdil pa še I. Dakskobler. Že v obdobju med prvo svetovno vojno jo je v okolici Bovca (9647/3.2?) v združbi s še nekaterim redkimi ostričevkami popisal češki botanik in mikolog Hruby (1916), čeprav je bila navedba do objave tega prispevka spregledana. Verjetnost, da ta šaš uspeva na Bovškem še zdaj, je majhna, ker zanj tam skoraj ni več primernih rastišč. Do nedavnega je ostalo prezrto tudi pojavljanje tega šaša na obrobju Ljubljane, pri Podutiku (9952/2.4), kjer smo ga našli (MK) v letu 2014, kar je bilo dokaj nepričakovano, saj je bilo to območje v preteklosti precej temeljito flo- ristično raziskano. Danes je tu le še skromen ostanek nekdaj obsežnih mokrišč ob Glinščici, kjer so še konec 19. stoletja uspevale nekatere rastlinske vrste, ki so danes v Ljubljanski kotlini že izumrle (npr. Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich.) (Wraber & Skoberne 1989). V Evropi so značilna rastišča Buxbaumovega šaša vlažni travniki, nizka in prehodna barja. V atlantskem delu njegovega areala v tleh večinoma ni karbonatov, ti so v večjem deležu prisotni v tleh v kontinenatalnem območju. Vrsta se pojavlja v asociacijah, ki pripadajo zvezam Magno-Caricion elatae, Molinion caeruleae, Caricion lasiocarpae (Segal et al. 1959) in Caricion da-vallianae (Riter-Studnička 1972). V Sloveniji je vrsta na Cerkniškem jezeru prisotna v asociaciji Schoeno fer-ruginei-Molinietum caeruleae plantaginetosum altissi-mae (Martinčič 2001). Kot kaže, je populacija pri Podzevnikih precej stabilna, saj se tam pojavlja najmanj 100 let. Širše območje je, podobno kot Zelenci, del omrežja Natura 2000, leži pa tudi znotraj Notranjskega regijskega parka, v katerem velja poseben režim upravljanja in varovanja. Novoodkrita populacija v neposredni bližini ljubljanske zahodne obvoznice je tako izmed vseh, v zadnjem obdobju potrjenih, najbolj ogrožena ter hkrati edina v Ljubljanski kotlini in predalpskem fitogeografskem območju. Rastišče je ob osuševalnih jarkih, na vlažnih do močvirnih tleh, pogostejše vrste so še Molinia caerulea, Succisella inflexa, Deschampsia cespitosa, Poa trivialis in Ranunculus repens. Sestoja začasno uvrščamo v zvezo Molinion cae-ruleae, podrobnejša fitocenološka analiza bo izdelana v posebnem prispevku. Na podlagi obstoječih podatkov o razširjenosti Buxbaumovega šaša ocenjujemo, da je med najbolj ogroženimi predstavniki družine ostričevk (Cyperace-ae). Zaradi možne zamenjave z nekaterimi podobnimi vrstami (Carex flacca Schreb., C. panicea L., itd.) je bila v preteklosti morda tudi spregledana. Uspevanje v okolici Postojne bi bilo potrebno preveriti, saj je ob Na-noščici verjetno še kar nekaj ustreznih rastišč, prav tako ne izključujemo najdb v širši okolici Bloške planote, na Planinskem polju in še kje. Sestoji s Carex buxba-umii so v klasifikaciji palearktičnih habitatnih tipov (P. Devilliers & J. Devilliers-Terschuren 1996) uvrščeni v skupino združb visokih šašev s šifro 53.21A, kar bo potrebno vključiti tudi v slovensko tipologijo habitatnih tipov. 3.1.1 PREGLED NAHAJALIŠČ V LITERATURNIH VIRIH: 9459/2.4? (**) Slovenija, Štajerska, Maribor, obrežje ribnikov, močvirje. Det. F. Dietl (Maly 1864, 1868; Hayek 1956). 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Rateče, Zelenci, zamočvirjen travnik, pribl. 850 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 02.06.1993, avtorjev herba-rij (Anderle & Leban 2011). 9558/3.4? (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Planina na Pohorju, 15 min jugozahodno od kmetije, močvirno travišče (Murmann 1874; Hayek 1956). 9647/3.2? (**) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, okolica Bovca, Caricetum (Hruby 1916). 3.1.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 0251/1.3? (**) Slovenija, in pratis paludosis prope oppi-dulum Postojna, pribl. 600 m nm. v. Leg. & det. A. Gspan, <1936, LJU10010092. 0252/1.1? (**) Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Cerkniško jezero. Leg. & det. A. Gspan, junij, 1911, LJU10010091 (glej tudi Dolšak 1936). 3.1.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, Podkoren, NR Zelenci, na desnem bregu reke Save, 180 m VJV od lesenega mostu čez Savo in 100 m SSZ od Okrepčevalnice Pehta, visoko šašje na južnem robu močvirja, združba Caricetum buxbaumii, pribl. 835 m nm. v. Leg. & det. T. Čelik & B. Vreš, 15.07.2014, LJS, fotografije avtorjev. 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podkoren, na robu Zelencev pod parkiriščem (pri Pehti), močvirno travišče, 833 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 25.07.2014, avtorjeve fotografije. 9952/2.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana, Podutik, južno od naselja, močvirno travišče, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 14.05.2014, LJS, avtorjeve fotografije. 3.1.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9952/2.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana, Podutik, južno od naselja, močvirno travišče, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, A. Seliškar & B. Vreš, 21.05.2014, LJS, fotografije avtorjev. 0252/1.1 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Jamski zaliv med Dolenjo vasjo in Dolenjim Jezerom, močviren travnik, Serratulo tinctoriae-Molinietum caeruleae, pribl. 550 m nm. v. Det. M. Wraber, 13.08.1971. 0252/1.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Pod-zevniki pri vasi Dolenje Jezero na Cerkniškem jezeru, Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae plantaginetosum altissimae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0252/1.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Pod-zevniki pri vasi Dolenje Jezero na Cerkniškem jezeru, močvirno travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. V. Šajn, 28.05.2013. 3.2 Carex davalliana Sm. Carex davaliana (slika 4 a, b) je evropska vrsta, značil-nica reda Caricetalia davallianae, ki je razširjena v vseh alpskih pokrajinah (Aeschimann et al. 2004b: 792). Njena nahajališča so v večini evropskih držav, z izjemo Portugalske, Irske, Švedske, Norveške, Finske, Islandije, Bolgarije in Moldavije, pri čemer je v nekaterih (na primer v Veliki Britaniji, Belgiji in na Danskem) že izumrla (Koopman 2011: 86). V sosednjih deželah Furlaniji Julijski krajini in na Koroškem v južni Avstriji je ta šaš razmeroma pogost (Poldini 2002: 107, Hartl et al. 1992: 118). Na Hrvaškem je razširjen v zahodnih delih zahodnopanonske makroregije (Hrvatsko Zagorje) in v lički mezoregiji (Plitvička jezera, Velebitske Oštarije idr.). V hrvaškem rdečem seznamu ga obravnavajo kot prizadeto vrsto (EN) (Nikolic & Topic 2005: 280). Ogrožen je v nekaterih predelih Avstrije (npr. v Pano-niji) (Fischer et al. 2008: 1111), na Madžarskem (Ki-raly 2007: 19) je označen kot ranljiva vrsta (VU), medtem ko v Italiji (Rossi et al. 2013) ni uvrščen na rdeči seznam. Kljub razmeroma dobremu dosedanjemu poznavanju areala vrste, smo na podlagi rezultatov več kot desetletnega sistematičnega popisovanja območij, kjer uspeva vrsta Carex davalliana, ter z upoštevanjem številnih literaturnih in herbarijskih (LJU, LJS) navedb, prvič dobili natančno sliko razširjenosti v Sloveniji (slika 3); ugotavljamo veliko podobnost z arealom vrste Carex hostiana DC. (glej Kocjan et al. 2013). Na Gorenjskem je v širši okolici Bleda in v Bohinju srhki šaš zelo pogost, redko do raztreseno se pojavlja še v Julijskih Alpah (Triglavsko pogorje, Pokljuka, Jelovica, dolina Radovne), Kamniško-Savinjskih Alpah (okolica Preddvora in Jezerskega), Karavankah (Peč, Korensko sedlo, Planina pod Golico, Javorniški Rovt, Begunjšči-ca, Košuta, Plešivec), v okolici Rateč in Kranjske gore, v okolici Podnarta, Kranja in Gorenje vasi, v severnem delu Polhograjskega hribovja, v okolici Šmarne gore in Rašice nad Ljubljano, v Tunjiškem gričevju, v okolici Domžal, Blagovice, Moravč in Kamnika ter v Tuhinjski dolini. Na Notranjskem je najbolj pogost na Bloški planoti, kjer so po naši oceni najobsežnejše populacije, uspeva pa tudi v okolici Logatca in Hotedršice, na Cer- kniškem in Planinskem polju, v južnem delu Polho-grajskega hribovja, v okolici Vrhnike ter v zahodnem delu Ljubljanskega barja. Zelo bogata so tudi njegova nahajališča na Dolenjskem, npr. v vzhodnem delu Ljubljanskega barja, v dolini Želimeljščice s pritoki, v okolici Grosupelj, Rašice, Velikih Lašč, Sodražice, Ribnice, Višnje Gore, Ivančne Gorice, Mirne, Trebnjega, Mokronoga, Žužemberka, Dolenjskih Toplic in Kostanjevice, presenetljivo ga ni v dolini Kolpe ter v Beli Krajini. Na severnem Primorskem so znana nahajališča na Bovškem, v okolici Tolmina, v dolinah Bače in Trebušice, v Čepovanski dolini, na Cerkljanskem in Idrijskem, na južnem Primorskem pa se pojavlja v Čičariji. Nahajališč v Vipavski dolini in v Brkinih v novejšem času nismo potrdili. Nekaj nahajališč je še na Koroškem v okolici Mežice, Prevalj, Slovenj Gradca in Mislinje ter na Štajerskem v okolici Gornjega Grada, Dobrne, Oplo-tnice, Vitanj, Velenja in Maribora (ni novejših potrditev), uspeva pa tudi na Pohorju. V Zasavju smo jo zasledili le v okolici Litije in Podkuma, čeprav se verjetno pojavlja tudi bolj proti vzhodu, v okolici Trbovelj in Hrastnika. V Gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je prikazano pojavljanje v nekaterih kvadrantih, za katere nismo našli izvornega vira, a se v večini primerov podatki dopolnjujejo z znanim delom areala in so nahajališča zelo verjetna, vprašljivo in v novejšem času nepotrjeno pa je uspevanje v okolici Radgone. Podatek za kvadrant 9356/4 se nanaša na neobjavljeno najdbo M. in T. Wraberja v dolini Mučke Bistrice. Srhki šaš raste na vlažnih, s karbonati bogatih tleh na nizkih in povirnih barjih in je značilnica asociacije Caricetum davalliane; v sestojih te asociacije je navadno dominantna vrsta. Ponekod uspeva tudi v sestojih nizkobarjanskih združb kot so Junco obtusifolii-Schoe-netum nigricantis, Eriophoro-Caricetum paniceae, Mo-linio coeruleae-Caricetum hostianae in v mokrotnih travnikih z dominantno modro stožko (asociacija Carici davallianae-Molinietum caeruleae). Rastišča te vrste so posredno zavarovana, saj sta habitatna tipa karbonatna nizka barja z vrstama Cladi-um mariscus in Carex davalliana (53.3) ter bazična nizka barja (54.2) (Anon. 1992) uvrščena med evropsko pomembne. Kljub temu je njena uvrstitev v rdeči seznam (Anon. 2002) med ranljive vrste (V) upravičena. Zaradi različnih posegov, med katerimi izpostavljamo osuševanje, so populacije na mnogih rastiščih močno osiromašene ali so lokalno povsem izginile, npr. marsikje na Ljubljanskem barju, v Vipavski dolini, Brkinih, v okolici Celja in Slovenskih Konjic ter na vzhodnem delu Pohorja. Habitati, ki jih poseljuje srhki šaš, so floristično med najbolj zanimivimi in naravovarstveno pomembnimi v Sloveniji, občutljivi pa so že za majhne spremembe v vodnem režimu. 3.2.1 PREGLED NAHAJALIŠČ V LITERATURNIH VIRIH: 9448/3.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Peč, močvirno pobočje, pribl. 1100 m nm. v. 10.07.2001 (Martinčič 2002b). 9455/3.3 Slovenija, Koroška, okolica Mežice, Podkraj pri Mežici, povirje potoka Šumec, nizko barje, pribl. 665 m nm. v. 21.06.2001 (Vreš 2001). 9455/4.3 Slovenija, Koroška, okolica Prevalj, Kot pri Prevaljah, pri križišču cest za kmetiji Štor in Jušev, povirno barje (Vreš 2001). 9458/3.2 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Sv. Lovrenc na Pohorju (Murmann 1874). 9459/2.4 (**) Slovenija, Štajerska, okolica Maribora, Trije ribniki (Murmann 1874). 9459/4.4 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Pivola (Murmann 1874). 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Zelenci, Carici paniculatae-Salicetum myrsinifoliae, pribl. 835 m nm. v. 04.07.2011 (Vreš et al. 2013a). 9554/2.1 (*) Slovenija, Koroška, okolica Črne na Koroškem, dolina Tople, pod kmetijo Kordež, Carice-tum rostratae, pribl. 940 m nm. v. Det. A. Seliškar, 08.07.1982 (Martinčič & Seliškar 2004). 9554/2.2 Slovenija, Koroška, okolica Črne na Koroškem, Podpeca, povirja Helenskega potoka severno od kmetije Mitnik, povirna barja (Vreš 2001). 9554/2.3 Slovenija, Koroška, okolica Črne na Koroškem, dolina Tople, pri Burjaku, močvirje (Vreš 2001). 9554/4.2 Slovenija, Koroška, okolica Črne na Koroškem, dolina Bistre, zahodno od kmetije Plaznik, fragment prehodnega barja, pribl. 819 m nm. v. 07.07.2001 (vreš 2001). 9555/2.4 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, pri kmetiji Krivonog, povirje (Leskovar et al. 2001). 9555/2.4 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Plešivički mlin, povirje Suhadolnice (Leskovar et al. 2001). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, povirje pri Blatniku, nizko barje (Leskovar et al. 2001). 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Smrčunovo povirje, mokrotni travnik ob cesti na križišču (Leskovar et al. 2001). 9557/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenška barja (Murmann 1874). 9557/3.1 Slovenija, Koroška, Gornji Dolič, Movžanka, ob potoku, močviren travnik, pribl. 540 m nm. v. 26.05.1998 (vreš 2001). 9559/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Slivnica pri Mariboru (Murmann 1874). 9647/3.2? (**) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, okolica Bovca, Caricetum (Hruby 1916). 9647/3.3 Slovenija, Zgornje Posočje, Podčela med Žago in Bovcem, pri gostilni Žvikar, vlažni travniki na aluvialnih nanosih (prod, pesek, deloma konglomerat), povirja na ježi ter ob potočkih in izvirih nekoliko više, že na pobočnem grušču, 340-360 m nm. v. 06.06.2005 (Dakskobler 2005). 9649/4.2 Slovenija, Pokljuka, barje Golenbrca, pribl. 1200 m nm. v. 19.05.1997 (Martincic 2001a). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 530 m nm. v. (Martincic 1991). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na levem bregu Save Dolinke, južno od vasi Breg, pod lokalno cesto Zasip - Breg, povirno barje, pribl. 450 m nm. v. 24.06.2000 (dolinar 2000). 9653/1.1 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Jezersko, zahodno od cekrve Sv. Ožbolta, mokrišče »Farovž« (Tonejec 2012). 9657/3.2 (**) Slovenija, Štajerska, Dobrna (Reichardt 1860). 9658/2.3 (*) Slovenija, Štajerska, okolica Oplotnice, pri vasi Brdo, močviren travnik, Caricetum paniceae. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 06.05.1988 (Sunčič et al. 2012). 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bistrica, Caricetum davallianae. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010 (Kocjan et al. 2013). 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Dobrava, poviren travnik, pribl. 540 m nm. v. Det. B. Zupan & I. Dakskobler, 01.08.2013 (Kocjan et al. 2013). 9752/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Tatinec, Caricetum davallianae, pribl. 436 m nm. v. 30.06.2003 (zelnik 2005). 9848/1.1 Slovenija, Primorska, predgorje Julijskih Alp, Zgornje Posočje, Na Dolgem, vznožje Hlevnika ob cesti Tolmin - Kobarid, pred hlevsko skupnostjo Volarje, močvirnat pašnik na aluvijalih nanosih, pribl. 175 m nm. v. 10.05.2002 (Dakskobler 2005). 9848/2.4 Slovenija, Baška dolina, Meli med Ljubinjem in Podmelcem, pod cesto, v povirnih krakih potoka Poljanšček, dolomit, žleb, pribl. 320 m nm. v. Det. I. Dakskobler & G. Podgornik, 17.05.2005 (Dakskobler 2005). 9849/1.4 Slovenija, Baška dolina, Grahovo ob Bači, ob cesti Grahovo - Spodnje Bukovo, vlažni travniki na glinavcih in peščenjaku, 350-365 m nm. v. 08.06.2005 (Dakskobler 2005). 9849/3.2 Slovenija, Cerkljansko, Police, dolomit, povir-ne združbe pri nekdanjih mlinih zahodno od vasi, pri Poličnici, 480-490 m nm. v. 30.05.2005 (Dakskobler 2005). 9852/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, severno od Zavrha, močvirni travniki, obreč-na tla, srednje oglejena, pribl. 317 m nm. v. 1980 (Šuštar 1998). 9852/4.2 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, zahodno od skaruške cerkve, močvirje z jelšami, obrečna tla, srednje oglejena, pribl. 319 m nm. v. 1993 (Šuštar 1998). 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, zahodno od Trzina, nizko barje, Caricetum nigrae, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2010 (Kocjan et al. 2013). 9948/2.2 Slovenija, Primorska, dolina Idrijce, med Te-mnikarjem in Prvejkom, mokroten travnik na levem bregu Idrijce, 200 m nm. v. 15.04.2011 (Dakskobler et al. 2011). 9953/3.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severovzhodno od Havptmanc, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 28.05.1975 (Seliškar 1986). 9953/3.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Havptmance, Molinietum caeruleae, pribl. 300 m nm. v. 27.06.1976 (Seliškar 1986). 9953/3.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Lavrica, Junco-Molinietum, pribl. 300 m nm. v. 11.06.1976 (Seliškar 1986). 9955/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Litije, Sopota, Carici davallianae-Molinietum caeruleae, 678-685 m nm. v. 21.08.2003, 27.08.2003 (Zelnik 2005). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Zelena dolina, nizka barja, pribl. 570 m nm. v. 20.06.2000 (dolinar 2000). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Žejna dolina, vzhodno od ponora Kmetovo brezno, ob cesti v osrednjem delu doline, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. 08.07.2000 (Dolinar 2000). 0051/2.2 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severovzhodno od Sinje Gorice, Junco-Molini-etum, pribl. 300 m nm. v. 24.06.1976 (Seliškar 1986). 0051/3.1 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina potoka Reka, med Gor. Logatcem in Rečanom, Caricetum davallianae. 1970 (Ilijanic 1978). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni Potok, nizko barje, pribl. 520 m nm. v. 08.06.2000 (Dolinar 2000). 0052/2.1 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severozahodno od Podpeči, Caricetum da-vallianae, pribl. 300 m nm. v. 25.05.1975 (Seliškar 1986). 0052/2.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, vzhodno od Lovrenca pri Podpeči, Carice- tum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 27.05.1975 (Seliskar 1986). 0052/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, dolina Prušnice, Blatnica, jugozahodno od vasi Niže-vec, vlažno travišče. 21.06.2010 (Petelin 2014). 0053/1.1 (**) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Grmez (Paulin 1915). 0053/1.1 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Havptmance - odcep za Mateno, Molinie-tum caeruleae, pribl. 300 m nm. v. 08.07.1975 (Seliskar 1986). 0053/1.2 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, zahodno od križišča Ig-Kočevje-Škofljica, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 18.07.1977 (Seliskar 1986). 0053/1.2 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, južno od Škofljice, Junco-Molinietum, pribl. 300 m nm. v. 11.07.1977 (Seliskar 1986). 0053/1.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severozahodno od Iga, Molinietum caerule-ae, pribl. 300 m nm. v. 25.05.1977 (Seliskar 1986). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, vzhodno od Iga, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 27.06.1977 (Seliskar 1986). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, 500 m južno od križišča Ig-Kočevje-Škoflji-ca, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 11.07.1977 (Seliskar 1986). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, 1 km južno od križišča Ig-Kočevje-Škofljica, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 09.07.1977 (Seliskar 1986). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, vzhodno od izliva Želimeljščice, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 25.05.1975 (Seliskar 1986). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Pijava Gorica - zahodno, Molinietum caeruleae, pribl. 300 m nm. v. 08.07.1975 (Seliskar 1986). 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Dobje, Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae, pribl. 350 m nm. v. 25.08.2003 (Zelnik 2005). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, pod vasjo Drenik, Caricetum rostratae, pribl. 305 m nm. v. (Martinčič & Seliskar 2004). 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, med vasema Smrjene in Vino pri Pijavi Gorici, barje, pribl. 370 m nm. v. B. Dolinar, 03.07.2000 (Dolinar 2000). 0053/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica vasi Udje, ob potoku Ševnik, Caricetum rostratae, pribl. 350 m nm. v. (Martinčič & Seliskar 2004). 0056/3.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Trebnjega, Dol pri Trebnjem, Caricetum davallianae, Carici daval- lianae-Molinietum caeruleae, pribl. 265 m nm. v. 27.06.2003 (ZELNIK 2005). 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, dolina Prušnice, zahodno pobočje Krimčka, severno barje tik za gozdnim robom, povirno močvirje. 17.07.2010 (PETELIN 2014). 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, dolina Prušnice, območje pod jugovzhodnim pobočjem hriba Goričica, mokroten travnik. 11.06.2010 (Petelin 2014). 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, dolina Prušnice, izvir na jasi Male Rove, zamočvirjena tla. 28.06.2010 (Petelin 2014). 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, dolina Prušnice, jugozahodno od vasi Brezovica pri Borovnici, močvirno travišče. 20.03.2010 (Petelin 2014). 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, ob pritoku Otavščice zahodno od Osredka, Euphorbio villosae-Molinie-tum caeruleae, pribl. 710 m nm. v. (Accetto 2009). 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, ob Otavščici jugovzhodno od Osredka, Euphorbio villosae-Molinietum caeruleae, pribl. 710 m nm. v. (Accetto 2009). 0152/2.2 Slovenija, Notranjska, Iški Vintgar, severno od sotočja Iške in Zale. (Accetto 2010). 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, Laščanlog ob Raki-škem grabnu, Euphorbio villosae-Molinietum caeruleae. (Accetto 2009). 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, dolina Prušnice, jugozahodno od vasi Brezovica pri Borovnici, močvirno travišče. 20.03.2010 (Petelin 2014). 0152/2.4 Slovenija, Notranjska, Gregovna dolina, ob Kozjem grabnu pod zaselkom Osredek, Euphorbio villosae-Molinietum caeruleae. 24.07.2008 (AccetTO 2009). 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, povirje Iške, ob potoku Opečnik, Euphorbio villosae-Molinietum caerule-ae, pribl. 728 m nm. v. 24.07.2008 (Accetto 2009). 0152/4.4 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasjo Ulaka in Sv. Miklavžem, Caricetum rostratae (Leskovar 1990). 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, SV nad vojašnico » Za Trnjem«, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Anderle, 08.06.2009 (Vreš et al. 2013). 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, vlažen travnik ob Bloščici, pribl. 732 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 23.08.2013 (Vreš et al. 2013). 0153/3.1 Slovenija, Notranjska, Iška, ožina gorvodno od izliva Opečnika, Euphorbio villosae-Molinietum caeruleae, pribl. 687 m nm. v. (Accetto 2009). 0153/3.1 Slovenija, Notranjska, Iška, dolvodno od izliva Borovnika, Euphorbio villosae-Molinietum caeru-leae, (Accetto 2009). 0153/3.2 Slovenija, Dolenjska, Rob, povirno barje zahodno od vasi, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 11.06.2010 (Dolinar & Vres 2012). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, povirje Iške, pod Lepim vrhom, Euphorbio villosae-Molinietum caeruleae, pribl. 771 m nm. v. (Accetto 2009). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik, jugozahodno od vasi (Mala Polana), vlažen travnik, pribl. 753 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Drovenik, 09.07.2009 (Vres et al. 2013). 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, pod izviri Iške pod Lu-žarji, Euphorbio villosae-Molinietum caeruleae, (Accetto 2009). 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, ob zgornjem toku Iške, vzhodno od Trebeža, Euphorbio villosae-Molinie-tum caeruleae, pribl. 808 m nm. v. (Accetto 2009). 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, Gorenje Kališče, vlažen travnik vzhodno od vasi, pribl. 760 m nm. v. 19.07.2010 (Dolinar & Vres 2012). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Logarji, povirno barje vzhodno od vasi, pribl. 515 m nm. v. Det. B. Dolinar, 26.05.2010 (Dolinar & Vres 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Kaplano-vo, zaselek Grič, povirno barje ob izviru potoka zahodno od vasi, pribl. 515 m nm. v. Det. B. Dolinar, 26.05.2010 (Dolinar & Vres 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Karlovica, povirno barje pod cesto Logarji-Karlovica, pribl. 505 m nm. v. Det. B. Dolinar, 30.05.2010 (Dolinar & Vres 2012). 0157/4.2 Slovenija, Dolenjska, Dolenji Maharovec prope pag. Šentjernej, in locis humidis prope riv. Čadraški potok, pribl. 170 m nm. v. 18.06.1992 (Se-liskar et al. 1994). 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Velikih Blokah, Primulo-Schoenetum ferruginei, Molinion caerulae s. lat. (Leskovar 1990). 0252/4.1 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Duji-ce, Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae, pribl. 550 m nm. v. 07.08.2003 (Zelnik 2005). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, Caricetum elatae (Leskovar 1990). