“*^»*sa4«s»nsiita;mxl , Posamezne Številk© 1 r*T'"adne Din 1*—, ob nedeljah Din VSO. UREDNIŠTVO •• nahaja v Man boni, Jurčičev* ot it < L' nad« •tronjc. Telefon interurb. st« 236. UPRAVA — nahaja » Jurčičevi ulici &L \ pritličje, desno. Tele* »on St 24. «— SliS poJltn oSekovn* ručun štev. 11.787. Na naročila brea denarja ae n« •sira. — Rokopisi se aa viažajcv PoStnlna uSačana v gotovini* % Posamezne Številke« Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din ''SO. »TABOR* izhaja’ vsal nedelje io praznikov, datumom naslednjega • f & mesečno po pošti D 1 y to & semstvo U 20*50, dostavljen &u*v.— P 14*—, na izkaznice D 12*5(X inserati po dogovoru. Naroča se pri opravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. i. Maribor, torek 26. junija 1923 Številka; 142 Pozno spoznanje radikalcev. Odredbe proti HRSS na podlagi zakone o zaščiti države. Beograd, 25. junija. (Izv.) Včerajšnja »Samouprava« razpravlja na u-vodnem mestu o prepovedi blokaškega zborovanju v Zagrebu. Člankar pravi, da so bili odgovorni činitelji prisiljeni k tem izrednim in dalckosožnim odredbam napram HRSS v smislu zakona o zaščiti države, ki določa, da morajo oblasti z vsemi sredstvi preprečiti akcije, ki so naperjene proti državi in ogrožajo notranji mir in red. Da so bile oblasti k temu koraku popolnoma upravičene, dokazuje dejstvo, da je Hrvatsika republikanska seljaeka stranka s Stepa-nom Radičem na čeln rovarila proti državi že s tem, da je pošiljala v inozemstvo in! raznim mednarodnim korporacijam razne spomenice, v katerih jasno izraža svoje sovraštvo in razdiralne namene napram naši državi, j »Samouprava« o vladini taktiki napram Bolgariji. Beograd, 24. junija. (Izv.) »Samouprava« brani vlado pred napadi radi bolgarskih dogodkov ter pravi, da vlada ni hotela države kar čez noč vreči v bojni metež, ker so za njo merodajne drugo politične okolnosti, kakor pa za opozicijonalno liste in neodgovorno politike, ki se opirajo na možnosti, ne pa na dejstva. Naloga bolgarsko vlade je da zaduši požar v svoji notranjosti, naša vlada pa mora paziti, da ostane požar lokaliziran na Bolgarijo. Caii-kov skriva karto. Sofija, 24.. junija. Bolgarska brzojavna agentura razpošilja sledečo vest: Ker se v inozemskem časopisju še vedno širijo vesti, da ima nova bolgarska vlada agresivno namene proti Jugoslaviji, opozarjamo na dejstvo, da jo bolgarski zunanji minister naglasil v svojem zadnjem govoru, da bo nova bolgarska vlada vodila mirovno politiko, zlasti še z Jugoslavijo ter da bo strogo izvrševala določbe, neuillske mirovne pogodbe kakor tudi posebne pogdibe s sosednimi državami, (Tako Se glasi uradna vest. Koliko lahko dnmo na talko vesti, ni treba razlagati. Radi verjamemo, da bolgarski zunanji minister ni mogel povedati že sedaj, kaj hoče nova vlada. To bi bilo zelo nediplomatsko. Besede bomo sodili po dejanjihl Dejstvo je, da so se nove bolgarske v]ade razveselili predvsem v Italiji in na Madžarskem. To je značilne jše nego vise uradne diplomatsko izjave!). Paskljevič bo izročen. Suša k, 25. junija. (Izv.) Reški sodni tribunal je definitivno sklenil izročiti znanega dvojnega morilca Paskievlča našim oblastim. Izročitev bo izvršena bržkone tekom jutrajšnjega dne. V znamenju novega režim« v Grčiji. Atene, 24. junija. Na mesto vpuko-jenega generala Pa/ngelosa je bil imenovan za generallsima vojni minister Re-vroichali. Razen P angel osa je bilo vpo-kojenih Se več drugih generalov, Etna pojenjuje. R i m, 24. junija. Zadnje vesti iz Sicilije potrjujejo, da bruhanje Etno vedno bolj pojenjuje. BORZA. Curih’, 25. junija. (Izv.) Predborza. Pariz 34.57, Beograd 6.35, London 25.77, Berlin 0.0051, Praga 16.72, Milan 25.07, mm-ta»?i Maribor, 25. junija. Že mesece je jugoslov. časopisje polno vesti o Reki. Vrše se konference, seja za sejo zaseda, delegatje potujejo sem-intja, dajejo izjave in tako naprej, a v resnici je opaziti vsak dan bolj, da zavlačevanje in diplomatska igra le škodujeta rešitvi tega kočljivega problema. Po zadnjih vesteh z Reke izgleda, da bo italijanska vlada zopet triumfirala. Mussolini se je postavil na nepopustljivo stališče. Neka nepotrjena vest zatrjuje, da je njegov conditio sine qua non: razširjenje italijanskega suvere- niteta na Reko. Dejansko ta suverenost že obstoji; Mussolini pa hoče doseči za vsako ceno tudi zakonito sankcijo. To pomeni, da se ima rapallska pogodba razveljaviti in na njeno mesto naj stopi nova pogodba med Jugos-Iavijo 3n Italijo. Italijani že imajo načrt novega »sporazuma« in ravnokar razglašajo slavne točke, na katerih naj bi slonel: 1. Mesto Reka z luko pripade Italiji in sicer tako, da dobi Italija Suvereni* tet, Reka pa ohrani svojo avtonomijo, kakoršno je imela do prevrata kot cor* pus separatum sacrae coronae liungari-cae. Meja bi bila reka Riječina, a na drugi strani bi se izvedle nekatere korekture v korist Jugoslavije. 2. Delta in Baroš bi pripadla Jugo* slaviji in se združila s Sušakonf. 