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Bloškem jezeru, Primulo-Schoenetum ferruginei, Molinion caerulae s. lat., Caricetum rostratae (Leskovar 1990). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Velike Bloke in Sv. Duh, Primulo-Schoene-tum ferruginei (Leskovar 1990). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Volčje in Kramplje, Primulo-Schoenetum ferruginei (Leskovar 1990). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godi-čevo, ob potoku Bloščica, povirno barje, Primulo--Schoenetum ferruginei, pribl. 765 m nm. v. Det. B. Dolinar, 08.08.2004 (Dolinar 2011, Vres et al. 2013). 0254/3.4 (**) Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, med potokoma Ribnica in Sajevec, kjer zavije cesta proti Podgori, vlažno travišče. 09.06.1937 (Horva-tic & Tomažič 1939). 0350/4.2 (**) Slovenija, Primorska, zgornji del doline Reke, pri Stružnikarju (Pospichal 1897-1899). 0550/2.1 Slovenija, Primorska, Istra, Ribnik (Golac -Žabnik), povirje, pribl. 950 m nm. v. Det. L. Poldi-ni, 20.09.1991 (Starmuhler 2002). 3.2.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9550/1.2? (**) Slovenija, Gorenjska, na močvirnih travnikih pod Golico. Leg. & det. R. Justin, 1924, LJU10010255. 9550/3.4 (*) Slovenija, Gorenjska, Planski vrh supra Sp. Gorje, in graminosis, solo calcareo, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 23.07.1966 (sub C. pauciflora), rev. T. Wraber, 05.05.1971, LJU10010258. 9551/3.4? (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Be-gunjščica. Leg. & det. A. Paulin, <1942 (sub C. da-valliana f. glabrescens), LJU10010242. 9649/1.3 (**) Slovenija, Carniolia, in graminosis palu-dosis ad Malo polje prope alpem Velo polje, solo calcareo, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, 1929, FEC1020, LJU10010269. 9649/1.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Malo polje. Leg. & det. A. Paulin, <1942 (sub C. davalli-ana f. glabrescens), LJU10010240. 9649/1.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Malo polje, in turfosis, pribl. 1650 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 29.07.1967, LJU10010228. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, in turfosis Šijec dictis prope Mrzli Studenec, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 12.06.1969, LJU10010257. 9650/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, močvirje pri Podho-mu, pribl. 520 m nm. v. Leg. P. Skoberne, 22.06.1985, det. I. Leskovar, 2000, LJU10010226. 9650/3.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Slamniki supra Bohinjska Bela, in paludosis, solo dolomitico, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.06.1968, LJU10010250. 9653/3.2 Slovenija, Gorenjska, Domžale, Trzin, vlažen, močviren travnik za gostilno Trzinka v novem Trzinu, ilovica, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. V. Gutman, 10.05.1992, LJU10010259. 9657/1.4 (*) Slovenija, Štajerska, Dobrna, zamočvirjen travnik ob potoku Kačnik v Hudičevem grabnu, pribl. 480 m nm. v. Leg. & det. Z. Keglevič, 22.05.1982, LJU10010272 (KEGLEVIČ 1986). 9657/2.3 (*) Slovenija, Štajerska, Vitanje, na močvirnem travniku v Socki, pribl. 460 m nm. v. Leg. & det. Z. Keglevič, 26.05.1985, LJU10010273 (Keglevič 1986). 9657/2.4 (*) Slovenija, Štajerska, Stenica, na močvirnem travniku na Lindeku, pribl. 600 m nm. v. Leg. & det. Z. Keglevič, 02.06.1985 (sub C. dioica), rev. N. Jogan, 1999, LJU10120415. 9657/3.2 (**) Slovenija, Stiria inferior, in pratis paludo-sis prope balneum Neuhaus, solo argilloso, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. M. Heider, maj 1908, Flora stiriaca exsiccata 721, LJU10010270. 9754/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Gornji Grad, in gra-minosis paludosis, solo calcareo, pribl. 450 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 27.04.1967, LJU10010252. 9852/3.2 (**) Slovenija, Carniolia, in pratis humidis ad vicum Žlebe prope pagum Preska, solo calcareo, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, 1929 (sub C. davalliana f. glabrescens), FEC1019I, LJU10010268. 9852/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Medno, močvirski travnik, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. M. Zalokar, 22.05.1935, LJU10010256. 9852/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Sp. Pirniče pod Šmarno goro, močviren travnik, aluvialni prod, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. M. Zalokar, 25.03.1936, LJU10010235. 9852/4.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Vojsko pri Ska-ručni, gojen travnik, rečne naplavine. Leg. S. Str-gulc, 07.05.1999, det. B. Trčak, LJU10010223. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Koseze pri Ljubljani, močvirni travnik. Leg. & det. A. Budnar, 17.04.1937, LJU10010229. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Koseze pri Ljubljani, močviren travnik. Leg. & det. A. Pečnik, 17.04.1937, LJU10010246. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Podutik, pri Mitnici, močviren travnik, ilovnata tla. Leg. & det. M. Zalokar, 24.04.1937, LJU10010248. 9953/3.1 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, na močvirnih tleh za Rakovnikom pod Golovcem, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. F. Juvan & T. Wraber, 14.05.1958, LJU10010231 9953/3.3 (**) Slovenija, Ljubljanka kotlina, ob jarku »Volar« na močvirnih travnikih na Barju pri Črni vasi. Leg. & det. R. Justin, 20.04.1905, LJU10010261. 9953/3.3 (**) Slovenija, Ljubljanska kotlina, na močvirnih travnikih ob potu na Rakovo jelšo na Barju. Leg. & det. R. Justin, 08.05.1929, LJU10010264. 0050/4.2 (*) Slovenija, Notranjska, in turfosis vallis Žejna dolina prope vicum Hotedršica. Leg. & det. S. Peterlin, 03.08.1970, LJU10010271. 0052/2.3 (**) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Preserje, Molinietum caricetosum hostianae. Leg. & det. M. Wraber, 17.05.1937, LJU10010265, LJU10010266. 0052/3.4 (**) Slovenija, Carniolia, in pratis humidis ad pagum Ohonica prope viae ferreae stationem Borovnica, solo argilloso, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, 1929, FEC1019II, LJU10010267. 0052/3.4? (**) Slovenija, Notranjska, dolina Borovni-ščice pri Borovnici. Leg. & det. A. Paulin, <1942, LJU10010241. 0052/3.4 (*) Slovenija, Notranjska, Borovnica, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 05.06.1956, LJU10010245. 0052/4.4? (*) Slovenija, Dolenjska, in locis udis ad rivum Iška in valle ejusdem nominis, solo calcareo, pribl. 360 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 24.04.1960 (sub C. dioica), rev. T. Wraber, 17.07.1985, LJU10010234. 0053/1.3? (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, in pratis paludosis ad pagum Ig, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 07.04.1950, LJU10010236. 0053/2.1 Slovenija, Dolenjska, Škofljica, na vlažnem travniku v vasi Reber, aluvialni prod, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. D. Simonič, 11.05.1997, LJU10010225. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Šmarje-Sap, na vlažnem travniku pri Puciharju, dolomit, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. D. Simonič, 28.04.1996, LJU10010224. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Pijava Gorica, na zelo vlažnem travniku pod vasjo Drenik, alluvialni prod, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. D. Simonič, 28.04.1996 (sub C. dioica), rev. B. Trčak, 07.02.2001, LJU10010222. 0053/3.2 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, in pratis ad pagum Iška Draga, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 23.04.1955, LJU10010249. 0054/1.4 (**) Slovenija, Dolenjska, Višnja gora. Leg. & det. F. Plemel, 15.04.1848 (sub C. dioica), rev. T. Wraber, 17.07.1985, LJU10010233. 0054/4.3 Slovenija, Dolenjska, Ivančna Gorica, Veliko Črnelo, travnik pred bajerjem, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. B. Markovič, 16.05.1998 (sub C. dian-dra), rev. N. Jogan, 1998, LJU10010279. 0055/3.1 (**) Slovenija, Carniolia, in paludosis prope pagum Radohova vas. Leg. & det. F. Dolšak, 25.03.1920 kot. C. davalliana var. glabrescens, LJU10010237. 0056/3.2 Slovenija, Dolenjska, Trebnje-Mirna, Gomila. Leg. & det. T. Bačič & M. Pavlin, 19.06.2003, LJU10010221. 0056/4.1 Slovenija, Dolenjska, zahodno od naselja Mokronog, 500 m jugovzhodno od vasi Glinek, ne-gnojen, vlažen travnik. Leg. & det. M. Pavlin, 07.06.2004, LJU10136371. 0057/3.1 (*) Slovenija, Dolenjska, Gor. Laknice prope Mokronog, in pratis paludosis, pribl. 260 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 17.04.1974, LJU10010232. 0149/4.4 (**) Slovenija, Primorska, na močvirnih travnikih vipavske doline pri Št. Vidu. Leg. & det. R. Justin, 1903, LJU10010263. 0151/4.1? (*) Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, moker travnik, podvržen rednim poplavam. Leg. & det. V. Gaspari, 30.07.1939, LJU10010247. 0152/1.4 (*) Slovenija, Notranjska, in arenosis udis ad rivulum Otavščica in declivitate orientali montis Vinji vrh supra oppidulum Cerknica, solo dolomi-tico, pribl. 650 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 25.05.1968, LJU10010251. 0152/2.1 (*) Slovenija, Notranjska, Rakitna, in pratis humidis, pribl. 790 m nm. v. Leg. & det. A. Podobnik, 31.05.1978, LJU10010254. 0153/3.2 (*) Slovenija, Dolenjska, Rob prope Velike Lašče, in graminosis paludosis, solo calcareo, pribl. 600 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.05.1967, LJU10010253. 0153/3.3 (*) Slovenija, Notranjska, Ravnik na Blokah, povirje na vzhodni strani ceste proti Lahovem, pribl. 740 m nm. v. Leg. P. Skoberne, 13.06.1985, det. I. Leskovar, 2000, LJU10010227. 0156/2.2 (**) Slovenija, Dolenjska, na močvirnih krajih doline Štatenberg pri Trebelnem. Leg. & det. R. Justin, 12.05.1907, LJU10010262. 0158/1.3 (*) Slovenija, Dolenjska, Kozarje pri Šentjerneju. Leg. & det. R. Luštek, 30.04.1967, LJU10010239. 0252/2.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, med vasema Velike Bloke in Ulaka, močviren travnik na desni strani ceste, dolomit, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 04.06.1989, LJU10010274. 0252/2.3 (**) Slovenija, Notranjska, Grahovo. Leg. & det. A. Paulin, <1942, LJU10010241. 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, Cerknica, Dujice. Leg. & det. T. Bačič & M. Turjak, 20.07.2006, LJU10134194. 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, blizu Bloškega jezera, močviren travnik, dolomit, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 11.06.1989, LJU10010276, LJU10010277. 0253/1.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, med vasema Zakraj in Runarsko, močviren travnik ob Bloščici, dolomit, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 11.06.1989, LJU10010275, LJU10010278. Treh herbarijskih pol nismo mogli uvrstiti v noben (pod)kvadrant, saj so lokacije označene preveč splošno. Avtor najstarejše pole je F. Plemel (16.05.1847, LJU10010230), vendar je podatek o nahajališču neberljiv, primerki s še dveh pol pa so bili nabrani na Ljubljanskem barju (Dolšak, 1921, LJU10010238; Justin, 11.05.1928, LJU10010260). 3.2.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9448/4.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Korensko sedlo, Poljane, pribl. 1050 m nm. v. Det. B. Ander-le, 14.06.2002. 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Podkoren, pod Lomiči, pribl. 1100 m nm. v. Det. B. Anderle, 07.06.2014. 9548/1.2 Slovenija, Karavanke, okolica Rateč, severno od nekdanjega mejnega prehoda, povirno barje, pribl. 880 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.06.2010. 9548/2.2 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Kranjska Gora, pribl. 820 m nm. v. Det. B. Anderle, 16.06.2006. 9549/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Mojstrana, Sv. Klemen, pribl. 650 m nm. v. Det. B. Anderle, 28.04.2002. 9549/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Mojstrane, ob asfaltirani cesti Mojstrana - Zg. Krma, nizko barje, pribl. 760 m n.n. Det. J. M. Kocjan, 27.08.2009. 9549/4.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Zgornja Radovna, Bišček, pribl. 750 m nm. v. Det. B. An-derle, 11.05.2011. 9549/4.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Radovne, Srednja Radovna, severovzhodno od jezera Kreda, nizko barje, pribl. 690 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9550/1.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, Hrušica, pribl. 1218 m nm. v. Det. A. Seliškar, 06.06.2000. 9550/1.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, nad vasjo Plavški Rovt, močvirje s šašjem, 850-940 m nm. v. Det. A. Seliškar, 06.06.2000. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Planina pod Golico, pribl. 937 m nm. v. Det. A. Seliškar, 26.05.2000. 9550/1.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Plavški Rovt, Zakamnik, pribl. 1000 m nm. v. Det. B. An-derle, 22.05.2002. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, vas Prihodi pri Planini pod Golico, severno od zaselka Kosmat, nizko barje, pribl. 860 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, Savske Jame med Planino pod Golico in Javorniškim Rovtom, ob makadamski cesti ob Črnem potoku, povirje, pribl. 1120 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/2.1 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, severno od Javorniškega Rovta, Markljev rovt, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Javorniški Rovt, 820-1065 m nm. v. Det. A. Seliškar, 26.05.2000. 9550/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, severno od Javorniškega Rovta, vzhodno od Križovca, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 1180 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/3.3 Slovenija, Gorenjska, Radovna, Frčkov rovt, povirje na obrečnem travniku, pribl. 670 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 14.05. in 10.07.2010. 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jesenice, Kočna, pribl. 750 m nm. v. Det. B. Anderle, 19.05.2002. 9551/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Završnica, Žaga, pribl. 900 m nm. v. Det. B. Anderle, 01.05.2003. 9551/3.3 Slovenija, Gorenjska, osrednje Karavanke, okolica Žirovnice, Žingarica, južno od Doslovške planine, ob makadamski cesti, povirno barje, pribl. 770 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.09.2010. 9552/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, pl. Ilovica pod Košuto, pribl. 1500 m nm. v. Det. B. Anderle, 18.06.2009. 9552/4.1 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Plešivec, pribl. 1600 m nm. v. Det. B. Anderle, 29.07.2009. 9553/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Zgornje Jezersko, Jenko, pribl. 940 m nm. v. Det. B. Anderle, 12.05.2013. 9556/1.3 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, desni pritok potoka Suhadolnica, pri zaselku Sta-blovnik, povirno barje, pribl. 590 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9556/2.3 Slovenija, Koroška, okolica Mislinjske Dobrave, med vasjo Šmiklavž in zaselkom Marušek, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9556/2.4 Slovenija, Koroška, okolica Mislinjske Dobrave, zahodno od vasi Dobrovniški Kot, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9557/1.3 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, dolina potoka Dovžanka, vzhodno od vasi Spodnja Raz-borca, nizko barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9557/2.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Rogla, ob cesti proti Zrečam, mokrotni travniki in mlake zahodno, pribl. 1443 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 19.07.2007. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero, pribl. 1200 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 26.07.2006. 9647/3.2 Slovenija, Primorska, Bovško, desni breg Ko-ritnice gorvodno od mostu čez Koritnico, (nasproti vasi Kal-Koritnica), pribl. 420 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 13.03.2007. 9648/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Poljane, Pl. v Lazu, pribl. 1600 m nm. v. Det. B. Anderle, 05.08.1993. 9648/4.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Koča pri Planini pri jezeru, pribl. 1450 m nm. v. Det. B. An-derle, 22.06.1994. 9649/1.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, med Velim in Malim poljem, travnata povirja ob potoku, 1660-1680 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 31.07.2012. 9649/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, Mrzli Studenec, pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Anderle, 23.07.2002. 9649/3.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, planina Konjščica, ob potočku na vzhodni strani doline, na planinsko potjo, nizko barje, pribl. 1460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16.06.2012. 9649/3.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Voje, Pl. koča na Vojah, pribl. 700 m nm. v. Det. B. Anderle, 08.05.2003. 9649/4.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, severno od Javorovega vrha, zahodno od planine Jelje, prehodna barja, 1340-1390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.07.2008. 9649/4.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, severno od Javorovega vrha, ob kolovozni poti severozahodno od planine Jelje, prehodno barje, pribl. 1340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Zgornji Gore-ljek, južno od Šport hotela, nizko barje, pribl. 1270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Studenec, južno od Mrzlega Studenca, ob cesti proti Šijcu, prehodno barje, pribl. 1210 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9649/4.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Koprivnik, ob asfaltirani cesti skozi Zgornje Podjelje, povirno barje, pribl. 1040 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9649/4.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, južno od Spodnjega Goreljka, zahodno od vrha Madanca, nizko barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.07.2008. 9649/4.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Koprivnik, ob asfaltirani cesti skozi Zgornje Podjelje, povirno barje, pribl. 1040 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9650/1.1 Slovenija, Gorenjska, Spodnja Radovna, Žagarjev rovt, pašniki, pribl. 665 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 31.05.2012. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Spodnje Gorje, Poljana, pribl. 600 m nm. v. Det. B. Anderle, 19.05.2002. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Spodnih Gorij, severovzhodno od vasi Zgornje Laze, ob asfaltirani cesti, povirje, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9650/1.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, Rečiška pl., pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Anderle, 10.07.1994. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, južno od Krnice pri Zgornjih Gorjah, neposredno nad zaselkom Hotunje, pod cesto Bled - Pokljuka, nizko barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2012. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Bled, Dobe, pribl. 470 m nm. v. Det. B. Anderle, 21.05.1990. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, južno od golf igrišča, povirno barje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/3.3 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Gorjuše, Potok pri Spodnjih Gorjušah, nizko barje, pribl. 920 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9650/3.3 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Gorjuše, ob asfaltirani cesti pri odcepu za Zgornje Gorjuše, nizko barje, pribl. 1000 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, jugovzhodno od vasi Selo pri Bledu, severozahodno vznožje Ribenske gore, fragmenti nizkega barja, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, desni breg Save Bohinjke, južno od vrha Mala Osojnica, fragment nizkega barja, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle, V. Leban & J. M. Kocjan, 29.05.2012. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Ribno, pribl. 470 m nm. v. Det. B. Anderle, 02.06.1990. 9651/1.3 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Lesc, Hlebce - Hraše, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Anderle, 30.04.1984. 9651/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Tržiča, severozahodno od Bistrice pri Tržiču, ob potoku Blajšni-ca, ob kolovozu, povirje, pribl. 700 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2011. 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Radovljice, Graben, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Anderle, 14.06.1993. 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Radovljice, desni breg Save, vzhodno od vasi Ravnica, nizko barje, ~ 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2014. 9652/1.3 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Lom pod Storžičem, pribl. 650 m nm. v. Det. B. Anderle, 04.05.2003. 9652/2.2 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Spodnje Jezersko, pribl. 800 m nm. v. Det. B. Anderle, 30.06.2004. 9652/4.3 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, okolica Preddvora, Potoče, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 25.04.2003. 9653/1.1 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Zgornje Jezersko, Makekova Kočna, Makek, pribl. 900 m nm. v. Det. B. Anderle, 30.06.2004. 9655/3.3 (*) Slovenija, Štajerska, okolica Bočne, pri kmetiji Fedran, pribl. 407 m nm. v. Det. A. Seli-škar, 30.05.1976. 9655/3.4 (*) Slovenija, Štajerska, okolica Grušovelj, zahodno od vasi, severno od ceste, ob potoku, pribl. 382 m nm. v. Det. A. Seliškar, 30.05.1976. 9656/4.2 Slovenija, Štajerska, Vinska Gora, pri avtobusni postaji, pribl. 425 m nm. v. Det. A. Seliškar, 30.07.1996. 9657/1.3 Slovenija, Štajerska, okolica Velenja, severozahodno od zaselka Loke pod Paškim Kozjakom, nizko barje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.05.2012. 9749/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Stara Fužina, pribl. 550 m nm. v. Det. B. Anderle, 10.05.1992. 9749/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Vokov rovt na desnem bregu Mostnice v Koritih, pribl. 580 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 05.08.2006. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, v bližini peskokopa južno od vasi Polje, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Ribčev Laz, pod Zagradcem, povirno barje, pribl. 610 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 23.06.2014. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Bohinj, Za Brševjem, na levem bregu Save nasproti Laškega Rovta, Čirotov rovt in Balantove svisli, povirja, 520-540 m nm. v. Det. I. Dakskobler, B. Zupan & I. Veber 25.05.2007. 9749/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Srednja vas, Rudnica, ob potoku Močnik, pribl. 650 m nm. v. Det. A. Seliškar, 01.07.1980. 9749/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, med Bohinjsko Bistrico in Srednjo vasjo, med vrhovoma Šavnica in Rudnica, Senožeta, nizko barje, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Savica, pribl. 530 m nm. v. Det. B. Anderle, 08.05.2003. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, severovzhodno od Čibrovice, nizko barje, Caricetum davallianae, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, vzhodno od vasi Kamnje, na južni strani glavne asfaltirane ceste, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, južno tik za zaselkom Žlan, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, nad vasjo Polje, povirno barje, Caricetum davallianae, pribl. 520 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 16.06.2014. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Ravne, travnato povirje, pribl. 775 m nm. v. Det. I. Dakskobler & I. Veber, 21.06.2013. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Na Poljani in za Belim potokom, močvirna travnika, 520-530 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 09.06.2011. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Nemški Rovt, povirje, pribl. 730 m nm. v. Det. I. Dakskobler & I. Veber, 06.07.2010. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, vzhodno od vasi Nemški rovt, pri zaselku Lome, na zahodni strani asfaltirane ceste, fragmenti nizkega barja, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9750/1.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Nomenj, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 26.04.2002. 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, Ledine, pribl. 1040 m nm. v. Det. V. Leban & B. Anderle, 17.04.2011. 9751/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Podnarta, Njivica, pribl. 520 m nm. v. Det. B. An-derle, 29.04.2003. 9754/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Tuhinja, vzhodno od vasi Laze v Tuhinju, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.06.2012. 9754/4.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Tuhinja, južno od vasi Črni vrh pri Tuhinju, severno pod glavno asfaltirano cesto, nizko barje, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.06.2012. 9850/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Hotavelj, Kopačnica, pribl. 550 m nm. v. Det. B. Anderle, 17.04.2011. 9850/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi v Poljanski dolini, med vasema Hotavlje in Podgora, dolina severno od vasi Podgora, povirna barja, 440-480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.04.2009. 