3. V zvezi s tem' bi se sklenila trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Ni mogočo reči, koliko so te vesti resnične. Na Reki se ponovno zatrjuje, da so se ževršili preliminarni razgovori. Reški trgovski krogi še vedno zastopa* jo idejo konzorcija, dočini se fašisti o-grevajo za združitev Reke z Italijo in za ustanovitev posebnega konzorcija, ki bi vodil upravo Baroša in Delte. , Tako poročajo iz reškega vica. Težko je kontrolirati, kako je pravzaprav z reškim vprašanjem. Kljub številnim izjavam in protiizjavam je jasno samo to, da bo: ali prodrlo Mussolinijevo stališče ali pa bodo pogajanja med'Jugoslavijo in Italijo obtičala na mrtvi točki. Razveljavljenje rapallske pogodbe bi bilo krona neuspehov na.se diplomacije. Tudi v tein slučaju ne gre za to, ali o« mogoča boljša pogodba ali ni mogoča. Rapallska pogdba je bila sklenjena po težkih diplomatskih bojih, je sad realnih političnih razmer in je zaenkrat edin modus za ureditev odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. V trenutku, ko se Italijanom posreči porušiti ta prvi zid, zgrajen med dvema političnima tekmecema na Adriji, ne bp mogel avet več dvomiti o upravičenosti njihove supre* macije. Čast naše države, ugled naše diplomacije padeta za daljnih par sto* pinj. Pri tem pa ne omenjamo ekonom* skih posledic dejstva, da postane Reka corpus separatum Italije. Zdi se, da gre naša diplomaoija od neuspeha k neuspehu. Ali je to tudi Ra programu sedanje vlade? tefaŽrTs. v>. *, ____.. A~VT £ B O KČ „:_____j„„____________L._______,„.H ^ Maribor;' 26." junija'1923. Politične vesti. * Politična morala visokih političnih “uradnikov v Sloveniji. V nedeljski številki našega lista smo v tej rubriki kou-fctatirali, da večina zla za nas v Sloveniji ne prihaja iz Beograda, ampak iz Ljubljane in' sploh od raznih politično nemoralnih državnih funkoijonarjev v naši pokrajini. Pri tej konstataciji mi nismo omenjali gotovih de jstvev, govorili smo le na splošno. Nedeljska ljubljanska »Orjuna« pa jo, kakor v podkrepitev Paše trditve, prinesla nepričakovano strašne dokumente, kako jo postopa! g. Ivan Hribar kot kraljevski namestnik v Sloveniji in kako postopa njegov nasledili g. Lukan. »Orjuna« objavlja avtentično pismo, katero je pred volitvami pisal g. Hribar v Beograd in v katerem je Pa naravnost zločinski način denunciral razne osebe iiasprotnih strank, posebno demokrate ter predlagal pcrsekueije, samo zato, da bi s tem podprl radikalno Stranko. Hribar sporoča v tem pismu, da je že »osigural« par milijonov za radikalni volilni fond v Sloveniji. No govori sicer kje in kako, ker pa nam je znano, kje in' kako jo zbiral denar za kraljevo vilo na Bledu, nismo preveč v dvomih. V tem pismu jo Hribar direktno predlagal zvezo z Nemci za volitve, povedal pa tudi, da bo s svojo (torej uradno oblastjo) uplival na vso načine, da se osnujejo radikalni volilni odbori. Naravnost zločinski pa so njegovi predlogi glede osebnih pcrsekucij. Predlagal je odlikovanje raznih veljakov — samo da jih S tem pridobi za radikali jo; predlagal je osvojenje celjske Zvezne tiskarno in lista »Nova Doba«; predlagal jo razpust Orjune in Narodne obrane: predlagal je razpust ljubljanskega občinskega sveta, premistitev g. Ribnikarja, penzijoni-ranjo dr. Marna, premestitev dr. Brenčiča itd. Predlagal je razveljavljenje nekega stanovanjskega odloka glede Konjic, podelitev podpore mariborski obrt. Tazstavl, da se s to podporo pridobe o-brtniki za radi k ali j o. Predlagal je rešitev nekih sekvestrov in nopostavno ureditev neke zadeve Hipotekarne banke, da preide tako v — radikalno območje. Poštenemu človeku se ježe lasje, ko čita ta dokument sramote ne le g. Hribarja, ampak tudi naših splošnih razmer. O (stvari bomo o priliki še spregovorili. * Boj za nove davke se bije celo v samem radikalnem1 klubu. Na sobotni seji radikalnega kluba je 22 poslancev glasovalo proti novdin dokladam. Sam podpredsednik Narodne skupščine Mihajlo ,Bankovic jc zagrozil z ostavko, ker se strinja z delom finančnega ministra. Komite radikalnih poslancev, ki bi imel stilizirati sklepe 'kluba v Smislu vladinih zahtev, je obtičal pri delu. — Na sobotni seji finančnega odbora jo bil sprejeti zakon1 o prisilni tlaki, tzv. ku-iluk. Na podlagi tega zakona bo mogla I triada pozvali vso osebe od 17. do 50. lota Ua prisilno delo (poprava cest itd.). Od dela so bo mogoče odkupiti z denarjem. Demokratski člani finančnega odbora so odločno protestirali proti uvedbi prisilnega dela, ki pomeni povratek k srednjemu veku. 'Radikalci pa so zelo navdušeni zanj in so enodrušno glasovali za uvedbo k u luka. * Radičeve skupščine ni bilo. Kakor znano, je vlada prepovedala veliko Ivaničevo skupščino, ki bi se imela vršiti včeraj v Zagrebu. Radič je nameraval nastopiti s kilometrskim govorom, v katerem bi zopet izbruhal nekaj svoje »la Ve«, Ker pa mu vlada tega veselja ni dovolila, se jo 1 juti ris potuhnil in jo poslal v Beograd svojega izkušanega kurirja dr. Korošca. Pa tudi dr. Korošec ni mogel omehčati Pašiča, da bi bil dovolil Radiču izbruhati ,»ogenj in žveplo«. 'Namesto velikega zborovanja so sc vršili volilni sestanki. Obupana hrvntska liuteligenca namerava obnoviti Hrvatski (blok, seveda pod komando generallsima Radiča. .* Vesti o madžarski mobilizaciji. Nekateri listi poročajo, da Madžarska vrši tajno delno mobilizacijo. Poklicani so trije lesniki. Pozivuice se izročajo tako previdno, da je otežkočena kontrola (mednarodne komisijo. Kot koncentracij-bka mesta so določena veleposestva vladi nulanih plemičev. * Vpad bolgarskih komifašev v Grško. .Atenski preshiro javlja, da so bolgarski od 10. do 17. trn. Grška vlada je podvzela korake v Sofiji. * Dopolnilne volitve v Angliji. Pri dopolnilni volitvi v Tivcrtonu je bil izvoljen poslancem liberalec Ackland z 12.041 glasovi. Konservativec Troyte je dobil 11.636, delavski kandidat Brovvn 495 glasov. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen konservativni kandidat z večino 24 glasov. * Manjšinski zakon na Ogrskem, V zadnji seji madžarske narodne skupščine je min. predsednik grof Bethlen predložil zakonski načrt o pravicah narodnih manjšin pri sodiščih in upravnih oblastih, □□□□□□□□□□OD □ □ □□□□□□□□□□□□ 25. in 26. junija 1923 priredijo gojenke Drž. ženskega učiteljišča mmmm mrvo v Mostnem gledališča. Začetek ob ‘/«20. uri. aaaoammciDD o □ □□□□□□□□□□□□ Dnevna kronika. — Smrtna kosa. V petek je umrla v Z’danimmostu ga. Amalija Kresnik, soproga železničarja. Bila je vzorna gospodinja in blaga mati. Zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. Blag ji spomin! — Zidanmost. (Tatvina.) Ponoči od 22. na 28. tm. so bili ukradeni trgovcu Franju Antlu iz Osijeka, ko je spal v vagonu, vsi dokumenti, katere jo imel pri sebi, K sreči jc veliko svoto denarja katero je imel pri sebi, oddal že prej svojemu tovarišu v shrambo. Osumljena .je neka oseba, katera je bila opažena v vozu. Posrečilo se je orožniku Zupneku doti cm emirati ter aretirati. — Zidanmost. O tatvini v železniškem vozu v Zidanemmostu se še naknadno sporoča, da je osumljenec železničar S„ ki je bil tudi aretiran. Med zaslišanjem pri orožnikih je prosil, da se ga pusti, na stranišče, ter si tam hotel prerezati vrat Hudo ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico, — Nečuveno zavlačevanje. Prejeli srno; Nešteto nas je delavcev v Jugoslaviji, ki smo plačevali prispevke v nezgodno zavarovalnico na Dunaju. Za nas iz Primorja je zavarovalnica odstopila 1. 1920 vse akte in zavarovalnine zavaroval niči v Trstu, ki bi morala pa zopet odstopiti to Središnjemu uredu za osiguranje rajnika u Zagrebu. Toda teče že tretje leto in zadova še vedno ni rešena. Ker jo dunajska zavarovalnica takoj po prevratu prenehala s plačevanjem, tržaška pa tudi nič ne plačuje sem k nam, niti ne odstopi zadev naši zavarovalnici, čakamo nekaterniki sedaj že 5 let na izplačilo nezgodnih mit in visimo med življenjem in smrtjo vsled stradanja. Prosimo merodajne činitclje, da vendar enkrat odločno zahtevajo v Trstu, da se stvar uredi. — Slov. Bistrica. V četrtek in petek dne 28. iai 29. junija tl. gostuje mariborsko Narodno gledišče z dvema igrauia in sicer dramo »Ono« iu »Prava ljubezen«. — Davek za poslovni promet. Dne 21. do 23. tm. se je mudil v Ljubljani v spremstvu g. min. tajnika Milana Cvijanoviča, načelnika finančnega ministrstva, g. Hilarij Vodopivec, da tudi pid nas po nalogu gospoda ministra dr. Sto-jadiuoviča pregleda priredbo, davka na poslovni promet. Ob tl priliki sc je, kakor nam javlja finančna delegacija u-Kotovilo, da razlike v praksi poedinih pokrajin obstojajo v bistvu le v tem. da so je priredba izven' Slovenije iz tehničnih razlogov deloma zakasnila, in da se jo ukrenilo, kar treba, da sc davek tudi v teli pokrajinah pobere in predpiše, kakor določa, zakon. Dalje «e je konštati-ralo, da delegacija v obče pravilno tolmači določbe in da le v nekaterih točkah treba še normativnih navodil finančnega ministrstva. — Vidovdanski izlet Orjune v Novem Sadu. Oblastni odbor Orjune v Novem Sadu je odredil za Vidov dan, dne 28. tm. velik izlet vseh vojvodinskih Or juri v Novem Sadu. Za izlet se vrše velike predpriprave in bo poskrbljeno, da bo- stov na kolodvoru z godbo. Ob 10. uri slavnosten obhod po mestu z godbo in zastavami. Po obhodu se vrši blagoslov-ljenje zastav, kateremu prisostvujejo tudi pravoslavni, katoliški in evangeljski duhovniki na igrišču. Po blagoslov-Ijenju vrnitev v mesto na glavni trg, kjer se vrši velik javen shod, na katerem nastopijo kot govorniki delegati Orjune iz cele države. Obed in odmor. Popoldan se vrši oblastna skupščina delegatov iz Vojvodine ter izlet drugih gostov v Pe-trovaradin in na Štrand. Ob 17. uri tekma nogometnega kluba »Orjuna« ter polet prve a a j u go sl o v e n sik cg a brezmotor-nega avijona »Orjuna«. On 20.30 zvečer velika cvetna veselica v vrtovih Streljamo, s sodelovanjem gledaliških igral-, cev iz Novega Sada in Beograda. Na Vidov dan izide novosadski nacijona-listični organ »Vidovdan« v povečanem obsegu in nakladi ter bo tiskan večbarvno. Ves zlet bo filmiran in se bo po; tem prikazoval v vseh kinematografih‘v naši državi. — Nov list v Kragujevcu. Na Vidov dan izide v Kragujevcu v Srbiji prva številka tednika »Sumadijska Orjuna«, oficijelnega glasila šumadijskih Or jun, — Zračna pošta Praga-Lomloii. Kakor poroča »Vukov«, se otvori ko.icem junija zračna poštna služba med Praso in