9850/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, pri zaselku Toplice, ob potoku Kopačnica, nizko barje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.05.2010. 9852/3.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, dolina Ločnica, zahodno od zaselka Tehovnik, ob asfaltirani cesti, povirje, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.05.2011, 20.04.2014. 9852/4.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, zahodno od zaselka Zavaše pri Golem brdu, nizko lehnjakotvorno barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.05.2004. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Komende, Koseški hrib, ob manjšem potoku vzhodno od Koseškega hriba, severno od glavne gozdne poti, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.05.2007. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, Kamnik, zaselek Rudnik pri Radomljah v bližini vasi Volčji potok, močviren travnik, pribl. 365 m nm. v. Det. B. Vreš, 13.04.2003. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Do-benega, nizko barje, pribl. 310 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2001. 9854/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, med vasema Obrše in Preserje pri Zlatem polju, povirno barje nad cesto, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.06.2007. 9854/1.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Krašnje, med Trnjavo in Krašnjo, ob potoku Radomlja, pribl. 300 m nm. v. Det. A. Seliškar, 18.07.1995. 9854/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Drtijščica, pod gradiščem pri Lukovici, močviren travnik. Det. B. Vreš & T. Čelik, 24.05.1996. 9854/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Blagovice, Žirovše, južno od državne ceste, vlažen travnik, pribl. 380 m nm. v. Det. A. Seliškar, 14.06.1984. 9855/1.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Blagovice, med vasema Vranke in Podmilj, osojno pobočje južno od glavne asfaltirane ceste, povirje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2013. 9855/1.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Moravč, dolina potoka Medija, južno od vasi Borje pri Mlinšah, nizko barje, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 8. 2014. 9948/2.4 Slovenija, Primorska, Čepovan, na levi strani ceste proti Vratom (kmalu za cerkvijo), močvirni travnik, pribl. 610 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 08.05.2006. 9950/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi, Podgora, Boštajn, pribl. 430 m nm. v. Det. B. An-derle, 11.05.2012. 9950/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Žirov, Sovra, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Anderle, 25.06.2011. 9951/2.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, vzhodno od vasi Zalog pri Prapročah, fragmenti nizkega barja, pribl. 450 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.04.2011. 9952/1.1 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, Belo, ob glavni makadamski cesti skozi naselje Ojstrica, povirno barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16.04.2009. 9952/1.2 Slovenija, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, dolinica severno od Babnika, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.05.2007. 9952/1.2 Slovenija, Polhograjsko hribovje, Osredek pri Dobrovi, jugozahodno od vasi, fragmenti nizkega barja, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18.04.2009, 30.05.2011. 9952/1.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, Log pri Polhovem Gradcu, vzhodno od vasi, lehnjakotvorno povirno barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.05.2007. 9952/1.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, severozahodno od vasi Dvor pri Polhovem Gradcu, ob majhnem potočku proti Ku-clju, povirno barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.12.2011. 9952/1.4 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Šujice pri Dobrovi, jugovzhodno od zaselka Žerovnik, severno od Sv. Jurija, ob asfaltirani cesti, nizko barje v zaraščanju, nizko barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.05.2011. 9952/1.4 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Dobrove, severovzhodno od zaselka Log pri vasi Hruševo, južno od ceste, nizko barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 4. 2014. 9952/2.1 Slovenija, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, severovzhodno od Babnika, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.05.2007. 9952/2.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Podutika pri Ljubljani, južno od Prevala pod Stražnim vrhom, jugovzhodno od asfaltirane ceste proti Šujici, nizko barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.05.2011. 9953/3.4 Slovenija, Ljubljansko barje, med Rudnikom in Lavrico, ob potoku Prošca, močvirnat travnik, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.04.2007. 9953/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ljubljane, vas Orle nad Lavrico, pod peskokopom, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21.05.2010. 9953/4.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, severozahodno pod vasjo Selo pri Pan-cah, jugovzhodno od zaselka Ipavec, ob potoku Rekarska Reka, ob asfaltirani cesti, povirno barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.09.2010. 9954/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, Cirje, levi pritok potoka Reka, povirno barje, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009. 9954/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, jugovzhodno od vasi Javor, pritok potoka Reka, povirna barja, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009. 9954/3.4 Slovenija, Posavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, južno od vasi Prežganje, povirno barje, pribl. 440 m nm. v. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 28.05.2009. 9954/4.3 Slovenija, Posavje, okolica Litije, ob potoku Reka, zahodno od hriba Sovec, močvirno travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2007. 9954/4.4 Slovenija, Posavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, ob Vintarjevskem potoku, južno od vasi Vintarje, povirno barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.06.2007. 9955/1.2 Slovenija, Štajerska, Zasavje, zahodno od vasi Sava, vlažen travnik, pribl. 225 m nm. v. Det. B. Čušin, T. Čelik, I. Dakskobler, A. Seliškar, B. Vreš, 15.04.2010. 9955/2.4 Slovenija, Posavje, okolica Podkuma, dolina potoka Sopota, severozahodno od Goleka, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 9955/3.3 Slovenija, Posavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, jugovzhodno od vasi Vintarjevec, severno od Kolejše, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.06.2007. 9955/4.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, severozahodno od vasi Gabrovka, pod Moravško Goro, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.08.2011. 9956/1.2 (*) Slovenija, Dolenjska, Kum, povirje, pribl. 730 m nm. v. Det. B. Vreš, 23.05.1989. 9956/1.3 Slovenija, Posavje, okolica Podkuma, dolina levega pritoka potoka Sušjek, zahodno pod vasjo Padež, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 9956/1.3 Slovenija, Posavje, okolica Podkuma, dolina potoka Sušjek, južno pod vasjo Padež, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 9956/1.3 Slovenija, Posavje, okolica Podkuma, dolina potoka Sušjek, južno od zaselka Čop, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 9956/1.4 Slovenija, Zasavje, okolica Podkuma, zahodno pod vasjo Magolnik, nizko barje, pribl. 640 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 05.06.2010. 9956/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, jugozahodno od vasi Selce, ob makadamski cesti pri zaselku Smolaj, povirno barje, pribl. 460 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 05.06.2010. 9956/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, zahodno od Velikega vrha, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 05.06.2010. 0050/1.3 Slovenija, Primorska, Idrijski Log, Novakova dolina, povirni in mokrotni travniki ob potočku, 660-670 m nm. v. Det. I. Dakskobler & R. Terpin, 09.07.2012, 17.06. in 28.08.2013. 0050/1.4 Slovenija, Primorska, Godovič, pri zaselku Brdo, mokroten travnik, pribl. 570 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 23.06.2010. 0050/2.4 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Medvedje brdo, vzhodno od križišča ob potoku, močvirno travišče, pribl. 650 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17.05.2010. 0050/2.3 Slovenija, Primorska, Godovič, pri bajerju Šebalk, nizko barje, 585-600 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 07.06.2010. 0050/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Idrijski Log, vzhodno od zaselka Pevec, južno od Habečkovega brezna, ob makadamski cesti, fragment nizkega barja, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17.05.2010. 0051/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, zahodno od Velike Ligojne, zahodno od Fortune, povirno barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.06.2007. 0051/2.2 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, južno od Velike Ligojne, Devci, močvirno travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 9. 4. 2014. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, za Brdom, proti Bevškemu potoku (Na blatu), močviren travnik, pribl. 288 m nm. v. Det. B. Vreš, 08.06.2001, 09.07.2002. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, Za Brdom (Pašnica), močviren travnik, pribl. 288 m nm. v. Det. B. Vreš, 10.07.2001. 0052/1.2 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Notranje Gorice, pribl. 289 m nm. v. Det. A. Seliškar, 10.06.1976. 0052/1.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, Stari tali, južno od vasi in griča Gradišče, močviren travnik, pribl. 288 m nm. v. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 22.04.2009. 0052/2.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Brest (Veliki deli), močviren travnik, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.06.2001, 05.07.2001. 0052/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, vzhodno od Bistre, med Borovniščico in Črnim grabnom, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011. 0053/1.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ig, Velika Plesa, košen travnik. Det. B. Vreš, 10.07.2001. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig, travnik pred mostom čez Podvin, travišče. Det. B. Vreš & T. Čelik, 29.06.1996. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podvin (Malo mostišče), močviren travnik, pribl. 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 13.06.2001. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severno od ceste Škofljica - Ig, čez potok Podvin, močviren travnik, pribl. 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 13.06.2001. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig, Rastovka, močviren travnik, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 11.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Dremavščica, desna stran, močviren travnik, pribl. 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 01.07.2001, 11.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig (Veliko Mostišče-Lazi), močviren travnik, pribl. 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 03.07.2001, 11.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig (pri križišču), močviren travnik, pribl. 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 09.07.2002. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, jugovzhodno od zaselka Dragel južno od vasi Gorenje Blato, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Grosupeljsko polje, potok Bičje, južno od Globuščeka, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 11.08.2005. 0053/3.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Želimeljščica (Kopija), kmetija Miholič, močviren travnik, pribl. 295 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001. 0053/4.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Želimeljščica, močviren travnik, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Vreš, 09.07.2002. 0054/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplje, Dobje, ribnik na potoku Breg, pribl. 350 m nm. v. Det. A. Seliškar, 11.06.1992. 0054/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosupelj, severozahodno od vasi Troščine pri Polici, nizko barje, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2009. 0054/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasema Gradišče in Velika Stara vas, ob potoku severno od glavne ceste, blizu zaselka Drobnič, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21.05.2011. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosupelj, severno od vasi Kožljevec pri Polici, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2009. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, pritok Velikega potoka severno od vasi Kožljevec, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2009. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, dolina Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, nizko barje, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2009, 19.04.2011, 17.05.2011. 0054/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, jugovzhodno od vasi Spodnje Blato, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.05.2012. 0054/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasema Zgornje Duplice in Spodnje Duplice, ob potoku Duplica, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2012. 0054/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, jugozahodno od vasi Zgornje Duplice, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 4. 2014. 0054/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, zahodno od Pristave pri Višnji gori, med izvozom iz avtoceste proti zaselku Jakelj, jugovzhodno tik ob železniški progi, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0054/2.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Stične, zgornji tok Stiškega potoka, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.08.2007. 0054/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Debeče in Mala Goričica, ob potoku Bukovica, jugovzhodno od vrha Zavolovšček, zahodno od glavne asfaltirane ceste, bazično nizko barje, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Koc-jan,13.09.2010. 0054/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Velika Dobrava in Kamno Brdo, nad potokom Trsteniščica, vznožje kamnoloma, povirje, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14.05.2009. 0054/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Velika Dobrava in Kamno Brdo, blizu zaselka Trstenik, med makadamsko cesto in potokom Trsteniščica, povirno barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2009. 0054/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, dolina Stiškega potoka, jugovzhodno od zaselka Potok, nizko barje, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2012. 0054/3.3 Slovenija, Radensko polje, Malo Mlačevo-Račna, pod Griči, pribl. 335 m nm. v. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 13.05.1998. 0054/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, ob makadamski cesti proti vasi Polje, zahodno od manjšega peskokopa, tik ob vikendu, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0054/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, zahodno od vasi Zgornja Draga, južno od kolovoza pod makadamsko cesto, med Ilovskim hribom in Lazami, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0054/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, ob potoku Višjnica, severovzhodno od vasi Polje pri Višnji gori, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2012. 0056/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, med vasjo Brglez in zaselkom Kumpolje, ob potoku Kamarica, nizko barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.08.2011. 0056/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Mokronoga, jugozahodno od vasi Ostrožnik, Gomilski potok, nizko barje, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.05.2012. 0151/4.1 Slovenija, Notranjska, Primorska, Planinsko polje, Liplje prope pag. Planina, in graminosis, solo calcareo, pribl. 446 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 26.05.1992. 0151/4.1 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, Dolnja Planina sub aedes sacr. Sv. Križ - in locis humidis, pribl. 445 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 24.07.1991. 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, južno od vasi Brezovica pri Borovnici, vzhodno od potoka Pružnica in vojaškega objekta, bazično nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.05.2011. 0152/2.1 Slovenija, Notranjska, Rakitna, pri umetnem jezeru, močvirni travniki, pribl. 800 m nm. v. Det. I. Dakskobler & L. Dakskobler, 29.06.2013. 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, Menišja, med zaselkom Pikovnik in vrhom Avšnik, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 790 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, izliv potoka Mrzlek v Cerkniščico, vzhodno od vasi Topol pri Begunjah, nizko barje, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, dolina potoka Mrzlek, jugozahodno od zaselka Gora, nizko barje, pribl. 610 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, severozahodno od vasi Hruškarje, ob makadamski cesti, povirno barje, pribl. 640 m nm. v. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, vzhodno od Šrukeljske vasi, zgornja polovica Štrukeljskega potoka, nizko barje, pribl. 660 m nm. v. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, jugozahodno od vasi Pirmane, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 630 m nm. v. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0153/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Zapotoka, jugozahodno od zaselka Granjevica, nizko barje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, severozahodno od zaselka Mala Rašica pod Cerov-cem, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/3.1 Slovenija, Dolenjska, soteska Iške, gozdni rezervat Iška, rob gozda, na bregu reke, združbe do-lomitnih povirij, pribl. 580 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 22.05.2013. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, porečje Iške, zgornji tok Iške, jugozahodno od zaselka Laze, nizko barje, pribl. 710 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, med vasema Podstrmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, nizko barje, pribl. 550 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, pod zaselkom Njivice severno od vasi Podstrmec, povirno barje, pribl. 570 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, severno pod vasjo Tomažini, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/4.2 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, pri zaselku Kukmaka, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, med vasjo Plosovo in zaselkom Marolt, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/4.4 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, dolina Črnega potoka, zahodno od vasi Črni Potok pri Velikih Laščah, povirno barje, Schoenetum fer-ruginei, pribl. 530 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 19.06.2010. 0155/4.1 Slovenija, Dolenjska, Žužemberk, ob reki Krki, močvirje, pribl. 186 m nm. v. Det. A. Seliškar, 16.06.1992. 0158/1.3 (*) Slovenija, Dolenjska, Šentjernejsko polje, okolica Šentjerneja, med Velikimi Rojami in Gro-bljah pri Prekopi, v močvirnem jarku, pribl. 162 m nm. v. Det. A. Seliškar, 21.06.1986. 0252/1.3 (*) Slovenija, Notranjska, Cerknica, vzhodni del Dolenjega jezera pod Goričico, Caricetum da-vallianae, pribl. 550 m nm. v. Det. M. Wraber, 28.07.1971. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, ob Bloščici, ob poti V. Bloke - Širče, pribl. 730 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 13.07.1996. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Laho-vo, zahodno od zaselka (za Krajcem), vlažno travi-šče, pribl. 750 m nm. v. Det. B. Vreš, 17.07.2009. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, ob desnem pritoku Bloščice, vzhodno tik pod vrhom Kobiljek, nizka barja, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj, Škrabče, in locis paludosis, pribl. 750 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0253/1.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Runar-sko, vlažen travnik, pribl. 775 m nm. v. Det. A. Se-liškar, 09.06.2009. 0253/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, južno od vasi Žimarice, vzhodno od zaselka Podlipski, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2012. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, severno od vasi Kot pri Ribnici, fragment nizkega barja, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2012. 0254/3.4 Slovenija, Dolenjska, Nemška vas (Ribnica), močviren travnik, pribl. 490 m nm. v. Det. B. Vreš, 28.06.2002. 0256/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Straže pri Novem mestu, vzhodno od Sv. Martina pri Dolenjskih Toplicah, nizko barje, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.05.2012. 0354/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, zahodno od vasi Blate pri Dolenji vasi, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2012. 3.2.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9455/4.3 Slovenija, Koroška, okolica Prevalj, Kot pri Prevaljah, Eleocharitetum pauciflorae (Zelnik et al. 2010). 9549/4.4 Slovenija, Gorenjska, Srednja Radovna, pri jezeru Kreda, povirni travniki, pribl. 690 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 31.05.2012. 9550/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Javorniški Rovt, pribl. 1000 m nm. v. Det. B. Anderle, 13.06.2002. 9550/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, severno od Javorniškega Rovta, severovzhodno od zaselka Vrvač, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 1080 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Jesenic, Kočna, ob asfaltirani cesti od Spodnjih Gorij proti Kočni, povirno barje, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9554/2.1 Slovenija, Koroška, Karavanke, okolica Črne na Koroškem, dolina Topla, južno od kmetije Kor-dež, povirno barje, pribl. 960 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.06.2010. 9554/2.3 Slovenija, Koroška, Karavanke, okolica Črne na Koroškem, dolina Topla, južno od kmetije Burjak, povirno barje, pribl. 840 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.06.2010. 9554/4.2 Slovenija, Koroška, dolina Bistre pod Raduho, južno od zaselka Plaznik, nizko barje, pribl. 820 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.08.2007. 9555/4.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, južno vznožje Uršlje gore, zahodno od zaselka Kri-vonog, močvirje, pribl. 860 m n.n. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Vrhe pri Slovenj Gradcu, kmetija Spodnji Blatnik, povirno nizko barje, pribl. 539 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Zelnik, 02.07.2002. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Vrhe, jugozahodno od vrha Bricelj, zahodno od makadamske ceste, nizko barje, pribl. 560 m n.n. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Sele, Blatnik, Eleocharitetum pauciflorae (Zelnik et al. 2010). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Karavanke, Vrhe (pri Slovenj Gradcu), na pobočju hriba Kozji hrbet, pribl. 500 m vzhodno od kmetije Blatnik, povirno nizko barje, pribl. 575 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 06.07.2011. 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, Selino-Molinietum caeruleae, pribl. 350 m nm. v. 25.08.2003 (Zelnik 2005). 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, Smrčun, Eleocharitetum pauciflorae. Det. B. Vreš, 11.07.2001 (Zelnik et al. 2010). 9557/3.1 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, Dolič, Carici davallianae-Molinietum caeruleae, pribl. 530 m nm. v. 05.08.2004 (Zelnik 2005). 9649/1.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, Malo polje, pribl. 1655 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, B. Zupan & V. Dakskobler, 13.07.2011 in I. Dakskobler, 18.07.2013, LJS. 9649/1.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, med Velim in Malim poljem, travnata po-virja ob potoku, 1660-1680 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 18.07.2013. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Bohinj, Za Brševjem, na levem bregu Save nasproti Laškega Rovta, Čirotov rovt in Balantove svisli, povirja, 520-540 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 23.06.2014. 9649/2.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Studenec, severno od glavnega križišča, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.07.2007. 9649/3.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Voje, severno od planinske koče na Vojah, nizko barje, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008, 04.06.2011. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, Šijec, pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Anderle, 16.05.1993. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Goreljek, Šport hotel, pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Anderle, 30.06.2012. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, dolina potoka Rečica, severozahodno od zaselka Poljane, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 610 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.07.2011. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, severozahodno od proge, povirno barje, Schoenetum ferruginei, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, jugovzhodno od proge, nizko barje, Caricetum da-vallianae, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom, pribl. 550 m nm. v. Det. B. Anderle, 21.05.1991. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom, barje Križank vzhodno od železnice, nizko barje, pribl. 537 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom pri Bledu, med železnico in lokalno cesto Podhom - Bled, povirje potoka z nizkim barjem, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Dolinar & V. Ravnik, 13.06.2000 (Dolinar 2000). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med cesto proti Poljšici in tovarno Lip Bled, močvirnat travnik, ki prehaja v trstišče, pribl. 525 m nm. v. 01.07.2000 (dolinar 2000). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje, in locis hu-midis prope ripam dex. fl. Sava, solo calcareo, pribl. 450 m nm. v. Leg. & det. V. Babij & A. Seli-škar, 04.06.1996, LJS01694. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje, nizko barje, 446-452 m nm. v. Det. B. Vreš & M. Kačič-nik, 18.06.1998. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Dobe, Lisice, nizko barje, pribl. 457 m nm. v. Det. B. Vreš & M. Kačič-nik, 18.06.1998. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Lesce, barje Šobec, povirje, pribl. 500 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 04.06.2010. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, desni breg Save Bohinjke, gorvodno od sotočja s Savo Dolinko in od mostu za Bodršče, pribl. 415 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 04.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Dobrava, povirni travniki (več nahajališč), 520-590 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 19.05.2011, 01.08.2013, 17.06. 2014, I. Dakskobler, B. Zupan & I. Sajko, 10.06.2014. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Bohinj, Dobrava pri Žlanu, povirja na moreni (več nahajališč), 550-580 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 16.06.2014. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Žlan, močvirni travniki ob Žlanskem potoku, pribl. 570 m nm. v. Det. I. Dakskobler, B. Anderle, B. Zupan & I. Veber, 02.07.2007. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Na Poljani in za Belim potokom, močvirna travnika, 520-530 m nm. v. Det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 28.06.2011. 9752/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Tatinec, Carici davallianae-Molinietum caeruleae, pribl. 322 m nm. v. 30.06.2003 (Zelnik 2005). 9848/2.4 Slovenija, Primorska, pod cesto Ljubin-Hum (Podmelec), pribl. 320 m nm. Det. I. Dakskobler, 14.05.2007. 9852/3.2 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, med Presko in Žlebami, levi breg potočka ob asfaltirani cesti, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.05.2006, det. J. M. Kocjan, V. Leban & B. Anderle, 23.06.2012. 9852/4.2 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, severno od Zavrha, pod daljnovodom, ob potoku Mlake, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 07.06.2006. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, Rudnik pri Radomljah, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 03.05.2005. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, Loka pri Mengšu, Planik, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Vreš, 27.05.2011. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, Loka pri Mengšu, Planik, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Anderle, 29.04.2012. 9952/1.2 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, Golo Brdo, Babnik, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, V. Leban & B. Anderle, 23.06.2012. 9952/4.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Rakova Jelša, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 25.06.1975 (Seliškar 1986). 9953/3.3 Slovenija, Ljubljansko barje, Ljubljana, Rakova Jelša - Karolinski dvor, 100 m južno od hiš blizu Ljubljanice, vlažen travnik, pribl. 290 m nm. v. Det. A. Seliškar, 03.06.2009. 9953/3.3 Slovenija, Ljubljansko barje, Lavrica (Škofljica), zahodno od poti iz Lavrice proti Havptman-cam, južno od Prošce, vlažen travnik, Molinietum, pribl. 296 m nm. v. Det. A. Seliškar, 26.05.1999. 9955/1.2 Slovenija, Štajerska, Zasavje: vas Sava, zahodno proti Litiji, jelšev sestoj med cesto in železnico, vlažen travnik, pribl. 232 m nm. v. Det. A. Seliškar, 19.05.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Žejna dolina, pribl. 580 m nm. v. Det. B. Anderle, 17.05.1998. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Žejna dolina, Caricetum rostratae, pribl. 560 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, zgornji del Zelene doline, pri odcepu za zaselek Molk, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, srednji del Žejne doline, pri Kmetovem breznu, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Žejna dolina, Eleocharitetum pauciflorae (Zelnik et al. 2010). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni Potok, pribl. 530 m nm. v. Det. B. Anderle, 08.06.1993. 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni Potok, nizko barje, pribl. 520 m nm. v. (Martin-čič 2004). 0052/2.1 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severozahodno od Podpeči, Molinietum cae-ruleae, pribl. 300 m nm. v. 10.06.1976 (Seliškar 1986). 0052/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, med Borovnico in vasjo Dol pri Borovnici, severno od železniškega viadukta, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011. 0053/1.1 Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Ljubljana, južno od Havptmanc, močviren travnik, pribl. 290 m nm. v. Det. A. Seliškar, 14.04.2008. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina: Ljubljansko barje, Ig (Ig), med Igom in Škofljico, severozahodno od mostu čez potok Podvin, vlažen travnik, Caricetum davallianae, pribl. 290 m nm. v. Det. A. Seliškar, 26.05.1999. 0053/1.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severozahodno od Iga, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v. 26.06.1977 (Seliškar 1986). 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, Grosuplje, Dobje, ribnik, pribl. 351 m nm. v. Det. A. Seliškar, 11.06.1992. 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podblato, močviren travnik, 300-305 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.06.2001, 13.07.2005. 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Vino in Sv. Štefanom pri vasi Smrjene, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.08.2011. 0054/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, ob Črnelskem potoku jugozahodno od vasi Veliko Črnelo, ob kolovozni poti, povirno barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.08.2007, 12.07.2011. 0056/3.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne na Dolenjskem, severovzhodno od vasi Gomila, južno od železniške proge, nizko barje, pribl. 280 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2014. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišja, južno od Osredka, ob vzhodnem pritoku Otavščice, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišja, jugovzhodno od Osredka, ob potoku Otavščica, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 13.08.2007. 0152/2.1 Slovenija, Notranjska, Rakitna, južno od jezera, nizko barje, pribl. 790 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/3.2 Slovenija, Notranjska, Menišja, med Straži-ščem in Gorenjimi Otavami, ob potoku Otavščica, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0153/3.2 Slovenija, Dolenjska, Rob, povirno barje zahodno od vasi, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 12.05.2012 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Rašica (Velike Lašče), Logarji, in locis uliginosis, pribl. 510 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Logarji, povirno barje vzhodno od vasi, pribl. 515 m nm. v. 19.07.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Kaplano-vo, zaselek Grič, povirno barje ob izviru potoka zahodno od vasi, pribl. 515 m nm. v. 19.07.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, inter Grič et Karlovica sub vic. Krkovo pri Karlovici, na močvirnih mestih, pribl. 520 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Karlovica, povirno barje pod cesto Logarji-Karlovica, pribl. 505 m nm. v. 15.09.2011 (Dolinar & Vreš 2012). 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, severovzhodno nad vasjo, nizko barje, pribl. 732 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Anderle, 08.06.2009 (Vreš et al. 2013). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj, mokrišče pred zaselkom pod cesto, izvir potoka Blatnica, pribl. 760 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Do-linar, 12.07.2013 (Vreš et al. 2013). 3.3 Carex demissa Hornem. (= Carex tumidicar-pa Andersson, Carex oederi auct. slov. p.p.) Carex demissa (slika 5 a, b, c) je v delu Flora alpina (Aeschimann et al. 2004: 810) označena kot zahodnoevropsko-severnoameriška vrsta, značilnica razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae, ki je v Alpah razširjena raztreseno, v približno polovici od alpskih pokrajin. Koopman (2011: 88) zapiše njen celotni areal: Evropa, Makronezija, Severozahodna Afrika, Azija do zahodne Himalaje, Severna Amerika. V Evropi jo pozna v večini držav, z izjemo Slovenije, Hrvaške, Srbije in Molda-vije. Razlikuje dve podvrsti, tipsko (subsp. demissa), ki je razširjena v celotnem arealu vrste, in subsp. cederc-reutzii, ki je endemična na Azorskih otokih (ibid.). Hartl et al. (1992) in Poldini (2002) tega šaša ne omenjata oz. ga obravnavata v okviru agregata C. flava agg., Oswald (2008: 1133) pa piše, da v Avstriji o njem ni podatkov za Koroško in Salzburško. Prilegli šaš poznamo v Sloveniji šele manj kot dve desetletji. Prvo nahajališče, ki je podkrepljeno s herba-rijskim gradivom, je bilo objavljeno v Kocjan (2005), v zadnjo izdajo Male flore Slovenije pa ga je uvrstila Trčak (2007). V preteklosti so ga določali kot takson Carex oederi auct., vendar so s tem imenom označevali tudi sorodno vrsto Carex viridula Michx., ki smo jo pred kratkim podrobno predstavili (Kocjan 2012) in v virih ni vedno mogoče razbrati, za kateri takson gre. Na Hrvaškem uspevanje prileglega šaša ni znano. V Italiji ni uvrščen na zadnji rdeči seznam (Rossi et al. 2013), čeprav so ga Conti et al. (1997: 38) navajali kot ranljivo vrsto (VU) za Sicilijo. Kot ogroženo (prizadeto) vrsto jo obravnavajo tudi v Avstriji (manjka na Koroškem in Salzburškem (Oswald 2008: 1133), na Madžarskem (Kiraly 2007: 20) je označen kot nezadostno poznana vrsta (DD). V vseh treh državah jo obravnavajo pod imenom C. tumidicarpa. Poznavanje razširjenosti v Sloveniji dolgo spregledanega šaša se je v zadnjih petnajstih letih močno povečalo (slika 6). Na Gorenjskem, kjer je največ ugotovljenih nahajališč, se pojavlja na Pokljuki in Jelovici (pod imenom C. oederi ga od tu omenjata že Horvatic & Tomažič (1939)), v Bohinjski dolini (kjer ga je nabiral že Paulin (LJU), a napačno določil) ter okolici Bleda, pri Železnikih in v okolici Kranja. V zakisanih rdečih borovjih je pogost še v okolici Medvod, Vodic, Trzina, Mengša, Komende, Kamnika, Domžal, tudi na Črnem vrhu (nad Polhovim Gradcem) ter v okolici Motnika vzhodno od Tuhinja. Na Štajerskem so zelo zgoščene populacije na Pohorju (od koder ga pod imenom C. oederi navaja že Hayek (1956)), uspeva še v okolici Šmartnega ob Dreti in Mislinje, v Dravinjskih Goricah, pa tudi na skrajnem severovzhodu države, v okolici Šalovcev (B. Trčak, LJU). Na Notranjskem je redek, večji del nahajališč pa je na Ljubljanskem barju (pod imenom C. oederi ga od tu omenja že Dolšak (1923)) in gričevju severno od njega, eno nahajališče pa smo našli na Bloški planoti (Vreš et al. 2013b). Pojavljanje na Dolenjskem je precej raztreseno. Posamična nahajališča so v okolici Mirne, Velikih Lašč, Kočevja (Strgulc-Krajšek & Jogan, LJU) in Predgrada (na Kočevskem), v dolini Kolpe ter v Beli Krajini. Na severnem Primorskem se pojavlja na več nahajališčih v okolici Idrije (Dakskobler et al. 2011; Terpin & Dakskobler 2012), na jugu pa v Brkinih (Podgrad) ter v okolici Ilirske Bistrice (Gornji Zemon). Rastišča prileglega šaša so visoka, prehodna in nizka barja, povirna močvirja, bregovi vodnih zadrževalnikov, gozdne poti, glinokopi in peskokopi pretežno na nekoliko zakisanih, hidromorfnih tleh, ki so glinena in včasih skeletna. Na degradiranih, nepora-slih tleh se uveljavlja kot pionirska vrsta, na nekaterih nahajališčih tudi skupaj s kranjsko sito (Eleocharis car-niolica W. D. J. Koch), ki kasneje, ob pojavljanju drugih vrst, ni več konkurenčna. Vrsta poseljuje ogrožene habitate in je od nekaterih vrst ostričevk, ki so vključene v rdeči seznam precej bolj redkejša. Populacije na Pohorju in na območju severno in severovzhodno od Ljubljane so mnogoštevilč-ne in stabilne, na številnih nahajališčih drugod po Sloveniji smo našli le po nekaj primerkov. Menimo, da bi jo bilo zaradi ogroženosti njenih rastišč ali malošte-vilčnosti osebkov na večini nahajališč kot ranljivo vrsto (V) potrebno uvrstiti v rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. 3.3.1 PREGLED NAHAJALIŠČ V LITERATURNIH VIRIH: 9458/3.2? (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Sv. Lovrenc (sub C. oederi). <1928 (Hayek 1956). 9459/3.4? (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Sv. Bolfenk (sub C. oederi). <1928 (Hayek 1956). 9750/2.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, med Mo-šenjsko in Lipenško planino, močvirno pobočje. 21-23.07.1937 (sub C. oederi) (Horvatic & Tomažič 1939). 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Nadgorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.04.2002 (Kocjan 2005). 9949/2.3 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Kališe, mokroten travnik, pribl. 850 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 30.05.2012, herbarij LJS (Terpin & Dakskobler 2012). 9949/3.4 Slovenija, Primorska, Zgornja Idrijca, Vojsko, pod Mrzlo Rupo, povirje Idrijce, dolvodno od Loga, ob stranskem pritoku, povirne združbe z munci, pribl. 810 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 10.06.2010 in 27.07.2010, LJS, conf. B. Vreš, 14.12.2010 (Dakskobler et al. 2011). 9949/4.3 Slovenija, Primorska, Zgornja Idrijca, nad Idrijskimi klavžami, povirne združbe z munci, 720-830 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 10.06.2010 in 27.07.2010, conf. B. Vreš, 14.12.2010 (Dakskobler et al. 2011). 0052/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah, šotno barje. ^ junija 1918 (sub C. oederi) (Dolšak 1923). 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, severovzhodno nad vasjo, borov gozd, pribl. 734 m nm.v. Det. B. Vreš & B. Anderle, 08.06.2009 (Vreš et al. 2013b). 3.3.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9263/1.2 Slovenija, Prekmurje, okolica Šalovcev, pri Križevcih, ob Mali Krki, vlažen travnik s šotnim mahom. Leg. & det. B. Trčak, 28.07.1999, LJU10131107. 9749/2.4? (**) Slovenija, Gorenjska, in pratis humidis vallis Vochinensis prope pagum Bohinjska Bistrica (Alpes Julicae), s. calc., pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, 1936 (sub C. lepidocarpa), rev. D. Portelech, LJU10010281. 9750/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, in paludosis, pribl. 1100 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.09.1968 (sub. C. oederi), rev. J. M. Kocjan, LJU063694. 9952/3.4 Slovenija, rob Ljubljanskega barja, zahodno od Brezovice, vlažen travnik z namakalnimi grabni, pribl. 295 m nm. v. Leg. & det. P. Skoberne, 20.06.1999 (sub C. serotina), rev. J. M. Kocjan, LJU129321. 0355/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Kočevja, Rožni Studenec, ob gozdni poti proti izviru. Leg. & det. S. Strgulc-Krajšek &N. Jogan, 31.07.2001, LJU10010280. 3.3.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9557/1.3 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, dolina potoka Dovžanka, vzhodno od vasi Spodnja Raz-borca, nizko barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9557/3.1 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, severno od vasi Gornji Dolič, vznožje kamnoloma, povirje, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, zahodno od Fal-skega ribnika, prehodno barje, pribl. 1270 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.07.2006, LJS. 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, okoli Falskega ribnika, prehodno barje, pribl. 1266 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.07.2006. 9558/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, jugovzhodno od Stegnetove bajte, prehodno barje, pribl. 1111 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 03.07.2006, LJS. 9558/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, med Rafoltovim vrhom in koto 1122, prehodno barje, 1110-1120 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.06.2008. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od Doma na Osankarici, prehodno barje, pribl. 1210 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, vzhodno od prevala Osankarica, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/2.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, južno od Špejsa, prehodno barje, pribl. 930 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.06.2008. 9558/2.4 Slovenija, Pohorje, okolica Sv. Treh kraljev, Majstrova hiša vzhodno od Treh studencev, prehodno barje sredi pašnika, pribl. 1080 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Kot, južno pobočje Adamovega vrha, severno od zaselka Višič, prehodno barje, pribl. 1020 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2006, LJS. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, zahodno od Adamovega vrha, jugozahodno od Črnega jezera, prehodno barje, pribl. 1210 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2006, LJS. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Kot, južno pobočje Adamovega vrha, severno od zaselka Adam, prehodno barje, pribl. 1010 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 02.07.2006, LJS. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Kot, vzhodno od Adamovega vrha, ob cesti od Osankarice proti Sv. Trem Kraljem, nizko barje, pribl. 1240 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.07.2006, LJS. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od Adamovega vrha, zahodno od kote 1221, prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, južno od Črnega jezera, severno od Adamovega vrha, prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Kot, južno pobočje Adamovega vrha, severno od zaselka Adam, prehodno barje, pribl. 1010 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 9558/4.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, okolica Sv. Treh kraljev, Planina pod Šumikom, med zaselkoma Grajh in Blažič, nizko barje, pribl. 900 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 9649/4.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, severno od Javorovega vrha, zahodno od planine Jelje, prehodna barja, 1340-1390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.07.2008. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Golenbrca, prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.07.2010. 9650/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2012. 9659/3.3 Slovenija, Štajerska, Dravinjske gorice, Jernej pri Ločah, Štatenberšek, na vlažnih mestih, pribl. 280 m nm. v. Leg. & det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 08.07.1992 (sub C. hostiana), rev. J. M. Kocjan, LJS00989. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, južno tik za zaselkom Žlan, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9750/2.2 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, Lipniška planina, prehodno barje, pribl. 1300 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 17.06.2007, LJS. 9751/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Železnikov, Ka-liše, pribl. 700 m nm. v. Det. B. Anderle, 15.07.2005. 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Straži-šče, južni del glinokopne jame, vlažna ilovnata tla, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 26.07.2007, LJS. 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Straži-šče, pri opekarni (Kranjske opekarne), na bregu glinokopa s stoječo vodo, gola ilovnata tla, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 17.07.2013 (LJS). 9751/4.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Zgornje Bitnje, zahodno od Sv. Tomaža, ob potoku Žabni-ca, vlažna ilovnata tla, pribl. 390 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.07.2005, LJS. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, zahodno od vasi Podgorje, jugovzhodno od potoka Tunjščica, prehodno barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18.05.2011. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, levi breg potoka Tunjiščica med hriboma Dobrava in Srebre, močvirje, pribl. 350 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 05.06.2012. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, med vrhovoma Kamenk in Srebre, ob pritoku Knežjega potoka, močvirje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.06.2012. 9753/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, Oše-vek, pribl. 420 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 01.07.1993, avtorjev herbarij. 9754/1.4 Slovenija, Štajerska, okolica Gornjega Grada, vzhodno od prevala Črnivec, povirje, pribl. 860 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 27.05.2012. 9755/1.2 Slovenija, Štajerska, okolica Šmartnega ob Dreti, jugovzhodno od vasi Volog, nizko barje, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.05.2012. 9755/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Motnika, Jasov- nik, ob avtocesti južno od nadvoza, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle, 11.05.2014. 9852/3.2 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, jugozahodno od zaselka Preska, vlažna ilovnata tla, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 03.06.2005, LJS. 9852/4.1 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, Zgornje Pirniče, rob gozdne poti zahodno od mlake za pokopališčem, vlažna ilovnata tla, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, LJS. 9852/4.3 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, jugovzhodno od zaselka Završe, fragmenti prehodnega barja, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 09.06.2004, LJS. 9852/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Medvod, Golo Brdo, Bormes, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 18.05.2014. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, Žeje pri Komendi, Kuharjev boršt pri poslovni coni Komenda, cca. 1 km jugozahodno od roba vasi (Zadnja struga), rude-ralno, brežina pri iztoku umetnega (betonskega) kanala, peščeno ilovnata tla, pribl. 330 m nm. v. Det. B. Vreš, 17.07.2013. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, poslovna cona Komenda med vasema Vodice in Žeje pri Komendi, Kuharjev boršt, brežina vodnega zadrževalnika južno od velikih skladiščnih zgradb na zahodu poslovne cone, peščeno ilovnata tla, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 17.07.2013 (LJS). 9853/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Vočjega Potoka, Hrastovice (Kužna), pri igrišču za golf ob cesti proti Rudniku pri Radomljah, na robu gozda, vlažen travnik, pribl. 360 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 06.06.2003, LJS002360. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Rove, pribl. 150 m južno od vasi v smeri proti Turnšam in Želodni-ku (Češeniška gmajna), gozdna jasa z orlovo praprotjo, v uleknini kolesnic na vlažni gozdni poti, ilovnata tla, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Vreš, 05.10.2012. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Rove, pri tovarni Plastenka in nekdanji opekarni Radomlje, ule-knina, močvirje s stoječo vodo, pribl. 335 m nm. v. Det. B. Vreš, 02.10.2013. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Rove, pribl. 350 m jugovzhodno od vasi v smeri proti Turnšam in Želodniku (Češeniška gmajna), gozdna jasa z orlo-vo praprotjo, v uleknini kolesnic na vlažni gozdni poti, ilovnata tla, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Vreš, 05.10.2012. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, Želodnik, Češeniška gmajna, Logi, severno od vasi v smeri proti Rovam, ob potoku Želodnik, gozdna jasa, uleknina, vlažna ilovnata tla, pribl. 315 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.09.2013. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, Gorenjska, Prevojske gmajne, Prevoje, severozahodno od vasi in potoka Erjavec v smeri proti Rovam, v bližini skladišča Hofer, iglasti gozd (Myrtillo-Pinetum), uleknina (kolesnice), ilovnata tla, pribl. 312 m nm. v. Det. B. Vreš, 20.09.2013. 9853/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, zahodno od Trzina, severno od Straškega vrha, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2010. 9854/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Gradišče pri Lukovici, vzhodni breg Gradiškega jezera, obcestni jarek, zamočvirjena tla s šotnimi mahovi, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2012. 9854/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Lukovice, Spodnje Loke, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Anderle, 20.05.2012. 9951/2.1 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, Črni Vrh, Prosen, pribl. 900 m nm. v. Det. B. Anderle, 27.07.2014. 9951/4.4 Slovenija, Polhograjsko hribovje, rob Ljubljanskega barja, od Drenovega Griča proti Horjulu, med Kurjo vajo in zaselkom Bernik, ob asfaltirani cesti, nizko barje, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011, 21.05.2014. 9952/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, okolica Ljubljane, Podutik, severno od zaselka Grič, povirje, pribl. 310 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2013. 9952/2.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana, Koseze, ob poti v Mostec, gozdna jasa in ruderalizira-no rastišče, ilovnato peščena tla, pribl. 310 m nm. v. Det. B. Vreš, 29.05.2012. 9952/2.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana, okolica Podutika, južno od naselja, zahodno od obvoznice, močvirno travišče, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 03.08.2014. 9953/3.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ljubljane, Bizovik - Polje, na veliki ruderalni površini severno od Litijske ceste, zahodno od obvoznice, vlažna tla, pribl. 280 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 07.08.2007, delovni herbarij. 9956/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, jugozahodno od vasi Selce, ob makadamski cesti pri zaselku Smolaj, povirno barje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.06.2010. 0052/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, vzhodno od Bistre, med Borovniščico in Črnim grabnom, nizko barje, ca 300 m n.m. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011. 0154/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, ob glavni cesti Ribnica-Velike Lašče, med zaselkoma Gorenje Podpoljane in Finkovo, povirno barje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007, LJS. 0450/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Podgrada pri Ilirski Bistrici, severozahodno od vasi Obrov, 50 m severno od zapuščene opekarne, zamočvirjena tla, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.07.1996. 0451/4.1 Slovenija, Primorska, Gornji Zemon, Dolenjska draga, mokroten travnik, pribl. 430 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Dakskobler, 18.05.2011. 0451/4.1 Slovenija, Primorska, Gornji Zemon, Dolgi Devci, vlažen travnik, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Dakskobler, 18.05.2011. 0456/1.3 Slovenija, Notranjska, Kočevski Rog, okolica Predgrada, severozahodno od vasi Knežja Lipa, ob kolovozu, povirje, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2011. 0456/1.4 Slovenija, Notranjska, Kočevski Rog, okolica Predgrada, vzhodno od vasi Brezovica pri Predgradu, ob glavni asfaltirani cesti, povirje, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2011. 0457/3.3 Slovenija, Dolenjska, Bela Krajina, okolica Črnomlja, vzhodno od vasi Veliki Nerajec, nizko barje, pribl. 150 m nm. v. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20.05.2012. 0555/1.3 Slovenija, Dolenjska, dolina reke Kolpe, med krajema Grivac in Kuželj, pod Lokarskim vrhom, strma cestna brežina, rob gozda, ilovnata tla, pribl. 250 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 23.07.2014. 3.3.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, prehodno barje, pribl. 1130 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.07.2008; det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 22.06.2010. 9852/3.2 Slovenija, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, jugozahodno od zaselka Preska, vlažna ilovnata tla, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 02.07.2007, herbarij LJS; det. B. Anderle, V. Leban & J. M. Kocjan, 23.06.2012. 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Na-dgorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 31.05.2005, avtorjev herbarij; det. J. M. Kocjan, 11.06.2011. 0450/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Podgrada pri Ilirski Bistrici, severozahodno od vasi Obrov, 50 m severno od zapuščene opekarne, zamočvirjena tla, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 07.08.2011. 3.4 Oxycoccus palustris Pers. (= Vaccinium oxy-coccos L.) Oxycoccus palustris (slika 7) je evrosibirsko-severnoa-meriška vrsta, značilnica zveze Sphagnion medii, v Alpah razširjena predvsem v severnem in vzhodnem delu, redkejša ali odsotna pa v njihovih južnih in jugozahodnih pokrajinah (Aeschimann et al. 2004a: 622). V sosednji Furlaniji ni znanih nahajališč (Poldini 2002), redka je tudi na Koroškem v Avstriji (Hartl et al. 1992: 357). Na Hrvaškem njeno uspevanje ni znano. V Italiji je uvrščena na rdeči seznam (Conti et al. 1997) kot ranljiva vrsta (VU). Kot ogroženo (prizadeto) vrsto jo obravnavajo tudi v Avstriji (v Panoniji je zelo ogrožena) (Fischer et al. 2008: 676), na Madžarskem (Kiraly 2007: 49) pa je označena kot kritično ogrožena vrsta (CR). Dlakava mahovnica ima Sloveniji južno mejo svoje razširjenosti. Poznamo nahajališča v alpskem, predalpskem in dinarskem fitogeografskem območju (slika 8). Najbolj bogata populacija je na Pohorju, kjer uspeva od Trtnikovega barja na vzhodu do Ribniškega jezera na zahodu. Za Pohorje jo je v botanični literaturi prvi omenil Murmann (1874) in sicer za Lovrenška barja in barja pri Sv. Arehu (ki smo jih smiselneje uvrstili v kvadrant 9558/2), vendar jo je na svoji ekskurziji na Pohorje po našem mnenju še precej pred njim opazil Reichardt (1864). V pregledu mahov Pohorja jo je omenil tudi Glowacki (1908), a brez točnih nahajališč, čeprav je poleg Lovrenških barij vedel tudi za Ribniško barje, barja pod Klopnim vrhom in Kamenit-cem, barja v okolici Črnega jezera ter barja pod Žigar-tovim vrhom, kjer je dlakava mahovnica povsod zelo pogosta. V monografiji o vegetaciji in ekologiji gorskih barij v Sloveniji sta prvi obširni pregled njenih nahajališč objavila Piskernik in Martinčič (1970), v zadnjem desetletju pa smo odkrili še nekaj novih. O uspevanju na Pokljuki je prvi pisal Deschmann (1858), na Jelovici (barje Ledine) pa jo je verjetno prvi nabral B. Prekoršek (LJU) leta 1952, čeprav je vsaj 20 let pred njim na tej planoti botaniziral Pichler (1931) in dvomimo, da je ne bi opazil. Medtem ko na Pokljuki ni redka in uspeva malodane na vseh večjih visokih barjih, je z Jelovice poznana le še z barja Za Blatom, od koder jo prvi navaja Martinčič (1968 - LJU). Na Zelencih, malo pod izvirom Save Dolinke, je nanjo opozoril Gregori (1979), vegetacijo in ekologijo tega barja pa je obširneje predstavil Martinčič (1988). Z Ljubljanskega barja, od koder obstajajo najstarejše navedbe za Slovenijo (Fleischmann 1844), ni novejših potrditev uspevanja in je najverjetneje izumrla (nazadnje v okolici Bevk - Martinčič 1987, Wraber & Skoberne 1989). Se pa še danes pojavlja blizu Mosteca pod Ro- žnikom, od koder jo prvi navaja Mayer (1954), odtlej pa mnogi drugi avtorji (Wraber - LJU (1955-63), Wraber & Skoberne 1989, Jogan 2003). Močvirje pod Rožnikom so poznali že botaniki prejšnjih generacij, a je na njem nihče od njih ne omenja. Paulin (1915) je mi-krolokacijo, kjer zdaj uspeva, zanesljivo poznal in prav tam popisal tudi vrste Calla palustris L., Carex limosa L., Drosera rotundifolia L., Rhynchospora alba (L.) Vahl., Viola uliginosa Bess., ki tam rastejo še zdaj. Glede na herbarijsko gradivo (LJU) so bili na tem nahajališču še Dolšak (1921), Justin (1930), Tomažič (1937) in Budnar (1949) (glej Kocjan 2012: 48 in 65), a je nikoli niso nabrali, niti je v literaturi pred letom 1954 nihče od njih ne omenja. Podobno kot ne omenjajo vrste Viola palustris L., ki jo je na tem nahajališču prvi opazil Zor (1988) in ki zdaj uspeva le nekaj metrov od mahovnice. Na možnost tukajšnje nasaditve močvirske vijolice je opozoril Kocjan (2012: 67), glede na lego v bližini glavnega mesta pa je povsem verjetna tudi drugotna (umetna) naselitev vrste Oxycoccus palustris kmalu po drugi svetovni vojni (ali med njo). V zadnjih 30 letih so bila severno od Ljubljane odkrita še nekatera nova nahajališča, ki jih po našem mnenju pred 200 leti tu še ni bilo. V vseh primerih so to manjša sekundarna prehodna (šotna) barja ob potočkih, ki so nastala zaradi močnega zakisanja tal po zasaditvi rdečega bora v 19. stoletju; tam se je dlakava mahovni-ca pojavila v postopni sukcesiji in je ena izmed značil-nic drugotnega habitatnega tipa. Najprej je bila odkrita v Sračji dolini (Batič 1985 - LJU), kasneje tudi v okolici Trzina (Gutman 1992 - LJU) in Rov pri Domžalah (Jogan 2003). Na prvem nahajališču je kljub večkratnemu iskanju nismo uspeli potrditi, še vedno pa se pojavlja tik ob industrijski coni Trzin in v dolinicah južno od vasi Rova. V letu 2002 smo jo dokaj nepričakovano našli v združbi s še nekaterimi redkimi in ogroženimi vrstami tudi severovzhodno od Nadgorice. Pred dvema desetletjema je še uspevala v okolici Žirov na Gorenjskem (Anderle 1992), a v zadnjem času ni novejših potrditev. Na barju Jezerc nad Logatcem (Martinčič 2002a), kjer še vedno uspeva, je njeno najjužnejše nahajališče v Sloveniji in v tem delu Evrope. Jogan et al. (2001) so pri vrsti Oxycoccus palustris označili še nekatere kvadrante, za katere nismo našli vira. Večina primerov se verjetno nanaša na nahajališča (v širšem smislu), ki ležijo v dveh kvadrantih ali pa zanesljiva umestitev po mnenju avtorjev (ibid.) ni bila mogoča; verjetno je bilo tako pri kvadrantih 9548/1 (Zelenci), 0051/1 (Jezerc). Podatek za kvadrant 9953/3 se skoraj zagotovo nanaša na omembo za Botanični vrt v Ljubljani (kjer je vrsta zasajena), nahajališče »Sv. Areh« pa smo premaknili v zahodni kvadrant, saj so najvzhodnejša barja z uspevajočo navadna mahovnico nekaj km zahodno od Sv. Areha in je izvorni avtor (Murmann 1874) navedel najbližji večji kraj, pri tem pa zanesljivo ni mislil dobesedno. Navedba za kvadrant 0049/1 je skoraj zagotovo napaka, saj v tem območju zanesljivo ni visokih ali prehodnih barij, ki ustrezajo obravnavani vrsti. Najdba novih nahajališč v novih (pod)kvadrantih je po našem mnenju izredno majhna, glede na razpršenost barij na osrednjem delu Pohorske planote pa je na ožjem območju (v že znanih kvadrantih) kakšno gotovo še neugotovljeno. Dlakava mahovnica uspeva na vlažnih, s hranili revnih kislih do zmerno kislih tleh, predvsem na visokih in prehodnih barjih, na blazinah šotnih mahov, večinoma v sredogorskem pasu, redko tudi nižje (od 300 m do 1500 m nm. v.). Ekologijo in fitocenološki položaj združb, v katerih uspeva, pa je v preteklosti temeljito obdelal A. Martinčič s sodelavci (Piskernik & Martinčič 1970; Martinčič & Piskernik 1978, 1985; Martinčič 1987, 1988, 1994, 1997, 2002a; Kutnar & Martinčič 2001, 2002; Martinčič & Seliškar 2004). Z varovanjem aktivnih visokih barij (54.1), prehodnih barij (54.5) in barjanskih gozdov (44.A), ki so uvrščeni med evropsko pomembne habitatne tipe (Anon. 1992), bomo ohranili tudi nahajališča dlakave mahovnice kot ene izmed pomembnih značilnic teh rastišč. Populacije v alpskem delu Slovenije (Pohorje, Pokljuka, Jelovica, Zelenci) so razmeroma neogrožene, prav tako ima primeren varstveni status nahajališče severno od Logatca. V okolici Žirov je njeno uspevanje vprašljivo, domnevno izumrla je na Ljubljanskem barju ter v Sračji dolini pri Črnučah. Na še treh nahajališčih severno od Ljubljane je redka in njen obstoj zaradi posegov v prostor močno ogrožen. V samoni-klost uspevanja pri Mostecu pod Rožnikom dvomimo, je pa s sprejetjem odloka o razglasitvi območja za krajinski park postalo njeno nahajališče formalno zavarovano. Uvrstitvi na rdeči seznam (Wraber & Skober-ne 1989) je sledilo tudi kasnejše vrednotenje (Anon. 2002) vrste kot ranljive (V), s čimer se strinjamo. 3.4.1 PREGLED NAHAJALIŠČ V LITERATURNIH VIRIH: 9548/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih. 01.06.1979 (Gregori 1979). 9557/2.1 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Ribniško barje, Pino mugi-Sphagnetum russowii, pribl. 1500 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9557/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenška barja, barjanski gozdovi (Murmann 1874). 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Planinka, Piceo excelsae-Pleurozietum schreberi, pribl. 1440 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9557/2.4 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Ostruščica, Piceo excelsae-Polytrichetum communis, Piceo excelsae-Pleurozietum schreberi, pribl. 1440 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9557/2.4 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Ostruhova žaga, Pino mugi-Sphagnetum russowii, pribl. 1320 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9558/1.1 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Zgornja Brv, Pino mugi-Dicranetum scoparii, Piceo excelsae--Sphagnetum russowii, Piceo excelsae-Pleurozietum schreberi, pribl. 1280 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9558/1.1 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Kamenitec, Pino mugi-Sphagnetum russowii, pribl. 1300 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9558/1.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Klopni vrh (Mayer 1954). 9558/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, sv. Areh, barjanski gozdovi (Murmann 1874). 9558/2.3? (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Osankarica, Piceo excelsae-Polytrichetum communis, Piceo excelsae-Sphagnetum russowii, Piceo excelsae-Pleu-rozietum schreberi, pribl. 1200 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9558/2.4 (*) Slovenija, Pohorje, Prednikovo močvirje. Det. M. Wraber, 1958 (Wraber T. 1962). 9558/4.1 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero, Piceo excelsae-Polytrichetum juniperinii, Pino mu-go-Lichen spec., pribl. 1180 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9649/2.4 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Studenec, Piceo-Sphagnetum flexuosi typicum, pribl. 1200 m nm. v. (Kutnar & Martinčič 2002). 9649/4.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Ribšica, šotno barje (Deschmann 1858). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Go-reljek, (Mayer 1954). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Malo Blejsko barje, pribl. 1190 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Obrnjeno barje, pribl. 1190 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Golen-brca, Piceo-Sphagnetum flexuosi typicum, pribl. 1200 m nm. v. (Kutnar & Martinčič 2002). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blat-cem, Eriophoro vaginati-Sphagnetum obtusi, Calluno vulgaris-Sphagnetum obtusi, Pino mugi-Sphagnetum fusci, Pino mugi-Sphagnetum girgensohnii, pribl. 1100 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9750/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, Ledine (Mayer 1954). 9853/2.4 Slovenija, okolica Domžal, med vasema Rova in Želodnik, Češeniška gmanja, dolinica desnega pritoka potoka Želodnik, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. (Jogan 2002). 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, Žiri, proti Ledinici, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 21.07.1991 (Anderle 1992). 9952/2.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Rožnik (Mayer 1954). 0051/3.2 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani. Det. P. Skoberne, 1984 (Wraber & Skoberne 1989). 0052/1.1 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, Bevke, Pri- moževčevo jezero (Deschmann 1858). 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, okolica vasi Bevke, šotno barje (Pokorny 1858). 0052/1.4 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Goriški mah. Det. P. Skoberne, 1984 (Wraber & Skoberne 1989). 0053/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Kozlerjeva gošča (Voss 1889-92). 0053/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Grmez, šotno barje (Paulin 1915). 0053/1.2 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, med Lavrico in Babno gorico (Pokorny 1858). 0053/1.2 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, Babna gora (Plemel 1862). 0053/1.2 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, Hauptmance (Paulin 1915). V Fleischmann (1844) je (morda) najstarejša navedba o uspevanju v Sloveniji - Ljubljansko barje, vendar (pod)kvadranta ni mogoče določiti. V Piskernik & Martinčič (1970) je omenjeno nahajališče Malo barje na Pohorju (1180 m), kjer je dlakava mahovnica uspevala v združbi Pino mugi-Dicranetum scoparii, vendar ga z gotovostjo ne moremo uvrstiti v noben (pod)kvadrant. 3.4.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Št. Lovrenška jezera, in paludosis, solo calcareo, pribl. 1400 m nm. v. Leg. Z. Devide, 23.07.1951, det. E. Mayer, LJU10040104. 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, »Planinka«/ St. Lovrenška jezera/ in paludosis, pribl. 1400 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, 05.06.1953, LJU10040110. 9558/1.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Klopni vrh, in graminosis paludosis, pribl. 1300 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, julij, 1950, LJU10040093. 9558/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Trtnikovo močvirje na Bojtini, pribl. 1200 m nm. v. Leg. & det. P. Skoberne, 20.06.1985, LJU10040103. 9558/2.3 (*) Slovenija, Štajerska, Osankarica-Črno jezero, in turfosis. Leg. & det. M. Šoštarič, 1969, LJU10040092. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Osankarica, Črno jezero, pribl. 1200 m nm. v. Leg. B. Frajman, 05.07.1999, det. B. Fajdiga, LJU10134903. 9558/2.4 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Prednikovo močvirje v Smrečkem, pribl. 1130 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 14.09.1956. LJU10040115. 9558/2.4 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Prednikovo močvirje na Bojtini, pribl. 1100 m nm. v. Leg. & det. P. Skoberne, 20.06.1985, LJU10040102. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Oplotnica, Kot, mokrišče (prehodno barje) ob potočku. Leg. & det. B. Frajman, 05.07.1999, LJU10132679. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Močila (barje Šijec), visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Leg & det. B. Frajman & T. Bačič, 18.06.1999, LJU10132653. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Blejsko barje. Leg. & det. B. Prekoršek, 22.06.1952, LJU10040105. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, sphagnetum. Leg. & det. A. Martinčič, 09.08.1956, LJU10040106. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje. Leg. & det. P. Skoberne, 1985, LJU (Wraber & Skoberne 1989) (v herbariju ni te pole!). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, in turfosis Blatce - in sphagnetis, pribl. 1100 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 26.09.1968, LJU10040112. 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blatcem. Leg. & det. P. Skoberne, 1985, LJU (Wraber & Skoberne 1989) (v herbariju ni te pole!). 9750/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, in paludosis, pribl. 1200 m nm. v. Leg. D. Prekoršek, 06.07.1952, det. E. Mayer, LJU10040111. 9750/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, Ledina. Leg. & det. B. Prekoršek, 06.07.1952, LJU10040114. 9750/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, Ledince, sphagnetum, pribl. 1100 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.09.1968, LJU10040113. 9853/2.4 (*) Slovenija, Gorenjska, Prevojske gmajne pri Domžalah, na šotnem mahu 1km severno od vasi Želodnik, pribl. 310 m nm. v. Leg & det. N. Jogan, 13.05.1988, LJU10040109. 9853/3.1 (*) Slovenija, Gorenjska, Črnuče prope opp. Ljubljana, in valle Sračja dolina dicta. Leg. & det. F. Batič, 14.09.1985, LJU10040096. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, Domžale, Trzin, močvirnat predel v središču mešanega gozda JV pod Dobenim, šotno barje, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. V. Gutman, 28.05.1992, LJU10040107. 9950/2.3 Slovenija, Gorenjska, in turfosis inter vicos Žiri et Ledinica, pribl. 460 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle & T. Wraber, 30.07.1992, LJU10040108. 9952/2.4 (*) Slovenija, Ljubljanska okolica, Rožnik, na šotiščih ob Večni poti, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 12.06.1955, LJU1004099. 9952/2.4 (*) Slovenija, Ljubljana, in sphagnetis ad viam Večna pot dictam ad radices collis Rožnik, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 08.06.1958, LJU1004089. 9952/2.4 (*) Slovenija, Ljubljana, barje za Večno potjo, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 16.06.1963, LJU1004098. 0052/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, prope Bevke, in graminosis paludosis, solo calcareo, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, 01.06.1948, LJU10040094. 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, prope pagum Bevke, in graminosis paludosis, solo calcareo, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, maj 1950, LJU10040095. 0052/2.2? (**) Slovenija, Ljubljansko barje, med Črno vasjo in Krimskim pogorjem. Leg. & det. W. Voss, 09.07.1887, LJU10040097. 0053/1.1 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, med Grme-zom in Havptmancami. Leg. & det. G. Tomažič, 1936, LJU10040090. 0053/1.2 (**) Carniolia, in turfosis ad radices collis Grmez in agro Labacensi, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. Mulley & Paulin, <1907, FEC967, LJU10040100 (PAULIN 1907). 0053/1.2 (**) Carniolia, in turfosis collem Grmez in agro Labacensi. Leg. & det. F. Dolšak, 30.05.1925, LJU10040087. 0053/1.2 (**) Carniolia, in turfosis ad collem Grmez (ditio Labacensis). Leg. & det. F. Dolšak, junij 1925, LJU10040086. 0053/1.2 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, biva na mo-krotnih krajih med grmičevjem pri Grmezu. Leg. & det. R. Justin, 1925, LJU10040091. 0053/1.2 (**) Slovenija, Ljubljansko barje, Grmez, močvirsko mahovje, barska šotna črnica, Sphagne-tum, pribl. 290 m nm. v. Leg. & det. M. Zalokar, 30.06.1935, LJU10040088. 3.4.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, okoli Falskega ribnika, visoko/prehodno barje, pribl. 1260 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.07.2006, LJS. 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, vzhodno od kote 1327, južno od Škrbinskega borovja, visoko barje, pribl. 1280 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.07.2006. 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severovzhodno od kote 1282, ob desnem pritoku Črnave, visoko/ prehodno barje, pribl. 1300 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 06.07.2006, LJS. 9558/1.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Rogla, v okolici turističnega naselja, barja pri Ostrušici, visoko barje, pribl. 1440 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 19.07.2007. 9558/1.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, vzhodno od Dedičevega vrha, visoko/prehodno barje, pribl. 1300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.06.2008, leg. & det. J. M. Kocjan, LJS. 9558/1.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, jugozahodno od Jodlovega vrha, visoko/prehodno barje, pribl. 1270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.07.2006. 9558/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, med Rafoltovim vrhom in koto 1122, prehodno barje, 1110-1120 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.06.2008. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero pri Osankarici, ločeno barje severozahodno od jezera, visoko/prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.07.2006. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od prevala Osankarica, visoko/prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od Doma na Osankarici, visoko/prehodno barje, pribl. 1210 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, vzhodno od prevala Osankarica, visoko/prehodno barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/2.3 Slovenija, Štajerska, Pohorje, zahodno od Majlanda pri Osankarici, visoko/prehodno barje, pribl. 1210 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero pri Osankarici, ločeno barje jugovzhodno od jezera, visoko/prehodno barje, pribl. 1240 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.07.2006. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, med Osankari-co in Sv. Tremi Kralji, severno od kote 1246, visoko/prehodno barje, pribl. 