Londonom. — Gospodarski bojkot Rusije proti Švici. Svet ljudskih komisarjev jo sklenil, da z ozirom na nasprotje, ki je nastalo vsled umora Vorovskcga, proglasi nad Švico gospodarski bojkot. — Največja žaga sveta zgorela. Največja žaga sveta v K as te tu v bližini Gofle je v soboto dne 22. tm. zgorela. Škodo cenijo na tri milijone kron. — Obsodbe v Poruhrju. Belgijsko vojno sodišče je obsodilo pet županov in enega deželnega svetnika okraja Heins-berg radi upornosti v zapor od elicga do šest mesecev ter na globa od enega do pet milijonov mark. Celjske vesti. Glasbena Matica'v Celju. V vodstvu šolo se izvrši s prihodnjim šolskim letom važna izprememba. Odboru sc je posrečilo angažirati kot ravnatelja šole g. Karla Sancina, Člana bivšega Zikovega kvarteta. Novi ravnatelj je deloval svoj čas z odličnim uspehom kot profesor na konservatoriju Glasbene Mataice y Ljubljani. Ako bo zadostno število u-čoncev se uvede na šoli s prihodnjim šolskim letom tudi pouk viole, čela, kontrabasa in pihal. Na ta način se bo lahko vzgojil naraščaj za tako pr etre bon orkester. Dve novi podjetji v Celju. Mag. ph. g. Fedor Gradišnik je otvoril 20. tm. v Cankarjevi ulici novo lekarno. Celje ima sedaj tri lekarne. V Aleksandrovi ulici pa jo otvoril novo modno in mamifak-turno trgovino g. Jože Zabukovšek, ki se kot domačin vsem priporoča. Avtovožnja Cclje-Dobrna. Od 20. junija naprej vozi topliški avto po sledečem voznem redu; Odhod iz Celja 10.45 dap. in 15. pop., odhod iz Dobrne ob 6.15 dop. in 12.15 popoldne. Za izletnike ob nedeljah in praznikih znižana cena 600 Din. za coli voz (14 sedežev) sem in tja. Avto pelje po naročilu izletnike iz Celja ob 8. uri in iz Dobrne ob 18. uri. Mestno gledališče v Celju je zaključilo sezono v petek, dne 22. tm. z gostovanjem mariborskega Narodnega gledališča. Igrala se je Rob. Braccova veseloigra »Prava ljubezen«. Nabito polno gledališče je bilo od igre prav neprijetno razočarano. Razu n par duhovitih mest v dialogu, iščeš v uprizoritvi zaman komičnih zapl.ctljajev in dramatičnega ličinka. Zadnje, bolj krepko dejanje ni moglo več ublažiti utiša, pod katerim se je dolgočasilo občinstvo v prvem in v drugem dejanju. Pogrešal se je v ulogi Uga Pravi južni temperamentih, ki gotovo oživi i>otek ure, zlasti v originalu. Ga. Bukšekova jc bila kot Elena izborna v vseh situacijah ter tudi primerno živahna in' čustvena. Kreacija šoferja spada k večjem na kak diletantski o-der. Aplavz ob koncu igre je veljal v prvi vrsti osebama ge. Bukšekovi in g. Bratini, ki ju želimo videti prav kmalu na celjskem odru v kaki bolj primerni igri. Okoliška deška osnovna šola v Celju. Nji okoliški deški osnovni šoli le vsto- pilo v začetku šolskepja leta 532 učencev, med šolskim lotom jo vstopilo 20, izstopilo pa 71 učencev. Na koncu šolskega leta jc ostalo na šoli 483 učencev, od katerih so jc priglasilo 14 za meščan* o šolo in gimnazijo. Za prestop v vls;jl razred je bilo sposobnih 383, neie^oval111 je bilo 16, nesposobnih 82. Šolsko leto s° je radi epidemične nevarnosti zaključilo predčasno, 23, trn. Naše šole. Deška meščanska šola v Ptuju. Vpv sovanjo v 1. razred za šolsko leto se vrši dne 29, in 30. junija tl. ob svrše>-ku tekočega šolskega leta in jeseni dna 10. in 11. septembra vsakokrat od 9. a® 11. ure predpoldne v pisarni rarvihtoM' stva, Panonska ulica št. 5. Učenci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov. Prinesti morajo s seboj kr* ' ni izpisek in izkaz odnosno šolsko naznanilo z dobrimi redi o dovršenem •• šolskem letu. Sprejemnih izpitov za 1« razred ni, nogo so sprejme vsak učenec ljudske šole, ki jc dovršil z dobrim uspC’ fcom 5. šolsko leto. ,• t.g^£ i 1-j Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, uine*‘ niško In gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Prijavni rok samo še 6 dni! Pono^| opozarjamo, da poteče prijavni rok ® preklicno dno 1. julija! Vsi, ki se ^°s.f-iz tega ali onega vzroka še niso prijavi » naj to nemudoma store! Razstavni ^ bor polaga posebno važnost !na t°’ bodo na razstavi zastopane vse P8®?, industrije in obrti v kar največjem vilu. Prepričati moramo javnost, .. domača industrija, zlasti pa obrt močna in razvita, da krije vse naše trebe. Čim več nas bo, tem yeč bom® ^ segli, kajti v slogi jo moč. Zato V® razstavo! „ Vajeniški oddelek je tudi letoš plačno na razpolago. Opozarjam0 . to mojstre in prosinto, da dajo vajencem priliko, da se to razstav® ležo v čim večjem številu. Najboljša la se bedo odlikovala! Permanentno vstopnice za ra*s^a^. Razstavni odbor opozarja na to, d® j ljajo legitimacije za 50% popust A leznici obenem! kot permanentne (tr J , vstopnice za razstavo. Lastnik legitJ cijo ima ves čas razstave prost vstop razstavno prostore. Zato priporočal® da občinstvo pridno poseže po teh 1 gitimacijah, ki stanejo samo 20 D, & ' čcmiur je vpošteta vstopnina za veš c® razstave in je torej cena izredno 'n'17* . Razstavni katalog, ki izide o Pr 9 razstave, je velikega pomena ne le ® vse razstavi j alee, ampak tudi za v®© * nar ne zavode, trgovce, gostilničarje, P®' j jetja itd., ker bodo imeli oglasi Jff ^ razširjenosti