1230 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od Adamovega vrha, zahodno od kote 1221, visoko/prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severovzhodno od kote 1219 pri Adamovem vrhu, visoko/prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, južno od Črnega jezera, severno od Adamovega vrha, visoko/prehodno barje, pribl. 1220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.06.2008. 9650/3.1 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, vzhodni del, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Anderle,10.07.1994. 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, Oglovše, pri lovskih kočah (Mosti), močviren travnik, pribl. 1100 m nm. v. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 21.07.1999. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Straški vrh, severovzhodno vznožje, za industrijsko cono v Trzinu, prehodno barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.10.2003. 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, južno od kolovozne poti med Na-dgorico in Dragomljem, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.04.2002, 11.06.2011, leg. & det. 31.05.2005, LJS. 3.4.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9548/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum lasiocarpae, Carice-tum limosae, Rhynchosporetum albae, Rhynchospo-retum fuscae, pribl. 840 m nm. v. 1983 (Martinčič 1988). 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum lasiocarpae, pribl. 840 m nm. v. (Martinčič 1994). 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, pribl. 830 m nm. v. Det. B. An-derle, 02.06.1993. 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, Caricetum limosae (Martinčič 1997). 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren, naravni rezervat Zelenci, barje Drni, pribl. 835 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.08.2011. 9557/2.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Ribniško jezero pod Črnim vrhom (Vreš 1996). 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenška barja (Mayer 1954). 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenška barja. 1970. (Wraber 1971). 9557/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, Pohorje, Lovrenško barje, Pino mugi-Sphagnetum russowii, pribl. 1530 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9557/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Mislinjski graben, Lovrenška barja, pribl. 1520 m nm. v. 30.08.1994 (vreš 1996). 9557/2.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Mislinjski gra- ben, Lovrenška barja, pribl. 1520 m nm. v. Det. B. Vreš, M. Cehner & B. Drovenik, 17.07.1998. 9557/2.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Rogla ob poti med Roglo in Sedlom Komisija, pod Ostruščico, visoko barje, pribl. 1440 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 23.07.2010. 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, južno od Klopnega vrha, visoko barje, pribl. 1310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 04.07.2006, LJS. 9558/1.2 Slovenija, Štajerska, Pohorje, južno od Klopnega vrha, zahodno od Klopnovrške bajte, visoko barje, pribl. 1300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2008. 9558/2.2? (**) Slovenija, Štajerska, Pohorje, sv. Areh (HAYEK 1908-1914). 9558/2.4 Slovenija, Štajerska, Pohorje, severno od vrha s koto 1114 pri Predniku, prehodno barje, pribl. 1100 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.06.2008. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, okoli Črnega jezera (Fraiman 2000). 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero pri Osankarici, severozahodni del jezera, visoko barje, pribl. 1220 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 01.07.2006, LJS. 9558/4.1 Slovenija, Štajerska, Pohorje, Črno jezero, ob poti med Domom na Osankarici in Črno jezero ter okoli Črnega jezera, pribl. 1200 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 26.07.2006. 9649/4.2 (**) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Ribšica pri Mrzlem Studencu, v šotnem mahovju, pribl. 1200 m nm. v. (Paulin 1915). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Scheuchzerio palustris-Sphagnetum fallacis, Eri-ophoro vaginati-Sphagnetum fallacis, Eriophoro va-ginati-Sphagnetum papillosi, Calluno vulgaris--Sphagnetum fusci, Pino mugi-Sphagnetum fusci, Pino mugi-Sphagnetum girgensohni, Pino mugi-Sphagnetum tenelli, Pino mugi-Sphagnetum cen-tralis, Pino mugi-Drepanocladetum revolventis, Pino mugi-Capylietum stellati, Carici rostratae--Sphagnetum papillosi, pribl. 1170 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Pino mugi-Sphagnetum, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1978). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Pino mugi-Sphagnetum fusci, Pino mugi-Sphagne-tum russowii, Pino mugi-Dicranetum polyseti, Pino mugi-Vaccinietum uliginosi, Eriophoro vaginati--Sphagnetum papillosi, Eriophoro vaginati-Spha-gnetum magellanici, Rhynchosporo albae-Sphagne-tum tenelii, Calluno vulgaris-Sphagnetum nemorei, Calluno vulgaris-Sphagnetum fusci, Caricetum li- mosae, Sphagno-Caricetum rostratae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Anderle, 30.08.1987. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Šijec. Leg. & det. P. Skoberne, 1985, LJU (Wraber & Skober-ne 1989) (v herbariju ni te pole!). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Šijec, Rhyn-chosporo albae-Sphagnetum tenelli, Carici limosae--Sphagnetum (Martinčič 1997). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, Carici rostratae-Sphagnetum, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. B. Vreš, 06.07.1999. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Šijec, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.08.2009. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Pino mugi-Sphagnetum fusci, pribl. 1190 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Caricetum limosae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Carici rostratae-Sphagnetum, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30.06.2007, 08.06.2008. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Malo Blejsko barje. Det. P. Skoberne, 1985 (Wraber & Skoberne 1989). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Malo Blejsko barje, Piceo-Sphagnetum flexuosi typicum, pribl. 1200 m nm. v. (Kutnar & Martinčič 2002). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Malo Blejsko barje, visoko barje, pribl. 1200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.07.2008. 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Go-reljek, Pino mugi-Sphagnetum tenelli, Carici stellu-latae-Sphagnetum tenelli, Carici rostratae-Spha-gnetum tenelli, pribl. 1220 m nm. v. (Piskernik & Martinčič 1970). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Go-reljek, Pino mugi-Sphagnetum, pribl. 1220 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1978). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Gore-ljek, Pino mugi-Sphagnetum russowii, Eriophoro vagi-nati-Sphagnetum papillosi, Caricetum limosae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Goreljek. Det. P. Skoberne, 1985 (Wraber & Skoberne 1989). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Goreljek, Piceo-Sphagnetum flexuosi typicum, pribl. 1200 m nm. v. (Kutnar & Martinčič 2002). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, barje Goreljek, Carici rostratae-Sphagnetum, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Studenec (Mayer 1951). 9649/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Studenec. Det. P. Skoberne, 1985 (Wraber & SkoberNE 1989). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Mrzli Studenec, južno od Mrzlega Studenca, ob cesti proti Šijcu, prehodno barje, pribl. 1210 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blatcem, Pino mugi-Sphagnetum, pribl. 1100 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1978). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blatcem, Pino mugi-Sphagnetum girgensohnii, Pino mugi-Dicranetum polyseti, Calluno vulgaris-Spha-gnetum nemorei, Caricetum limosae, Sphagnetum cuspidati, Scheuchzerietum palustris, Trichophore-tum caespitosae, pribl. 1040 m nm. v. (Martinčič & Piskernik 1985). 9750/1.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blatom, Eriophoro-Trichophoretum cespitosi (Martinčič 1997). 9750/1.2 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Za Blatom, visoko barje, pribl. 1040 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.07.2008. 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, visoko barje, pribl. 1040 m nm. v. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 21.07.1999. 9750/2.3 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, prehodno barje, pribl. 1040 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 22.06.2010. 9853/2.4 Slovenija, okolica Domžal, Rova, Češeniška gmajna, proti Turnšam in Želodniku, prehodno barje, pribl. 330 m nm. v. Det. B. Vreš, 29.07.1992, 04.10.2013. 9853/2.4 Slovenija, okolica Domžal, Rova, Češeniška gmajna, 650 m jugovzhodno od vasi v smeri Turn-šam in Želodniku, prehodno barje, pribl. 330 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 07.09.2012. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Prevoj-ske gmajne pri Prevojah, spodnji desni pritok Že-lodnika, ob manjšem potoku, prehodno barje, pribl. 310 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.06.2007. 9853/2.4 Slovenija, okolica Domžal, Dob-Želodnik, Češeniška gmajna, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 26.07.2011. 9853/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Črnuč pri Ljubljani, Sračja dolina, severni del, šotno barje, pribl. 300 m nm. v. (Leskovar & Rozman 2000). 9952/2.4 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Rožnik. Det. P. Skoberne, 1984 (Wraber & Sko-berne 1989). 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Koseze, severno od hriba Veliki Rakovnik, prehodno barje, pribl. 312 m nm. v. Det. B. Vreš & V. Babij, 08.08.2003. 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Rožnik, Mostec, Rakovniško barje, spodnji del šoti-šča (Jogan 2003). 9952/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Mostec pod Rožnikom, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.05.2006. 9952/2.4 Slovenija, Ljubljana, Rožnik, zamočvirjena dolina med Velikim in Malim Rakovnikom, mo-krišča, pribl. 320 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Dolinar, 03.05.2011. 0051/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani, Rhynchosporetum albae, Caricetum li-mosae (Martinčič 1997). 0051/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani, plavajoče barje, Calluno sphagnetum, Rhynchosporetum albae, Caricetum limosae, Caricetum rostratae, pribl. 500 m nm. v. (Martinčič 2002a). 0051/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Jezerc na Zaplani, visoko barje, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 18.06.2006, LJS. 0052/1.1 (*) Slovenija, Ljubljansko barje, nedaleč od griča Kostanjevica blizu Bevk (Mayer 1954). 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Kostanjevica pri Bevkah. Det. P. Skoberne, 1985 (Wraber & Skoberne 1989). 0052/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Ljubljansko barje, Bevški mah, Sphagno-Betuletum, pribl. 300 m nm. v. (Martinčič 1987). 0053/1.2 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, med Grmezom in Babno gorico v smeri proti Igu, šotno barje. (Paulin 1915). 3.5 Schoenus ferrugineus L. Schoenus ferrugineus (slika 9) je evropska vrsta, značil-nica zveze Caricion davallianae, ki uspeva v večini alpskih pokrajin, redkejša je le v južnem in zahodnem delu Alp (Aeschimann et al. 2004b: 778). V sosednji Furlaniji je redka (Poldini 2002: 442), več znanih na- hajališče je na Koroškem v Avstriji (Hartl et al. 1992: 319). Na Hrvaškem njeno uspevanje ni znano. V Italiji je uvrščena na rdeči seznam (Conti et al. 1997) kot ranljiva vrsta (VU). Kot ogroženo (prizadeto) vrsto jo obravnavajo tudi v Avstriji (manjka v okolici Dunaja in na vzhodnem Tirolskem, v Panoniji pa je zelo ogrožena) (Fischer et al. 2008: 1109), na Madžarskem (Ki-raly 2007: 53) pa jo obravnavajo kot izumrlo vrsto (K - extinct) oziroma dvomijo o njeni nekdanji razširjenosti zaradi pomanjkanja podatkov. Wraber & Skoberne (1989) sta rjasti sitovec uvrstila na rdeči seznam, med nezadostno poznane vrste (K). Na podlagi literaturnih podatkov so prvo karto razširjenosti objavili Jogan et al. (2001). Še istega leta jo je dopolnil Martinčič (2001b: 88). Naravovarstveno je to vrsto ponovno ovrednotila Bačič (2006), objavila nekatera nova nahajališča in izdelala nov zemljevid razširjenosti. S sistematičnim popisovanjem barij predvsem v alpskem in osrednjem delu Slovenije smo želeli ugotoviti čim bolj natančne meje razširjenosti obeh vrst sitovcev pri nas. Areal vrste Schoenus nigricans L. smo predstavili pred nedavnim (Kocian et al. 2013), s pregledom vseh nam znanih nahajališč podajamo novo sliko razširjenosti rjastega sitovca (slika 10). Na Gorenjskem je bil v okolici Medvod nazadnje potrjen pred približno 150 leti (Plemel 1862). Iz okolice Bleda je znanih veliko nahajališč, ki so jih prispevali različni avtorji, nekoliko osamljeno je še nahajališče blizu Dražgoš, kjer jo je leta 1992 našel A. Martinčič, najdbo pa je skupaj z drugimi nahajališči objavila Bačič (ibid.). Pri Bledu smo njegovo uspevanje potrdili v sedmih kvadrantih in našli nova nahajališča v dolini Belce ter v okolici Rateč. Poleg edinega znanega nahajališča v dolini Kolpe (Štimec 1982, Accetto et al. 1996) so na Dolenjskem vsa nahajališča na desnem bregu Iške ter v povirjih Rašice in Bistrice (Martinčič 2001b, Dolinar 2010, Dolinar & Vreš 2012). Na sosednjem Notranjskem rjasti sitovec uspeva v večjem delu Bloške planote, v porečjih Zale, Otavščice in Cer-kniščice, na levem brega Iške in pri Cerkniškem jezeru (Martinčič 1991, 2001b, Fraiman & Bačič 2012, Accetto 2013, Vreš et al. 2013). Pojavlja se še v okolici Logatca (v treh podkvadrantih). Za Štajersko poznamo starejšo navedbo iz okolice Celja (Proseniško) (Pra-esens v Hayek (1956)), ki je ni kasneje nihče potrdil in je vprašljiva. Na Primorskem je o uspevanju rjastega sitovca pisal Skoberne (1988: 160), omenja ga v grapi Pršjak v dolini Trebuše, za njim pa, z nahajališči v isti dolini, tudi Dakskobler & Čušin (2003: 130). Kasnejši pregled herbarijskega gradiva, ki ga je opravil eden izmed nas (ID), je pokazal, da gre za pomoto. V Trebu-ških grapah uspeva samo vrsta Schoenus nigricans. V pregledu nahajališč rjastega sitovca v Bačič (2006) je, enako kot v Jogan et al. (2001), prikazano pojavljanje vrste v kvadrantu 0253/2, ki se verjetno nanaša na najdbo I. Leskovar (1995) v okolici Ribnice na Dolenjskem. Kljub večkratnem iskanju je v tem delu nismo našli, kar nekajkrat pa sorodno S. nigricans, zato je velika verjetnost, da je šlo za zamenjavo pri določitvi vrst. Rjasti sitovec upeva na povirnih in nizkih barjih na tleh bogatih s kalcijem in z nevtralno do rahlo bazično reakcijo. Martincic (2001b) je sestoje s prevladujočim rjastim sitovcem uvrstil v dve floristično precej različni asociaciji: Schoenetum ferruginei in Schoe-no ferruginei-Molinietum caeruleae. V rdeči seznam (Anon. 2002) je vključen kot ranljiva (V) vrsta. V okolici Medvod, kjer je dokazano uspeval (LJU!), je zagotovo izumrl. Zelo ranljive so tudi populacije v dolinah severno in severozahodno od Logatca. Z načrtovano in za zdaj na srečo zaustavljeno potopitvijo dela Save Dolinke v Berju bi uničili precej sestojev asociacije Schoenetum ferruginei s. lat., v katerih raste tudi zelo ogrožena grezovka (Liparis loeselii) Seliškar (2004). Med drugimi naravovarstveno pomembnimi vrst, ki uspevajo predvsem v združbi rja-stega sitovca, je najbolj redka in ogrožena poletna škr-bica (Spiranthes aestivalis) - Vreš et al. (2013). Vsaj na enem nahajališču se družita tudi rjasti sitovec in prav tako redek Buxbaumov šaš (Carex buxbaumii). Spremljanje stanja, zagotavljanje ugodnega stanja sestojev z rjastim sitovcem in zgodnje prepoznavanje morebitnih groženj, je za njegovo varovanje izrednega pomena. Vsa povirja potokov s sestoji rjastega sitovca bi bilo smiselno zavarovati kot naravne vrednote. 3.5.1 PREGLED NAHAJALIŠČ V LITERATURNIH VIRIH: 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, barje nad Sp. Gorjami, ob cesti proti Jesenicam, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 700 m nm. v. (Martincic 1991, 2001). 9550/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Koroška Bela. 30.06.1858 (Plemel 1862). 9550/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Slovenski Javornik. 1872 (Engelthaler 1873). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum nigricantis, Schoenetum ferruginei primuletosum farinosae, pribl. 530 m nm. v. (Martincic 1991). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med cesto proti Poljšici in tovarno Lip Bled, močvirnat travnik, ki prehaja v trstišče, pribl. 525 m nm. v. 01.07.2000 (DOLINAR 2000). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na levem bregu Save Dolinke, južno od vasi Breg, pod lokalno cesto Zasip - Breg, povirno barje, pribl. 450 m nm. v. 24.06.2000 (DOLINAR 2000). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bledom, povirje pri Višnarju. Det. I. Le-skovar, <2001 (Martincic 2001b). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Šobčev bajer pri Lescah. Det. I. Leskovar, <2001 (Martincic 2001b). 9650/3.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Slamniki nad Bohinjsko Belo. (Martincic 2001b). 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, pri Lancovem blizu Radovljice, močviren travnik, pribl. 480 m nm. v. 27.08.2001 (Martincic 2002c). 9750/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, pri Draž-gošah. Det. A. Martinčič, 1992 (Bačič 2006). 9758/3.1 (**) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Prose-niško, Blagovna. Det. Praesens, <1928 (vprašljivo!) (Hayek 1956). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Zelena dolina, nizka barja, pribl. 570 m nm. v. 20.06.2000 (DOLINAR 2000). 0051/3.1 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina potoka Reka, med Gor. Logatcem in Rečanom, Caricetum davallianae. 1970 (Iljanič 1978). 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, pribl. 750 m nm. v. (Accetto 2013). 0152/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, pri vasi Topol pri Begunjah, Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicosi, pribl. 600 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, pri vasi Cajnarje pri Begunjah, Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicosi, pribl. 650 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0152/4.4 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasjo Ulaka in Sv. Miklavžem, Primulo-Schoene-tum ferruginei. <1989 (Leskovar 1996). 0153/3.2 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Rob, povirno barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 11.06.2010 (Dolinar 2010, Dolinar & Vreš 2012). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri vasi Lahovo, Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicosi, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri vasi Ravnik, Schoenetum ferruginei typicum, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri vasi Škufče (Martinčič 2001b). 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, dolina Kozmanjke pri Robu, pri vasi Podstrmec, Schoenetum ferruginei typicum, pribl. 560 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0153/4.1 (*) Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina pri Robu, pri vasi Logarji, močvirska površina, Schoenetum nigricantis, pribl. 510 m nm. v. (Martinčič 1991). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, med vasema Tomažini in Marinčki, ob potoku Rašica, v trstišču obsežnega barja, pribl. 510 m nm. v. 03.07.2000 (Dolinar 2000). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Tomažini, Lahki potok, mokrišče, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 14.06.2010 (dolinar & Vreš 2012). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, pod cesto Logarji - Karlovica, povirno barje, pribl. 510 m nm. v. 30.05.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Tomažini, pod vodnim zajetjem, mokrišče, pribl. 500 m nm. v. 18.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Rašica (Velike Lašče), Logarji, pred domačijo Šteflin, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, pri vasi Kaplanovo v Mišji dolini, Schoenetum nigricantis, pribl. 540 m nm. v. (Martinčič 1991). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina pri Robu, pri vasi Drkovo, Schoenetum ferruginei drepano-cladetosum vernicosi, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, dolina Kozmanjke pri Robu (Martinčič 2001b). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, pri vasi Karlovica (Martinčič 2001b). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Žaga, močvirno travišče, pribl. 515 m nm. v. Det. B. Dolinar, 26.05.2010 (Dolinar 2010, Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Podžaga, nizko barje pod cesto Karlovica-Žaga, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 03.08.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, pri križišču Podžaga - Borovec, močvirno travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. M. Cvetko, 05.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, ob gozdni cesti iz vasi Borovec, povirno barje, pribl. 550 m nm. v. Det. M. Cvetko, 05.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, južno od vasi Kaplanovo, mokrišče, pribl. 535 m nm. v. Det. M. Cvetko, B. Dolinar & M. Starič, 12.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Drkovo, nad cesto Karlovica - Logarji, povirno barje, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Dolinar 14.06.2010 (Dolinar 2010, Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Drkovo, pod cesto Karlovica - Logarji, povirno barje, pribl. 520 m nm. v. 15.09.2011 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, Grebenje pri Mali Slevici. Det. I Leskovar <2001 (Martinčič 2001b). 0252/1.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pod Marofom, Schoeno nigricantis-Molinietum coerule-ae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, med Marofom in Martinjakom ob Cerkniškem jezeru, Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae typicum, Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae plantaginetosum altissimae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0252/1.3 (**) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenje Jezero. 25.06.1847 (Plemel 1862). 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, v Podzevnikih, Schoeno nigricantis-Molinietum coe-ruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4? (**) Slovenija, Notranjska, obrežje Cerkniškega jezera, pribl. 540 m nm. v. Det. A. Paulin, <1936 (Dolšak 1936). 0252/1.4 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pod Martinjakom, Schoeno nigricantis-Molinietum coe-ruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4? Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pri Rešetu, Schoeno nigricantis-Molinietum coeruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4? Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, obrobje Retja, pribl. 550 m nm. v. (Gaberščik et al. 2009). 0252/1.4 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, območje od Martinjaka proti Žerovniščici, pribl. 550 m nm. v. (Gaberščik et al. 2009). 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, barje pri Ulaki, Caricetum lasiocarpae, pribl. 760 m nm. v. (Martinčič 1994). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pod vasjo Sv. Duh, Schoenetum ferruginei drepanocla-detosum vernicosi, Schoenetum ferruginei typicum, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Bloškem jezeru, Primulo-Schoenetum ferruginei. <1989 (Leskovar 1996). 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Velike Bloke in Sv. Duh, Primulo-Schoene-tum ferruginei. <1989 (Leskovar 1996). 0253/1.1 (*)Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Volčje in Kramplje, Primulo-Schoenetum ferruginei. <1989 (Leskovar 1996). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje, Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae eri-ophoretum angustifoliae, Schoenetum ferruginei--Molinietum caeruleae typicum, Schoenetum ferru-ginei-Molinietum caeruleae plantaginetosum altis-simae, pribl. 760 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, ob Blo-ščici pri vasi Kramplje, Schoenetum ferruginei-Mo-linietum caeruleae typicum, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0253/1.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri vasi Runarsko, Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae typicum, pribl. 770 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godi-čevo, ob potoku Bloščica, povirno barje, Primulo--Schoenetum ferruginei, pribl. 765 m nm. v. 08.08.2004 (dolinar 2011). 0454/1.4 (*) Slovenija, Dolenjska, dolina Kolpe, Belica (Osilnica), dolina Belice, pribl. 350 m nm. v. (Šti-mec 1982). 3.5.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9550/4.3 (**) Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Dobrava. Leg. & det. V. Plemel, 06.06.1865, LJU080226. 