tega kataloga največji 'najtrajnejši uspeh. Oglase sprejemu* ^ sarna razstavnega odbora in P00'^a,1j, anončni zavod I. Sužnik, Slo v n-k a' ^ ’ Vsa pojasnila glede razstav« jfoja, * ključno le pisarna razstavnega j jjjb Mariboru, Aleksandrova cesta 22« * j>,: št. 325. v'____________ Soort. t ISSK Maribor : SK Orient Na vabilo »Orienta« odigra ribor v Sušaku dve prijateljski dne 29. junija in 1. julija tl. iz. »Maribor« prvič v svojem od*1' e pa', ven naše ož.ie domovine in prevza . ^ j se veliko moralno odgovornost- -j^a! stopa častno ne le samo barve glo-', kluba, temveč tudi slove* Da s6V6rit) venskega športa na skrnjn«m! ■ j države. Moštvo »Orienta« Je ^ ^ prvovrstno in uživa veliki ngl01 šem Primorju; način igranja i janaki. Kakor smo zvedeli, postavi » ribor« kompletno prvo moštvo; ‘ ‘ odpelje že v sredo ponoči te ^arl,>r;. : Interesente vabimo, naj se tega časa 1 . ' klučijo odposlanstvu. O izidu te^kem > demo cen j. občinstvo takoj po eprej poročil obvestili. . 'X' do tudi vsi zunanji gosti čimboljše spre-komitl vpiadll »a grško ■« Času] jeti. Program zleta i,e sledeč; Ob &30, 7.15 in 9.20 je svečan sprejem došlih go- Maribor, 26. Jtmlja 192&1 Mariborske vesti. Maribor. 35. junija 1933, Olepšava mesta. Letos posotijo naše mesto redki gost-Dne 7. avgusta nas obiščejo jugoslo-Hnski novinarji, katerim se pridružijo av naše države in iz inozemstva. Na-Jv‘ien je obisk Udruženja jtrgosloven- »kih «0n sumarjev, v tem času se bo vršil "NgJes bratov iz zasedenega ozemlja in se bodo zbrali tudi Ciril-Metodarji. .0 kodno potrebno je, da so Maribor te Dri*, redke in častne obiske primerno »vi. 3? 0 evoji doslej pokazani gostoljubno-®»še mesto lahko kosa z marsika- kti sg neb0 i*1 nedvomno tudi sedaj ^ 0 postajalo. Nujno potrebno pa je, UT*i svoje zunanje lice vsaj v glav-ln najprometnejših ulicah olepša in hih ***• Prvi utis, ki ga dobi tujec, je Krišen iu merodajen. Nekateri hišni in' ik* so že pričeli s popravljanjem še svojih hiš, mnogo pa jih je Tat, !** kile nujno potrebne popravil. ^ ki bil naš Glavni trg prav lep, če lsna^a ne kazilo par stavb, med katere Pr f. ^1 naš rotovž, ki kaže sredi porabljenih stavb prav razdrapano lice. v Slovenski, Gosposki in Aleksan- Tndi drovi 'k B 0 K<7\ »minunp1 »mi---------------------— slovenski o«, jguoslovenški živelj tako grdo briškim. Najmanj, kar smemo in kat* C&8^' i® ve® takih invalidov, med »Pada v prvi vrsti podrtija biv-Pr« ?tela "Stadt Wien«. Če bi se to konf1 n^c izvr^il° le tu pa tam, bodo Čljiv"aS^ večji. Zato bi bilo priporo-■vzgled ki mestna občina šla z lepim komis'*'111' ®appej> odredila pa posebno toetnejž0’ v1 ki naj pregledala najpro-fclopja ^ »raje in ugotovila, katera po-Ijonia \r p°trebna popravila in prenov-i vNe. dvomimo, da bi dobilo vse ln boli Ji! ,aiSem času mnogo lepše k“*- V soboto je ninrla ftestra Mam-i. , Romanu njegova tinji Kotaifc> Posestnica iz Ho- PeltJ , V 2» let. Umrlo pre- kobn ,, fe-' v toreik ^itttraj, k sv. Ja-^ ^ *or' kjer se vrši ob 10, uri IPogreb. Blag ji spomin! m Zrelostni (viSjetečajni) izpiti na gimnaziji v Mariboru, ki jim je Predsedovat gimnazijski ravnatelj dr. ^Psip Tominšek, so se vršili od 19. do “3; junija. Izmed 33 kandidatov (med tajitni 4 realni gknmazijoi) sta bila 2 zamujena, 2 ponavljata izpit iz enega Medmeta, ostali so prestali izpit uspešno. Novi predpisi ne poznajo odlik; po Prejšnjih predpisih bi imeli odličen h®peh; Maister Hrvoj, Podlesnik Vladi-. ,r *n’ Tominšek Josip; uspešno So iz-' dovršili nadalje: Bajlec Fran, Bakan p™’ Brumen Franc, Budiima Lovro, dl nL Wn’ Cvetko Fran, Dolar Na-*l°®tP» Grossmanu Božena, K?uk 5£^3&2*'“> Fran> K«5“ta J- Ladovik, Skerjl^V1^"’ Ra*b 'ržeV Sijartc Milan, TraiSf?^ Sirnad Ivan> Alojzij, Vodeč Sla^r v°Sip’ Veil0vec Zelenko Milan ter reaW ?SperPik Ivan’ hev Emil, Glaser Milfcl »™naBliici: Da' Kakor kažejo imena, <*,’ iv}vic Ivnn‘ — fiiki 4 kandidatinje. 1 e med izpit-m Veličasten sprejem Glas. \r,« Gornji Radgoni in Ljutome-„ T junija Se je odpeljala naša G' M ° 23' Spil je na koncertno potovanje' v" ■Radgono in1 Ljutomer. Za dauea a • Poročamo, da sta oba koncerta si|3- cez Gor. »'»pela. Od vseh pevcev in pevk jih^'° Nastopilo 81. Ljudstvo se kar ni mogjo »asititi prekrasnih naših pesmd i;1 Obotavljaje je zapuščalo koncertno dvojno. Oba trga sta v gostoljubju narav-tekmovala. Daljše poročilo o tem *Jahimivem! nastopu prinesemo prihodnje »ni. ^ J** Kako Se podpira harodfia obrt? Do- ta k Vaši svoječasni notici o bojko-j,g ^venskih' obrtnikov s strani naših 0s ^»ih oseb in zavodov blagovolite vetiti tudi sledečo drastično prikazen: j. bfava južne železnice oddaja vsa ples-»rska dela v Mariboru brez razpisa d n^kemu obrtniku. Ne vemo, kaiko pri-emo slovenski obrtniki do tega, da -^fbf’ ki ima v naših krajih dohodke ~o iz žepov flašesa l^udat^a, maš moramo zahtevati, je, da družba razpisuje zlasti za večja dela natečaje. Nič ne bomo rekli, ako pri teh slovenski o-brtniki vslcd morebiti previsokih proračunov propademo, toda pravico zahtevamo za sebe, da se zgodi to v konkurenci, nc pa da sc oddaje,jo dela za našim hrbtom. Merodajne činitcljc prosimo, da store pri poklicanih činitcljih družbe v tej smeri potrebne korake. Ako bi to ne zaleglo, bomb znali najti drugo pot, da ne bo družba namenoma briski-rala slovenskih obrtnikov. m »Jadran«, društvo Primorcev, naznanja vsem pevcem, da se vrši pevska vaja v sredo dne 27. junija ob 20. uri zvečer v prostorih Glasbeno Ma/tice, lil. nadstr., soba št. 6, pri Gotzu. Pro«im točnosti! — Pevovodja. m Vstopnice za »Dramatično glasbeni večer«, ki se vrši v sredo zvečer v Narodnem domu, se dobijo v predprodaji pri Franjo Majerju na Glavnem1 trgu. m Glasbena Matica. Radi koncerta v R. Slatini vaja v torek za cel zbor. m Šolska razstava na dekliškem zavodu »Vesna« traja do 27. trn. O razstavi sami objavimo obširnejše poročilo v eni prihodnjih številk. Obiskujte razstavo v obilnem številu. m »Jadran«, društvo Primorcev. V slučaju lepega vremena priredi društvo »Jadran« dne 29. junija popoldne v proslavo Vidovega dne izlet k »Istrijanu ■pod vejo« nad Kamnico. Zbirališče točno ob 14. (2.) uri popoldan na Vodnikovem trgu. Vsak Primorec, član ali nečlan, mora na ta izlet, m Restavracija Narodni dom. V torek dne 26. tm. in na Vidov dan v četrtek 28 t. m. koncert v vestibulu kateri je ure jen kakor vrt. Restavracija je sedaj popolnoma renovirana, urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je kegljišče. Točijo se prvovrstna vina, za jedila pa skrbi izborna kuhinja. Cene nizke, postrežba točna. m Eksperimentalni večer dr. Evgena de Gyna. Opozarjamo ponovno na eksperimentalni večer prof. dr. Evg. de G,yna, ki se vrši v torek, dne 26. in v. sredo, dne 27. tm. ob ppl 21. uri zvečrr Gotzovi dvorani. Fredavatoij znani francoski psiliist, bo na podlagi moderne vede osvetlil »delovanje« raznih poklicnih »telepatov«. Obrazložil bo glavno momente, ki prihajajo v postov pri bistrenju uma, iu drugih eksperimentov na polju autosugektlje, Sugestije, hipno ze, spiritizma iti. Njegovi dosedanji nastopi v drugih mestih dokazujejo, da imamo pred seboj resnega »nanstveniko fce pa navadnega »čarovniki«. Vse predavanje bo spremljano z zanimivimi in poučnimi eksperimenti. Predprodaja vstopnic pri Zlati F.riŠuvkovi v Slovenski ulici in pri Hofberju v šolski ulici m Preiskava o ateutam na pisarno dr, Oresla doslej ni do/cdU do uspehov Ugotovljeno je samo, dn izvira cksplo zija od italijanskega tempiranega šrap nela, ki je moral biti ž> enkrat iz str e ljen in vnovič polnjen samo z zelo moč nim eksplozivom. Popolnoma izključeno je, da bi bil storilec vrgel ta Srapncl skozi okno. Predmet je bil položen pot pisalno mizo tako, da je demoliral vso mizo. Drobci so raztreseni po solu in tu d!. na stropu se poznajo udrtine, ki izvi rajo od drobcev. Kako je prišel ta šrap nel v pisarno, je še tajnost, ki jo naj razkrije nadaljna preiskava. m Rex, konzervne steklenice za vku havanje sadja so najboljše, ker ni treba sladkorja. Glavno zastopstvo T. Kovačič, Maribor. — Opozarjamo na tozadevni oglas, m Mlad zlikovec. Od starišev Cirila Pirnata smo prejeli k naši notici v zad nji številki pojasnilo, ki kaže, da ne gre za takšen vandalizem, kakor je to bilo na® sporočeno. Deček ni star 9 let, mor več 6 let. Bil je pod varstvom starejšo osebe na sprehodu, pa je izrabil prima ven trenutek in tekel za ptičem, ki ie Padel z dreva in ni mogel dobro letati ! Ptičkom v roki ga je zasačil Stražnik in ovadil. Gre pač bolj za otroiio rado ver nost nego za slabo dejanje. V tem sm slu naše poročilo popravljamo hi Kavarna v mestnem parkn. Pr! le pem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. In od 19. zakonu samem in v naši (kraljevim za nčktere pokrajine še občutnejše radi različnosti zakonodaje. Ni torej umestno, da se ta nezadovoljivi položaj po-ostraje še z neracijonclno ali celo krivično prakso. Seveda pa krivice še n« vidim v tem ,da »e ne ustavite pred onimi, ki bi v zaslepljenem egoizmu svojo itak že krepko gospodoiretveno pozicijo radi utrdili že s tem, da se skušajo odtegniti tudi le približno pravilni ugotovitvi odmernc osnove. Nasprotno! ftnah-cijelno in socijalno je le v redu, ako i * dobro utemeljenilni in1 posebno skrbno pripravljenimi predlogi omogočite komisijam, da preprečijo baž take poskuse. Pripričan sem, da vam bodo rad« sledile in čislam' njih uvidevnost in poštenost previsoko, da bi Vas bilo treba! opozoriti, da se v to svrbo pri vsi obzirnosti, ki ste jo dolžni komisijam, po* služite pravice priziva. V varstvo državnega zaklada, pred vsem1 pa v zaščito lojalnih fatentov pa je Vaša dolžnost, da v skrajnem slučaju predlagate tudi naredbo kazenskega postopanja. ;5: »v ■ y i - ■: g Produktna borza v Novem Sadu, dne 23, junija: pžsm.ca (bačka* D 410, ječ* men (bački) 293, oves (bački) 307, koruza (bačka) 265, moka, pšenična (z vrečo) »0« 665, otrobi pšenični 135: tendenca čvrsta. g Razveljavljenje pogodbe o uvozu vina X Češkoslovaško? 2e dalje čaja je* ■p* *■*< Vr & bde« 'MaHbdf; 26. Jiinlja 1923.