9550/4.3 (**) Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, pri vasi Dobrava, močvirno travišče, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. F. Juvan, <1941, LJU026619. 9650/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, pri Podhomu, močvirje, pribl. 520 m nm. v. Leg. & det. P. Skoberne, 22.06.1985, LJU112000. 9852/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, okolica Medvod pri reki Savi. Leg. & det. K. Deschmann, maj 1856, LJU026617. 0153/3.3 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, Ravnik, na vzhodni strani ceste proti Lahovem, povirje, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. P. Skoberne, 13.06.1985, LJU112019. 0252/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. V. Plemel, 25.06.1847, LJU080225. 0252/1.2 (*) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, med Cerknico in Martinjakom, Deschampsio cae-spitosae-Sanguisorbetum officinalis. Leg. & det. M. Wraber, 30.07.1971, LJU037250. 0252/1.4? (**) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, <1920, LJU026616. 0252/1.4? (**) Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Cerkniško jezero, barjansko travišče skupaj z vrstama Schoenus nigricans in Carex buxbaumii, pribl. 540 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, <1936, FEC1469, LJU026616, LJU026618. 0252/2.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, pri vasi Velike Bloke, vlažen travnik. Leg. & det. I. Leskovar & T. Wraber, 03.07.1988, LJU128128. 0252/4.1 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Cerkniško jezero, pri zaselku Goričice, močvirno travišče, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 22.07.1953, LJU026613. 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, neposredno ob potoku, stoječa voda. Leg. & det. I. Leskovar & T. Wraber, 13.06.1989, LJU128107. 0253/1.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, neposredno pred vasjo Zakraj, močviren travnik ob cesti, pribl. 770 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 22.05.1988, LJU128289. 0253/1.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloke, neposredno pred vasjo Zakraj, povirje na levi strani ceste, pribl. 780 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 26.06.1988, LJU128218. 3.5.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9448/3.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Rateče, pribl. 930 m nm. v. Det. B. Anderle, 27.05.2003. 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Rateč, severno od nekdanjega mejnega prehoda, povirno barje, pribl. 880 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.06.2010. 9549/2.1 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Belca, dolina Belca, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 04.07.1993, avtorjev herbarij. 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Jesenic, Kočna, Poljana, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 04.06.1990, avtorjev herbarij. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Zgornje Laze - Poljane, pribl. 600 m nm. v. Det. B. Anderle, 21.05.2009. 9650/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Rečica, pribl. 570 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 08.05.1988, avtorjev herbarij. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje - in locis humidis prope ripam dex. fl. Sava, solo calcareo, pribl. 450 m nm. v. Det. V. Babij & A. Seliškar, 04.06.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, zahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Radovljica, Šobec, močvirje ob potoku pod Langusovim domom. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Radovljice, Na Pečeh, pribl. 450 m nm. v. Det. B. Anderle, 04.06.2002. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišja, južno od Osredka, ob vzhodnem pritoku Otavščice, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/3.2 Slovenija, Notranjska, Menišja, med Straži-ščem in Gorenjimi Otavami, ob potoku Otavščica, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, severozahodno od vasi Hruškarje, ob makadamski cesti, povirno barje, pribl. 640 m nm. v. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, jugozahodno od vasi Pirmane, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 630 m nm. v. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, severno od Sv. Miklavža blizu vasi Sleme, nizko barje, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, porečje Iške, zgornji tok Iške, jugozahodno od zaselka Laze, nizko barje, pribl. 710 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, pod zaselkom Njivice severno od vasi Podstrmec, povirno barje, pribl. 570 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, med vasema Podstrmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, nizko barje, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/4.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, dolina Črnega potoka, zahodno od vasi Črni Potok pri Velikih Laščah, povirno barje, Schoenetum fer-ruginei, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.06.2010. 0252/1.3 (*) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Jamski zaliv med Dolenjo vasjo in Dolenjim Jezerom, pribl. 550 m nm. v. Det. M. Wraber, 13.08.1971. 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenje Jezero, Gorica, in paludosis (Schoeno nigri-cantis-Molinio coeruleae), pribl. 550 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 06.08.1991. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zahri-bence - Podmedvedca, južno od ceste Velike Bloke - Zakraj, nizko barje z rjastim sitovcem, pribl. 740 m nm. v. Det. B. Vreš & V. Leban, 01.07.2009. 0252/2.3 (*) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Lipsenj, pri hišni št. 43, vzhodni zaliv Gorenjega jezera, pribl. 550 m nm. v. Det. M. Wraber, 12.08.1971. 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, ad riv. Mrzlik sub Otoški vrh, pribl. 550 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 06.08.1991. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Kram-plje, Hostnik pri odcepu za Ravnik, in locis paludosis, pribl. 750 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, ob desnem pritoku Bloščice, vzhodno tik pod vrhom Kobiljek, nizka barja, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota: Steljni-ki, ob Mrzleku, pritoku Blatnega potoka pribl. 1 km zahodno od zaselka Kotel, nizko barje, pribl. 755 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 26.09.2011. 3.5.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Jesenic, Kočna. Det. I. Leskovar, 1996 (Bačič 2006). 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, v Poljani, ob cesti Sp. Gorje - Jesenice, barje, Schoenetum ferruginei pri-muletosum farinosae, pribl. 700 m nm. v. (Martinčič 2001b). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom, barje Križank vzhodno od železnice, pribl. 537 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum ferruginei primuletosum farinosae, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 2001b). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom pri Bledu, med železnico in lokalno cesto Podhom - Bled, povirje potoka z nizkim barjem, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Dolinar & V. Ravnik, 13.06.2000 (Dolinar 2000). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje, 446-452 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na desnem bregu Save Dolinke, v Berju, povirno barje, pribl. 450 m nm. v. 27.07.2000 (Dolinar 2000). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Bodešče, Šobec, »barje vzhodno od Bodešč«. 05.07.2011. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/3.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, severozahodno od proge, povirno barje, Schoenetum ferruginei, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9650/3.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, ju- govzhodno od proge, nizko barje, Caricetum da-vallianae, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 0051/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina Reke, Schoenetum ferruginei typicum, pribl. 540 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Ravnik in Lahovo, Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicosi; Schoenetum ferrugi-nei-Molinietum caeruleae typicum, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, vzhodno od vasi Škufče, ob makadamski cesti med vasema Škrabče in Lepi Vrh, po-virna barja, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Podstrmec, pri križišču za Brlog, mokrišče, pribl. 576 m nm. v. Det. M. Cvetko, 12.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/3.4 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Podstrmec, ob potoku Kozarščica, mokrišče, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Dolinar, 11.06.2010 (Dolinar 2010, Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Rašica (Velike Lašče), Logarji, pred domačijo Šteflin, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 19.07.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Logarji, povirno barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 22.05.2010 (Dolinar 2010, Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Karlovica, Krkovo pri Karlovici, inter Grič et Karlovica, pribl. 520 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, pri vasi Kaplanovo v Mišji dolini, pri Robu, Schoenetum ferruginei-Mo-linietum caeruleae typicum, pribl. 520 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, med vasema Podstrmec in Žaga, nizko barje, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Dolinar, 01.08.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, pri vasi Karlovica, povirje zahodno od vasi, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. 15.09.2011 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Podžaga, pred krajevno oznako, desno nad cesto, povirno barje, pribl. 520 m nm. v. 01.08.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, J od zaselka Drkovo, povirno barje nad cesto Karlovica-Lo-garji, 520 m nm. v. Det. B. Dolinar, 14.06.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenje Jezero, Gorica, in paludosis (Schoeno nigri-cantis-Molinio coeruleae), pribl. 550 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 06.08.1991. 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Pod-zevniki pri vasi Dolenje Jezero na Cerkniškem jezeru, Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae plantaginetosum altissimae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0252/2.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Velikih Blokah, Molinion caerulae s. lat.; Primulo--Schoenetum ferruginei. <1989 (Leskovar 1996). 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, pribl. 750 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 13.07.1996. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, barje pri vasi Ulaki, Schoenetum ferruginei scorpidieto-sum scorpioides, pribl. 760 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Duji-ce na Cerkniškem jezeru, Schoenetum ferruginei--Molinietum caeruleae eriophoretum angustifoliae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0252/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, pod Goričicami ob Cerkniškem jezeru, Schoenetum ferruginei-Molinietum typicum, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0252/4.1 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, Cerkniško jezero, Dujice (Martinčič 2001b). 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, Caricetum elatae. <1989 (Leskovar 1996). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje (Loška dolina), Bloško jezero, in paludosis, pribl. 735 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri zaselku Kovač pri vasi Kramplje, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med zaselkoma Volčje in Kramplje, ob potoku Bloščica pribl. 500 m severno od Bloškega jezera, nizko barje z rjastim sitovcem, pribl. 730 m nm. v. Det. B. Vreš 15.10.2008. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, barje pri vasi Zakraj, Schoenetum ferruginei scorpidieto-sum scorpioides; Schoenetum ferruginei typicum; Schoenetum ferruginei-Molinietum caeruleae typicum, pribl. 780 m nm. v. (Martinčič 2001b). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, vzhodno od zaselka Godičevo, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 23.07.2009. 0454/1.4 Slovenija, Notranjska, Kočevsko, dolina Belice (Accetto et al. 1996). 4. ZAKLJUČKI V pregledu razširjenosti nekaterih redkih in/ali ogroženih vrst povirij in barij (Carex buxbaumii, Carex da-valliana, Carex demissa, Oxycoccus palustris in Schoe-nus ferrugineus) smo prikazali obstoječe podatke iz literature in herbarija Univerze v Ljubljani (LJU) in Biološkega inštituta ZRC SAZU (LJS) ter jih dopolnili s številnimi novimi nahajališči. Razen vrste Carex de-missa so vse ostale uvrščene v rdeči seznam (Anon. 2002). Večinoma uspevajo v habitatnih tipih, ki jih je potrebno, skladno s prilogo I v Habitatni direktivi, prednostno ohranjati v ugodnem stanju. Povzeli smo obstoječe ugotovitve o ekologiji vrst, rastišč ter sinta-ksonomski pripadnosti in jih dopolnili z lastnimi opažanji in ugotovitvami. Na kratko smo pojasnili ogroženost in predlagali ukrepe za izboljšanje varovanja posameznih taksonov. Našli in opisali smo novo nahajališče vrste Carex buxbaumii na obrobju Ljubljane, pri Podutiku (9952/2.4). Ugotovili smo, da je areal vrste Carex davalliana v Sloveniji zelo podoben arealu vrste Carex hostiana. Razširjenost vrste Carex demissa je bila do zdaj v Sloveniji še slabo raziskana. Pregledu zdaj znanih nahajališč smo dodali številna nova, predvsem v alpskem in predalpskem fitogeografskem območju, a posamezna tudi v dinarskem, predinarskem in submediteranskem območju. Uspevanje vrste Oxy-coccus palustris v okolici Žirov je vprašljivo, domnevno izumrla je na Ljubljanskem barju ter v Sračji dolini pri Črnučah. Na še treh nahajališčih severno od Ljubljane je redka in njen obstoj zaradi posegov v prostor močno ogrožen. Dvomimo v njeno samoniklost v barju pri Mostecu pod Rožnikom. Vrsta Schoenus ferrugineus najbrž ne uspeva več v okolici Medvod. Zelo ranljive so tudi njene populacije v dolinah severno in severozahodno od Logatca. Vsa povirja potokov z njenimi sestoji bi bilo smiselno proglasiti kot naravne vrednote. 5. SUMMARY In the review of the distribution of the rare and/or endangered species Carex buxbaumii, Carex davalliana, Carex demissa, Oxycoccus palustris and Schoenus ferrugineus that predominantly grow in bogs, mires and fens we presented the existing data from literature, the herbarium of the University of Ljubljana (LJU) and from the Jovan Hadzi Institute of Biology, SRC SASA (LJS), and supplemented them with a number of new sites. With the exception of Carex demissa all these species are listed in the Red List (Anon. 2002). In the main, they occur in priority habitat types that should be, in accordance with Annex I of the Habitats Directive, maintained in a favourable condition. We summarized the existing information on the ecology of species and sites (habitats), their phytocenological affiliation, and added our own observations and findings. We briefly commented on the threat to nature and proposed some measures for the improvement of the protection of individual taxa. We found and described a new locality of Carex buxbaumii on the edge of Ljubljana, in Podutik (9952/2.4). We determined that the distribution type of Carex davalliana in Slove- nia is very similar to that of Carex hostiana. Until now, the distribution of Carex demissa has been poorly researched in Slovenia. We have added a number of new sites to those already known especially sites in the Alpine and pre-Alpine phytogeographical area, as well as some individual sites in the Dinaric, pre-Dinaric and sub-Mediterranean area. The presence of Oxycoccus palustris in the Žiri area is questionable. It is most probably locally extinct at the Ljubljansko barje region and in the Sračja Dolina valley in the vicinity of Črnuče. It is quite rare on three other sites to the north of Ljubljana and its existence is seriously threatened as a result of human activity. We think that its indige-nousness in the marsh area at Mostec under Rožnik might be questionable. Schoenus ferrugineus probably no longer occurs in the surroundings of Medvode. Also highly vulnerable are its populations in the valleys to the north and northwest of Logatec. It would therefore be reasonable to protect all the springs and streams with its habitat/populations as valuable natural features. ZAHVALA Pri pripravi tega prispevka so nam nudili dragoceno pomoč številni kolegi in prijatelji. Rok Hribar je pomagal pri pripravi kart razširjenosti. Pri terenskem popisovanju so sodelovali dr. Valerija Babij (na Gorenjskem in Notranjskem), dr. Tatjana Čelik (na Dolenjskem, Bloški planoti, Ljubljanskem barju, Koroškem, Gorenjskem in v Zasavju), mag. Boško Čušin (v Zasavju), Branko Dolinar (na Blokah, Dolenjskem, Gorenjskem in v Kolpski dolini), dr. Božidar Drovenik (na Pohorju), Urška Kačar, Matej Palka (na Dolenjskem, Notranjskem, v Zasavju in v okolici Idrije), mag. Martina Kačičnik Jančar (na Gorenjskem), mag. Nejc Kavšek, Vid Leban (na Blokah, Gorenjskem in v Polhograjskem hribovju), Andreja Slameršek, Jernej Figelj (v okolici Bleda), dr. Darinka Trpin (na Dolenjskem, Notranjskem in Štajerskem), Branko Zupan, Ivan Veber (Bo- hinj, Julijske Alpe), Rafko Terpin (Idrijsko) in dr. Igor Zelnik (na Koroškem). Jošt Stergaršek nam je prijazno posredoval podatek o potrditvi uspevanja vrste Carex buxbaumii na Cerkniškem jezeru. Vsem iskrena hvala za vsestransko pomoč. Delo je večinsko opravil prvi avtor na lastne stroške, prav tako tudi B. Anderle, deloma pa smo (I. Dakskobler, A. Seliškar, B. Vreš) raziskavo opravili v okviru nekaj zaporednih temeljnih raziskovalnih programov v obdobju od 1999 do 2014 (Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje, P1-0236), ki jih sofinancira ARRS, ter projekta Wetman (LIFE+ NATURE, LIFE09 NAT/SI/000374). Besedilo je strokovno pregledala dr. Nada Praprotnik, angleški izvleček in povzetek pa jezikovno Andreja Ša-lomon Verbič. Prof. dr. Nejc Jogan nam je omogočil ogled herbarijskih primerkov v herbariju LJU. LITERATURA Accetto, M., 2009: Nova nahajališča in združbene razmere navadne močvirnice (Epipactis palustris (L.) Crantz) v zgornjem porečju Iške ter bližnji soseščini. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 9-33. Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5-149. Accetto, M., 2013: Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju Iške. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 99: 3-149. Accetto, M., V. Babij, J. Carnelutti, T. Čelik, B. Drovenik, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 1996: Inventa-rizacija flore, vegetacije in favne na predvideni trasi ceste Dragarji-Čačiči in naravovarstveno mnenje. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana (Elaborat, 41 str.). Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser, J.-P. Theurillat, 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchi-daceae. Bern, Stuttgart, Wien. Anderle, B., 1992: Močvirska krčnica (Hypericum elodes) v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 55 (4): 156. Anderle, B. & V. Leban, 2011: Novosti v flori Gorenjske (severozahodna Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 27: 2756. Anonymous, 1992: Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. Maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Uradni list L 206 z dne 22.07.1992), str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20.112006 (Uradni list L 363 z dne 20.12.2006, str. 368) (Direktiva o habitatih). Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002), 5-20. Bačič, T., 2006: Nezadostno znane enokaličnice slovenskega Rdečega seznama. Natura Sloveniae (Ljubljana) 8 (1): 5-54. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien-New York. Conti, F., A. Manzi & F. Pedrotti, 1997: Liste Rosse regionali delle Piante d'Italia. Societaa Botanica Italiana, WWF. Camerino. Dakskobler, I., 2005: Notulae ad floram Sloveniae: Carex davalliana Sm. Hladnikia (Ljubljana) 18: 23-29. Dakskobler, I. & B. Čušin, 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. Trebuški zbornik, Tolminski muzej, Tolmin, str. 99-132. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obreč-nega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52(1-2): 27-82. Deschmann, C., 1858: Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes. Zweites Jahrsh. d. Ver. d. Krain. Lan-des-Mus. (Ljubljana): 59-87. Devilliers, P. & J. Devilliers-Terschuren, 1996: A Classification of Palaearctic Habitats, Issues 18-78. Council of Europe. Dolinar, B., 2000: Pregled nahajališč Loeselijeve grezovke (Liparis loeselii) v Sloveniji. ARSO, Ljubljana (Elaborat, 43 str.). Dolinar, B., 2010: Rdeči seznam Mišje doline. Zavod Parnas, Rob (Sklepno poročilo, 22 str.). Dolinar, B., 2011: Notulae ad floram Sloveniae: Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. Hladnikia (Ljubljana) 27: 68-70. Dolinar, B. & B. Vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 30: 3-37. Dolšak, F., 1923: Orchis palustris Jacq. na ljubljanskem barju in sosednja vegetacija. Glasnik muz. društv. za Slovenijo (Ljubljana) 2-3/1: 17-25. Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exiccata Carniolica. Centuria XV.-XVIII. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 3(3): 85-131. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Engelthaler, H., 1873: Beitrag zur Flora Ober-Krain's. Verh. Zool. Bot. Ges. (Wien) 24: 417-422. Fischer, M. A., K. Oswald & W. Adler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol (3. Auf l.), Land Oberösterreich, Biologiezentrum der oberösterreichischen Landesmuseen. Linz. Fleischmann, A., 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Annalen der k.k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain (Ljubljana) 6: 103-246. Fraiman, B., 2000: Floristične raziskave na Mladinskem raziskovalnem taboru Šmartno '99. V: Štajnbaher, S. (ured.).: MRT Šmarno '99. ZOTKS GZM, Ljubljana. Fraiman, B. & T. Bačič, 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 29: 19-36. Gaberščik, A., T. Trošt-Sedei, S. Kraišek Strgulc, I. Zelnik, M. Germ, U. Kuhar, N. Tadina, D. Abram, B. Ravniak, D. Bordian & T. Patras Sackl, 2009: Poročilo projekta LIFE06NAT/SLO/000069. "Presihajoče cerkniško jezero", št. 02-07. Kartiranje habitatnih tipov na območju Cerkniškega jezera. Glowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg, 1-30. Gregori, J., 1979: Zelenci, izvir Save Dolinke. Proteus (Ljubljana) 42 (9/10): 94-97. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Hayek, A., 1908 - 1914: Flora von Steiermark, Band 1, Band 2 (1). Monokotyledonen. Verlag von Gebrüder Born-traeger. Berlin. Hayek, A., 1956: Flora von Steiermark 2(2): Monokotyledonen. Akademische druck- und Verlagsanstalt, Graz. 147 str. Horvatič, S. & G. Tomažič, 1939: Donos k spoznavanju flore Slovenije. Hrvatski geografski glasnik (Zagreb) 8-10 (1): 80-84. Hruby, J., 1916: Die Grenzgebiete Kärntens und des nw. Küstenlandes gegen Italien und ihre Pflanzendecke. Oster-reischische Botanische Zeitschrift (Wien) 66: 186-196, 242-263. Ilianic, Lj., 1978: Beitrag zur Kenntis der basiphilen Flachmoorvegetation Sloweniens. Poročila Vzhodnoalpsko--dinarskega društva za proučevanje vegetacije SAZU (Ljubljana) 14: 191-198. Jogan, N., 2002: Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah. Varstvo narave (Ljubljana) 19: 155-162. Jogan, N., 2003: Inventarizacija flore dveh zavarovanih območij na Rožniku. Biotehniška fakulteta, Ljubljana (Poročilo, 17 str.). Jogan, N., T. Bačič, B. Fraiman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Kraišek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Keglevič, Z., 1986: Flora Paškega Kozjaka in Stenice (osnovno polje 9657/1,2). Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za biologijo, Ljubljana (Diplomska naloga, 65 str.). Kiraly, G. (ed.), 2007: Vörös Lista - A magyarorszägi edenyes flora veszelyeztetett fajai/Red list of the vascular flora of Hungary. Sajat kiadas, Sopron. Kocjan, J. M., 2005: Pot skozi prehodna barja pri Nadgorici. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005 - ob 100-letnici rojstva dr. Maksa Wraberja.Ljubljana. (manuskript, 57 str.). Kocjan, J. M., 2012: Prispevek k poznavanju razširjenosti ogroženih rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - I. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1-2): 45-78. Kocjan, J. M., B. Anderle, I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 2013: Prispevek k poznavanju razširjenosti ogroženih rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - II. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 54 (2): 123-175. Koopman, J., 2011: Carex Europaea. The genus Carex L. (Cyperaceae) in Europe, 1. Margraf Publishers, Weiker-sheim. Kutnar, L. & A. Martinčič, 2001: Vegetacijske značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozda. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 64: 57-104. Kutnar, L. & A. Martinčič, 2002: Inicialna oblika barjanskega smrekovja Piceo-Sphagnetum flexuosi ass. nova v Sloveniji. Razprave SAZU, Razred za naravoslovne vede (Ljubljana) 43 (3): 247-266. Leskovar, I., 1990: Vegetacija nizkega barja na Blokah. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Leskovar, I., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia (Ljubljana) 6: 27-38. Leskovar, I., B. Trčak, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2001: Inventarizacija flore in vegetacije izbranih mokrišč v občini Slovenj Gradec. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (Poročilo, 33 str.). Leskovar, I., B. Rozman & M. Jakopič, 2000: Flora, vegetacija in habitatni tipi. V K. Poboljšaj et al.: Inventarizacija favne, flore in habitatov v Sračji dolini pri Črnučah. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (Poročilo, 89 str.). Maly, C. J., 1864: Nachträge zur Flora von Steiermark. Mitt. des Naturw. Ver. für Steiermark (Wien) 2: 128-153. Maly, C. J., 1868: Flora von Steiermark. W. Braunmüller. Wien. Martinčič, A., 1987 Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju. Scopolia (Ljubljana) 14: 1-53. Martinčič, A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih. Biološki vestnik (Ljubljana) 36: 19-32. Martinčič, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji. I. Schoenus nigricans L. Biološki vestnik (Ljubljana) 39(3): 27-40. Martinčič, A., 1994: Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 3: 17-23. Martinčič, A., 1997: Ekološko-fitocenološke dvoživke. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 41 (2-3): 43-60. Martinčič, A., 2001a: Notulae ad floram Sloveniae: Viola palustris L. Hladnikia (Ljubljana) 11: 41-42. Martinčič, A., 2001b: Vegetacijska podoba vrste Schoenus ferrugineus L. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 12-13: 87-105. Martinčič, A., 2002a: Plavajoče barje Jezerc pri Logatcu. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 43 (2): 157-175. Martinčič, A., 2002b: Carex davalliana Sm. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 14: 53. Martinčič, A., 2002c: Schoenus ferrugineus L. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 14: 60. Martinčič, A., 2004: 5.31 Dolina Črnega potoka. V N. Jogan, M. Kotarac & A. Lešnik: Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst.CKFF, Miklavž na Dravskem polju. (Končno poročilo, 961 str.). Martinčič, A., 2007: Cyperaceae - ostričevke. V A. Martinčič (ur.) et al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, str. 793-821. Martinčič, A. & M. Piskernik, 1978: Vegetacija in ekologija rušja (Pinus mugo Turra) na barjih v Sloveniji. Poročila vzhodnoalpsko-dinararskega društva za preučevanje vegetacije (SAZU) (Ljubljana) 14: 237-245. Martinčič, A. & M. Piskernik, 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biološki vestnik (Ljubljana), posebna izdaja 1: 1-239. Martinčič, A. & A. Seliškar, 2004: Vegetacijska podoba vrste Carex rostrata v Sloveniji. Hacquetia (Ljubljana), 3 (1), 75-91. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc--Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Mayer, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 1: 25-80. Mayer, E., 1954: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja II. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 2: 5-44. Murmann, O. A., 1874: Beitrage zur Pflanzengeographie der Steiermark mit besonderer Berücksichtigung der Glu-maceen. Wilhelm Braumüller, Wien. Niklfeld, H., 1971: Bericht über die Kartirung der Flora Mitteleeuropas. Taxon (Berlin) 20: 545-571. Nikolic, T & J. Topic, 2005: Crvena knjiga vaskularne flore Hrvatske. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode RH, Zagreb. Oswald, K., 2008: Segge, Riedgras / Carex (inkl. Vignea). V: M. A. Fischer, K. Oswald & W. Adler: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol (3. Auf l.), Land Oberösterreich, Biologiezentrum der oberösterreichischen Landesmuseen. Linz. Str. 1110-1136. Paulin, A., 1907: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam V. Centuria IX. et X. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains (Ljubljana): 341-379. Paulin, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Carniola (Ljubljana) 6: 117-125, 186-209. Petelin, S., 2014: Naravovarstveni pomen flore mokrišč v dolini Prušnice pri Borovnici. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta. Ljubljana. (Diplomsko delo, 68 str.). Pichler, A., 1931: Prilog poznavanju mahova tresetara Jugoslavije. Acta bot. (Zagreb) 6: 47-55. Piskernik, M. & A. Martinčič, 1970: Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete (Ljubljana) 8: 131-203. Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesmus (Ljubljana): 120-164. Pokorny, A., 1858: Nachrichten über den Laibacher Moorast. Verhandlungen der zoologisch-botanischen Gesellschaft (Wien) 9: 351-361. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Udine. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes, 1 (1897): XLIII+1-576; 2 (1898-1899): 1-946, Leipzig-Wien. Reichardt, H. W., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli, eine pflanzengeographische Skizze. Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien (Abhandlungen), (Wien), 10: 713-742. Reichardt, H. W., 1864: Beitrag zur Moosflora Steiermarks. Verh. Zool. Bot. Ver. (Wien) 14: 137-146. Ritter Studnička, H., 1972: Neue Pflanzengesellschaften aus den Karstfeldern Bosniens und der Hercegovina. Bot. Jahrb. Syst. (Stuttgart) 92 (1): 108-154. Rossi G., C. Montagnani, D. Gargano, L. Peruzzi, T. Abeli, S. Ravera, A. Cogoni, G. Fenu, S. Magrini, M. Gennai, B. Foggi, R. P. Wagensommer, G. Venturella, C. Blasi, F. M. Raimondo & S. Orsenigo (Eds.), 2013: Lista Rossa della Flora Italiana. 1. Policy Species e altre specie minacciate. Comitato Italiano IUCN e Mi-nistero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare. Segal, S., V. Westhoff & A. van Dijk, 1959: Die vegetationskundliche Stellung von Carex buxbaumii Walhenb. in Europa, besonders in den Niederlanden. Acta Bot. Neerlandica (Amsterdam) 8: 304-329. Seliškar, A., 1986: Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni del). Scopolia (Ljubljana) 10: 18-27. Seliškar, A., 2004: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich - Loeselova grezovka. V: B. Čušin (ur.). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat, Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 114-119. Seliškar, A. & B. Vreš, 2012: Rod šaš (Carex) - rastline leta 2012. Proteus (Ljubljana) 74 (9-10): 437-446. Seliškar, A., D. Trpin & B. Vreš, 1994: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Ljubljana. (Elaborat, 72 str.). Skoberne, P., 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Prešernova družba, Ljubljana. Starmühler, W., 2002: Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil V. Carinthia II (Klagenfurt) 112: 545-602. Sunčič, T., B. Vreš & B. Frajman, 2012: Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 151-179. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Pregled vegetacijskih sintaksonov Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Štimec, I., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za biologijo, Ljubljana (Diplomska naloga, 33 str.). Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Založba ZRC, Ljubljana. Terpin, R. & I. Dakskobler, 2012: A new locality of Allium schoenoprasum subsp. alpinum in the Idrija hills, the first in Slovenia outside the Julian Alps. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1-2): 181-194. Trčak, B., 2007: Carex L. podrod Vignea. V: A. Martinčič et al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Str. 804-821. Tonejec, M., 2012: Flora okolice kraja Jezersko (Kamniške Alpe, kvadrant 9653/1). Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 128 str. Voss, W., 1889-92: Mycologia carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Berlin, 303 str. Vreš, B., 1996: Flora Pohorja. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. (elaborat: predhodno poročilo, 33 str.). Vreš, B., 2001: Pregled območij oz. lokalitet, ki so iz botaničnega stališča pomembna za ohranjanje biotske raznolikosti Koroške, s poudarkom na občinah Dravograd, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Mislinja. Ljubljana, (Poročilo, 46 str.). Vreš, B., A. Seliškar & I. Dakskobler, 2013a: The phytosociological position of Senecio fontanicola Grulich & Hodalova, a rare and endangered species endemic to the Eastern Alps, in the successional sere on the montane wetland Zelenci (NW Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 19: 1-14. Vreš, B, B. Dolinar & A. Seliškar, 2013b: Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 54(2): 215-246. Wraber, T., 1962: Vrste reda Lycopodiales v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 10: 11-25 Wraber, T., 1971: Teden dni med cvetjem na Pohorju. Planine ob meji (Maribor) 20-21 (1970/71): 96-102. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-430. Zelnik, I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Zelnik, I., A. Martinčič & B. Vreš, 2010: Vegetation of the depressions with Eleocharis quinqueflora in spring fens in Slovenia. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 53 (2): 23-31. Zor, L., 1988: Zanimivo rastlinstvo ob Večni poti. Obzornik Prešernove družbe (Ljubljana) 5: 391-400. Slika 1a: Carex buxbaumii - socvetje, Ljubljana, Podutik, 14.05.2014. Foto: J. Mihael Kocjan. Figure 1a: Carex buxbaumii - inflorescence, Ljubljana, Podutik, 14.05.2014. Photo: J. Mihael Kocjan. Slika 1b: Carex buxbaumii - habitat, Ljubljana, Podutik, 21.05.2014. Foto: Andrej Seliškar. Figure 1b: Carex buxbaumii - habitat, Ljubljana, Podutik, 21.05.2014. Photo: Andrej Seliškar. Slika 2: Razširjenost Buxbaumovega šaša (Carex buxbaumii Wahlenb.) v Sloveniji. Figure 2: Distribution of Club Sedge (Carex buxbaumii Wahlenb.) in Slovenia. Slika 3: Razširjenost srhkega šaša (Carex davalliana Sm.) v Sloveniji. Figure 3: Distribution of Davall's Sedge (Carex davalliana Sm.) in Slovenia. Slika 4a: Carex davalliana - habitus, Pokljuka, Javorov vrh, 03.07.2008. Foto: J. Mihael Kocjan. Figure 4a: Carex davalliana - habitus, Pokljuka, Javorov vrh, 03.07.2008. Photo: J. Mihael Kocjan. Slika 4b: Carex davalliana - habitat, Triglav, Malo polje, 06.08.2008. Foto: J. Mihael Kocjan. Figure 4b: Carex davalliana - habitat, Triglav, Malo polje, 06.08.2008. Photo: J. Mihael Kocjan. Slika 5a: Carex demissa - socvetje, Osankarica, Sv. Trije kralji vrh (Pohorje), 07.07.2010. Foto: J. Mihael Kocjan. Figure 5a: Carex demissa - inflorescence, Osankarica, Sv. Trije kralji vrh (Pohorje), 07.07.2010. Photo: J. Mihael Kocjan. Slika 5b: Carex demissa - habitat, Trtnikovo barje, Žigartov vrh (Pohorje), 27.06.2008. Foto: J. Mihael Kocjan. Figure 5b: Carex demissa - habitat, Trtnikovo barje, Žigartov vrh (Pohorje), 27.06.2008. Photo: J. Mihael Kocjan. Slika 5c: Carex demissa - habitus, Mostec, Ljubljana. Foto Branko Vreš. Figure 5c: Carex demissa - habitus, Mostec, Ljubljana. Photo Branko Vreš. Slika 6: Razširjenostprileglega šaša (Carex demissa Hornem.) v Sloveniji. Figure 6: Distribution of Common Yellow Sedge (Carex demissa Hornem.) in Slovenia. Slika 7: Oxycoccus palustris - habitus in habitat, Podkoren, Zelenci, 01.07.2013. Foto: Branko Vreš. Figure 7: Oxycoccus palustris - habitus and habitat, Podkoren, Zelenci, 01.07.2013. Photo: Branko Vreš. Slika 8: Razširjenost dlakave mahovnice (Oxycoccus palustris Pers.) v Sloveniji. Figure 8: Distribution of Cranberry (Oxycoccus palustris Pers.) in Slovenia. Slika 9: Schoenus ferrugineus - habitus, Bloška planota, Kramplje, 22.06.2008. Foto: J. Mihael Kocjan. Figure 9: Schoenus ferrugineus - habitus, Bloke plateau, Kramplje, 22.06.2008. Photo: J. Mihael Kocjan. Slika 10: Razširjenost rjastega sitovca (Schoenus ferrugineus L.) v Sloveniji. Figure 10: Distribution of Brown Bog-rush (Schoenus ferrugineus L.) in Slovenia. NAVODILA AVTORJEM Folia biologica etgeologica so znanstvena revija IV. razreda SAZU za naravoslovne vede. Objavljajo naravoslovne znanstvene razprave in pregledne članke, ki se nanašajo predvsem na raziskave v našem etničnem območju Slovenije, pa tudi raziskave na območju Evrope in širše, ki so pomembne, potrebne ali primerljive za naša preučevanja. 1. ZNANSTVENA RAZPRAVA Znanstvena razprava zajema celovit opis izvirne raziskave, ki vključuje teoretični pregled tematike, podrobno predstavlja rezultate z razpravo in zaključki ali sklepi in pregled citiranih avtorjev. V izjemnih primerih so namesto literaturnega pregleda dovoljeni viri, če to zahteva vsebina razprave. Razprava naj ima klasično razčlenitev (uvod, material in metode, rezultati, diskusija z zaključki, zahvale, literatura idr.). Dolžina razprave, vključno s tabelami, grafikoni, tablami, slikami ipd., praviloma ne sme presegati 2 avtorskih pol oziroma 30 strani tipkopisa. Zaželene so razprave v obsegu ene avtorske pole oziroma do dvajset strani tipkopisa. Razpravo ocenjujeta recenzenta, od katerih je eden praviloma član SAZU, drugi pa ustrezni tuji strokovnjak. Recenzente na predlog uredniškega odbora revije Folia biologica et geologica potrdi IV. razred SAZU. Razprava gre v tisk, ko jo na predlog uredniškega odbora na seji sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. 2. PREGLEDNI ČLANEK Pregledni članek objavljamo po posvetu uredniškega odbora z avtorjem. Na predlog uredniškega odbora ga sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. Članek naj praviloma obsega največ 3 avtorske pole (tj. do 50 tipkanih strani). 3. NOVOSTI Revija objavlja krajše znanstveno zanimive in aktualne prispevke do 7000 znakov. 4. IZVIRNOST PRISPEVKA Razprava oziroma članek, objavljen v reviji Folia biologica et geologica, ne sme biti predhodno objavljen v drugih revijah ali knjigah. 5. JEZIK Razprava ali članek sta lahko pisana v slovenščini ali katerem od svetovnih jezikov. V slovenščini zlasti tedaj, če je tematika lokalnega značaja. Prevod iz svetovnih jezikov in jezikovno lektoriranje oskrbi avtor prispevka, če ni v uredniškem odboru dogovorjeno drugače. 6. POVZETEK Za razprave ali članke, pisane v slovenščini, mora biti povzetek v angleščini, za razprave ali članke v tujem j eziku ustrezen slovenski povzetek. Povzetek mora biti do -volj obširen, da je tematika jasno prikazana in razumljiva domačemu in tujemu bralcu. Dati mora informacijo o namenu, metodi, rezultatu in zaključkih. Okvirno naj povzetek zajema 10 do 20 % obsega razprave oziroma članka. 7. IZVLEČEK Izvleček mora podati jedrnato informacijo o namenu in zaključkih razprave ali članka. Napisan mora biti v slovenskem in angleškem jeziku. 8. KLJUČNE BESEDE Število ključnih besed naj ne presega 10 besed. Predstaviti morajo področje raziskave, podane v razpravi ali članku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. 9. NASLOV RAZPRAVE ALI ČLANKA Naslov razprave ali članka naj bo kratek in razumljiv. Za naslovom sledi ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 10. NASLOV AVTORJA/AVTORJEV Pod ključnimi besedami spodaj je naslov avtorja/ avtor j ev, in sicer akademski naslov, ime, priimek, ustano -va, mesto z oznako države in poštno številko, država, ali elektronski poštni naslov. 11. UVOD Uvod se mora nanašati le na vsebino razprave ali članka. 12. ZAKLJUČKI ALI SKLEPI Zaključki ali sklepi morajo vsebovati sintezo glavnih ugotovitev glede na zastavljena vprašanja in razrešujejo ali nakazujejo problem raziskave. 13. TABELE, TABLE, GRAFIKONI, SLIKE IPD. Tabele, table, grafikoni, slike ipd. v razpravi ali članku naj bodo jasne, njihovo mesto mora biti nedvoumno označeno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Tabele, table, slike, ilustracije, grafikoni ipd. skupaj z naslovi naj bodo priloženi na posebnih listih. Če so slike v digitalni obliki, morajo biti pripravljene u zapisu .tiff v barvni skali CMYK in resoluciji vsaj 300 DPI/inch. Risane slike pa v zapisu .eps. Pri fitocenoloških tabelah se tam, kjer ni zastopana rastlinska vrsta, natisne pika. 14. LITERATURA IN VIRI Uporabljeno literaturo citiramo med besedilom. Citirane avtorje pišemo v kapitelkah. Enega avtorja pišemo » (Priimek leto)« ali »(Priimek leto: strani)« ali »Priimek leto« [npr. (Bukry 1974) ali (Oberdorfer 1979: 218) ali ... Poldini (1991) ...]. Če citiramo več del istega avtorja, objavljenih v istem letu, posamezno delo označimo po abecednem redu »Priimek leto mala črka« [npr. ...Horvatic (1963 a)... ali (Horvatic 1963 b)]. Avtorjem z enakim priimkom dodamo pred priimkom prvo črko imena (npr. R. Tuxen ali J. Tuxen). Več avtorjev istega dela citiramo po naslednjih načelih: delo do treh avtorjev »Priimek, Priimek & Priimek leto: strani« [npr. (Shearer, Papike & Simon 1984) ali Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. Če so več kot trije avtorji, citiramo »Priimek prvega avtorja et al. leto: strani« ali »Priimek prvega avtorja s sodelavci leto« [npr. Noll et al. 1996: 590 ali ...Meusel s sodelavci (1965)]. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena avtorjev pišemo v kapitelkah: - Razprava ali članek: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255. Kajfež, L. & A. Hočevar, 1984: Klima. Tlatvorni činitelji. V D. Stepančič: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7-9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Decouverte d'Hadrosauridae (Dinosauria, Ornithischia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023-1029. - Knjiga: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. Če sta različna kraja založbe in tiskarne, se navaja kraj založbe. - Elaborat ali poročilo: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elaborat, 10 str.). - Atlasi, karte, načrti ipd.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951-1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETNO poročilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. Za vire veljajo enaka pravila kot za literaturo. 15. LATINSKA IMENA TAKSONOV Latinska imena rodov, vrst in infraspecifičnih tak- sonov se pišejo kurzivno. V fitocenoloških razpravah ali člankih se vsi sintaksoni pišejo kurzivno. 16. FORMAT IN OBLIKA RAZPRAVE ALI ČLANKA Članek naj bo pisan v formatu RTF z medvrstičnim razmikom 1,5 na A4 (DIN) formatu. Uredniku je treba oddati izvirnik in kopijo ter zapis na disketi 3,5 ali na CD-ROM-u. Tabele in slike so posebej priložene tekstu. Slike so lahko priložene kot datoteke na CD-ROM-u, za podrobnosti se vpraša uredništvo. INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Folia biologica et geologica is a scientific periodical of the Classis IV: Natural history that publishes natural scientific proceedings and review articles referring mainly to researches in ethnic region of ours, and also in Europe and elsewhere being of importance, necessity and comparison to our researches. 1. SCIENTIFIC TREATISE It is the entire description of novel research including the theoretical review of the subjects, presenting in detail the results, conclusions, and the survey of literature of the authors cited. In exceptional cases the survey of literature may be replaced by sources, if the purport requires it. It should be composed in classic manner: introduction, material and methods, results, discussion with conclusions, acknowledgments, literature, etc. The treatise should not be longer than 30 pages, including tables, graphs, figures and others. Much desired are treatises of 20 pages. The treatises are reviewed by two reviewers, one of them being member of SASA as a rule, the other one a foreign expert. The reviewers are confirmed by the Classis IV SASA upon the proposal of the editorial board of Folia biologica et geologica. The treatise shall be printed when adopted upon the proposal of the editorial board by Classis IV and the Presidency SASA. 2. REVIEW ARTICLE On consultation with the editorial board and the author, the review article shall be published. Classis IV and the Presidency SASA upon the proposal of the editorial board adopt it. It should not be longer than 50 pages. 3. NEWS The periodical publishes short,scientificaly relevant and topical articles up to 7000 characters in lenght. 4. NOVELTY OF THE CONTRIBUTION The treatise or article ought not to be published previously in other periodicals or books. 5. LANGUAGE The treatise or article may be written in one of world language and in Slovenian language especially when the subjects are of local character. The author of the treatise or article provides the translation into slovenian language and corresponding editing, unless otherwise agreed by the editorial board. 6. SUMMARY When the treatise or article is written in Slovenian, the summary should be in English. When they are in foreign language, the summary should be in Slovenian. It should be so extensive that the subjects are clear and understandable to domestic and foreign reader. It should give the information about the intention, method, result, and conclusions of the treatise or article. It should not be longer than 10 to 20% of the treatise or article itself. 7. ABSTRACT It should give concise information about the intention and conclusions of the treatise or article. It must be written in English and Slovenian. 8. KEY WORDS The number of key words should not exceed 10 words. They must present the topic of the research in the treatise or article and written in English and Slovenian. 9. TITLE OF TREATISE OR ARTICLE It should be short and understandable. It is followed by the name/names of the author/authors (name and surname). 10. ADDRESS OF AUTHOR/AUTHORS The address of author/authors should be at the bottom of the page: academic title, name, surname, institution, town and state mark, post number, state, or e-mail of the author/authors. 11. INTRODUCTION Its contents should refer to the purports of the treatise or article only. 12. CONCLUSIONS Conclusions ought to include the synthesis of the main statements resolving or indicating the problems of the research. 13. TABLES, GRAPHS, FIGURES, ETC. They should be clear, their place should be marked unambiguously, and the number of them must rationally respond to the purport itself. Tables, figures, illus- trations, graphs, etc. should be added within separated sheets. In case that pictures in digital form, TIFF format and CMYK colour scale with 300 DPI/inch resolution should be used. For drawn pictures, EPS format should be used. In cases, when certan plant species are not represented, a dot should be always printed in phytocenologic tables. 14. LITERATURE AND SOURCES The literature used is to be cited within the text. The citation of the authors is to be marked in capitals. One writes the single author as follows: "(Surname year)" or "(Surname year:pages)"or"Surname year" [(Bukry 1974) or (Oberdorfer 1979: 218) or ... Poldini (1991)...]. The works of the same author are to be cited in alphabetical order: "Surname year small letter" [...Horvatic (1963 a)... or (Horvatic (1963 b)]. The first letter of the author's name is to be added when the surname of several authors is the same (R. Tuxen or J. Tuxen). When there are two or three authors, the citation is to be as follows: "Surname, Surname & Surname year: pages" [(Shearer, Papike & Simon 1984) or Pearce & Cann (1973: 290300)...]. When there are more than three authors, the citation is to be as follows: "Surname of the first one et al. year: pages" or "Surname of the first one with collaborators year" [Noll et al. 1996: 590 or Meusel with collaborators (1965)]. The literature is to be cited in alphabetical order. The author's name is written in capitals as follows: - Treatise or article: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255. Kaifež, L. & A. Hočevar, 1984: Klima. Tlatvorni činitelji. V D. Stepančič: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7-9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Déecouverte d'Hadrosauridae (Dinosauria,Ornithis-chia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023-1029. - Book: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. In case that the location of publishing and printing are different, the location of publishing is quoted. - Elaborate or report: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolj a. O ddelek za agronomij o. Ljublj ana. (Elaborat, 10 str.). - Atlases, maps, plans, etc.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951-1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETNO poročilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. The same rules hold for sources. 15. LATIN NAMES OF TAXA Latin names for order, series, and infraspecific taxa are to be written in italics. All syntaxa written in phyto-coenological treatises or articles are to be in italics. 16. SIZE AND FORM OF THE TREATISE OR ARTICLE The contribution should be written in RTF format, spacing lines 1.5 on A4 (DIN) size. The original and copy ought to be sent to the editor on diskette 3.5 or on CD-Rom. Tables and figures are to be added separately. Figures may be added as files on CD-Rom. The editorial board is to your disposal giving you detailed information. 17. THE TERM OF DELIVERY The latest term to deliver your contribution is May 31. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 55/2 - 2014 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Grafična priprava za tisk Medija grafično oblikovanje, d.o.o. Tisk Collegium graphicum, d.o.o. Ljubljana 2014