^, cpažait! v 'trosili vinograd tftSovT 'telit® nezadovoljstvo radi pogodbe, ki je bila lansko jeseti sklenjena s Češkoslovaško glede izvoza našega vina na Češkoslovaško in1 uvoza češkoslovaškega piva v '♦našo državo. Pogodba so je izkazala za TiaiS zelo neugodna, D oči m dopušča Če-bom' za pivo zelo povolilno uvozne po-’ goje naši vinski trgovci svojega vina 'radi previsoke uvozne carini na Češkoslovaškem! niso mogli izvažati, tako, da mi doslej od te pogodbe nisinr* imeli' skoraj nikake koristi. Kalkor V«v sedaj poroča iz Beograda, namerama vlada to po-"'gbdbe prekiniti in razveljaviti. g Osnovanje državno poljedelske banke. Iz Beograda poročajo, da bo še tc: kom tekočega parlamentarnega zasedanja predložen narodni skupščini zakon-. i»ki osnutek o državni polje Iclski banki. Pie d log predvideva tri vrst« kreditov: |n'a kratko, srednjo in daljna dobo. Krediti se .bodo dovoljevali na podlagi jamstva treh oseb, proti zastavi živine, oro- Ministrtf za poljedelstvo, mffiistru trgovine-in ministru financ. g Dobava gradbenega lualevijala za Dravsko divizijo. Dne 30. junija se vrši pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani,, ofertalna licitacija za dobavo 2.000 .kg negašenega . apna, 50 kg mavca, 90 kg žebljev, 3 kg cinka in 4 kubičnih metrov jelovih desk. Ponudniki morajo položiti 5% kavcijo. Pogoji so zvedo pri intendanturi dravsko divizije ter pri trgovski zbornici v Ljubljani. g Dobava ognjegasnih potrebščin. — Dne 25. junija se vrši pri Dravski diviziji ofertalna licitacija za dobavo e&nje-gasnili potrebščin. Pogoji so razvidni pri jinžener^kem odelku dravske divizije. g Dobava mesa-za garnizijo Maribor. Dne 25. junija se vrši pri komandi mariborskega vojnega okruga ofertalna Ur citacija ža dobavo mesa za garnizijo Maribor za.čas od 1. julija do »0. sept. t. 1. Dnevna potreba znaša 750 do SuO kg. Ponudnik mora položiti 55.000 Dinarjev d ja ali strojev. Kredite do G.G00 dinarjev! kavcije, ter svoj obrtni list in potrdilo, lahko idovoli okrajna upravi državno Ida je obrt prijavil, ter potrdilo o placa-.• poljedelske banke, ki bo sestavljena od nem davku. Pogoji -so razvidni dnevno .načelnika finančne uprave, okrajnega u-pravitelja in šolskega nadzornika. Vsak •okraj bo imel. svojo podružnico ozirom i • upravo, kateri bosta pridcljena kot pomočnika po dva občinska odbornika, — osnovni kapital banko bo znašal 100 mi-:3|jonov dinarjev. Glavnica ss bo vsako 'leto povečala z eno tretjino čistega do-■ bička. Nadzorstvo banke bo poverjeno 1 " ......................... pri komandi vojnega okruga v stari (dravski) vojašnici. g Debava metelj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 brezovih in 5000 sirkovih metelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Ant. Rud. Legat-ovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor Prva in edina strokovna šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 2. julija. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi siroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in U40 od 14. do 18. ure. Kssssl IssBE ■ iaia oznanila, Mladenič, zmožen enostavnega, ftvojnejja in amerikanslcesa knjigovodstva, v bančno stroko spadajočih računov ter slovenske in nemške stenografi,e ižče služba Ponudbe na u-pravo pod ,;AI;ademik“. 1286 Okrajne zastopnike sprejmemo po vseh krajih. Služba itilna. Gospodje, ki imajo velik® 'znanstva naj pošljejo ponudbe z referencami. General-n' zastopstvo za 81oveni:o L’ Union Francoske zavarovalne družbe Ljubljana, S?. Pelra cesta 33. 1279 3-2 Kompletna oprema za eno sobo in kuhinjo se radi se-lihe takoj proda. Meliska ce-fcta 15, Kozurka. 1'285 2 — 1 Dubra lovska puika naprodaj. Za naslov, vprašati upravo lista, 1283 Yoghurt (bugarsko kipelo mle ko) idrsrilo želodec in Črevesa, se dqbi vsaki dan pri I. Hochmuller, Maribor, Stritarjeva ulica 5, (prej Perko »trasse), 1284- Nahrbtnike za plan nce n jadrovine, v raznih bari ali u velikostih, priporota Iv Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1198 10-6 Ali ste že preskrbljeni s knjigo »Babilonska uganka1* ? Dobi se skoraj v vseh knjigarnah. Za isto se iSčejo tu li gospodje, ki bi j® prestavili proti primernemu honorarju na angleški, irancoski, italijanski in ruski jezik. Na-lov v uprari lista. 1197 7 Postranski zaslužek se nudi damam in gospodom, ki imajo veliko znanstva v imoviujših krogih. Ponudbe pod „Dober zaslužek* na Aloma Company, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni tig St. 3, 1280 3-2 Izvrstno žensko kolo proda hišnik Ruska cesta it. 3. 1274 2-3 Posteljno perje in puh se dobi po n.zki ceni v munu-fnkturni tigovini Franja Majer, Maribor, Glavni t g 9. 1265 Dva ali tri dijaka se sprejme v pilhodnjem šolskam letu na stanovanje in dobro hrano pri učiteljski rodbini. Vprašati Pobreška cesta 1511. 1257 Dva vinograda, eno uro od Maribora, v skupni izmeri okoli 5 oralov s trgatvijo vred. v/orno obdelana, z dvemi viničarskimi poslopji, pritiklinami in z ravno tako velikimi drugimi zemljišči, skupno ali na dva dela, radi starosti in onemoglosti lastnika na prodaj. Vprašali: Vosek 1, p«šta Šmarjeta ob Pasnici. 1248 drobnina, trikotaža Samo na det) Gaspari & Fanin0er Maribor Aleksandrova cesta Novo! MoVO’ Udi od 450 Din, naprej, najnovejši vzorci, pravkar došli-lika izbira perila, klobukov, Čevljev, dežnikov, palic* ■** hrbtnikov in sandal po konknrenčni ceni pri 2° JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2' BREZ'SLADKOR J Al Ti Brez kEsa! Brez salscilaM Sploh brez vsakesa dodatka se lahko s gl konzervnimi steklenicami In$fl aparatom naprav! brez truda vse vrste okusnih, zdravih In cenlh domačih konzerv. = VB&SSV'** vkuhane jagode, črešnje, joKSiSb#! hruške, češplje, jaboike, sploh vse vrste sadja se hranijo pri ne* (spremenjenem naravnem ukusu in največji zdravilni vrednosti brez vsakega dodatka leta in leta. Ravnotako se ohrani za nedogledni čas vsak drug živež, posebno vse sočivje, (fižol, grah i.t.d.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe i dr. Po tovarnBSkih cenah priporočat ~KoroSka cesta 10 i, Telefon St. 433. trgovina stekla in porcelana. Na veliko in malo. Velka zaloga vsakovrstnega slekla, Hip, ogledal, porcelana in kamenine, svetiljk«, kakor vseh v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najnižji ceni. Mihel Zevac®: TEKMEC. '^Nadaljevanje in konec,-romana: Markiza Pompadour.) Poslovenila: Rosandra. (Dalje.) (11) On jo vestno izvršil svojo nalogo in »Trenutek še, gospod,« — je priponi-; »Za druge,« — je nemoteno nadalje-, nil Ludvik XV. ironično. — »Nisva že’ val d’ Assas, — »obstoja služba za kra-pri koncu. — Sporočilo, sjVkrild vašo je lja v tem, da pripravljajo kočije za rop vendarle prevažno, da bi ga smeli tako žensk. — To je način policistov; — prvi nalahlco odložiti, preiti. Imam S* več način je moj, jaz ga najbolj cenim in vprašanj, na katera hočem odgovor, —' mu dajem prednost,« — računam pri tein na vašo vdanost, ka-j Gnjev jo švigaliz kraljevih oči in tero ate tako lepo pokazali, — da rešit o; obraz mu je postal bled in prepaden od iz nevarnosti revnega kralja, ki si- pač jeze. — Ustnice so se mu jele brezglasne ve pomagati.« — j no premikati, kot da hoče dati kaiko po- D’ Assasa jo pretreslo tako govorje- j volje, — Vendar se je v hipu še prema- l-Sfciti z daleka ga ni .vznemirjalo čudno! nje in rudečica mu je Sinila v obraz. — i gal, kajti ni bil še zvedel, kar je na j,vedenje kralja, — ne njegova nerazum-J Tokrat jo bila ironija preoeita, da jo; vsak način hotel zvedeti.« — *Opazujs\n, gospod., da so vam dvorni običaji-in obnašanje na dvoru jako |‘Uživa mirnost, — ne njegova vprašanja, io bi' spožnal. — Vendar se je -mladenič), jrikji. so bila hladna in v katerih ni bilo ’ omejil le tla odgovor: f-tntti 'sence zahv-ale ali priznanja, vkljub "Važnosti vitezovega sporočila. — |H GHedal je Ludvika XV. z ognjenim f pogledom, v katerem so jo zrcalila lju-(■ibosumnost. — Kralj ga jo opazil in sl ga po svoje ^tolmačil. — * •t; »Torej,« — - je zo*pot Izpregovoril ffiralj, — »prišli site nalašč v grad in ob uri; ko vso spi, — da mo obvestite, naj ‘(Tee grem v hišico za: drevesi.« --l“' <»Tako jo sire. — Ako bi bilo va.šo fifeličanstvo počivalo, bi 'bil prosil, da se .'■prekine vaš počitek, da bi mogel Izro-1 čiti ta nasvet. — Kajti prisegel sem bil, "j Ida obvestim kralja brez odloga.« — Ludvik XV. je obmolkniL — Skri-jo motril viteza, ki je v korektni ^'postavi pričakoval nadaljnih vprašanj, f ' Vsakdo bi se čudil kraljevi' hladne-■ Irrvnasti in1 kako da nima niti besede -■ zahvale za tako važno svarilo. — r* D’ AissaS pa nato niti mislil ni. — •1^ B’ Agsaš je le trpel, kruto trpel. — Isikal je željno v kraljevih potezah’ ja ljubosumnost do onega, katerega H smatral srečnejšim tekmecem. — fi »Kdo je oseba, ki se toliko zanima ** mene?« — je vprašal. — »Odpustite mi, sire, vaše veličanstv' me vpraša več, nego sem obljubil PoV: ( dati. Zavezal sem se, da obvestim kr? lja, da mu preti bližnja, huda iieva.^ post, — da se kValj ne sme povrniti, hišico za drevesi. — To nalogo sem T^ vzel in nič drugega, tega, se tudi drži®/, Kralj je stopil korak bližje k r Assasu. — ^ ■..In jaz,« — je trdo pripomnil* • »zahtevam ime osebe.« — 7 »Kratj stori l^toko z menoj, kat" n li nrt rljii* n A Vi,n(rv»’ inrfonKTTol »Pripravljen sem, dati odgovor na • malo, znani.« , ... ^ . vsa vprašanja, v 'kolikor mi je to možno ( »Kes je, dire,* — je vitez resno od*o'-| čo, ali nikdar no'bom' Menbval osti#* in znano.« — j voril, — »dqsedaj sem; živel na bojnih po-j »Tedaj jo imenujem jaz,« — je »Evo vam' prvega, gospod. — Ako bij Ijanaih.« —. »od razburjenosti refkel Lu^ltvik XV« bil i jaz častnik, mesto da sm kralj,| »Sicer pa to ni važno. — Hranite si.’ »gospa d’ Etioles vas pošilja.« — ovo, kaj bi storil, — ako bi zvedel za: svoje naziranje, — hranite ga tako dokaj takega, kar veste vi, — seveda ■—! bro, da ne »liatm- več o njom\ — nikoli, ako bi bil vdan in zvest podložnik, svo- Odgovorite na moja vprašanja«. joga kralja1! — Šel bi naravnost k policijskemu častniku, ki je neposredno dodeljen kraljevi osebni straži. — Kako vendar vam ni prišla ta misel, da bi bili pohiteli k ]3erryeru?« — »To jo čisto pri presto, sire, — ker sem častnik in ne policist.« — Kralj se je vgriznil v ustnico. — Potem se je pa udobno naslonil v naslonjač, pa z impertinentno radovednostjo zrl v viteza, kot da je kaka posebnost. — D’ Aasas je vzdržal pogled s svojo resno priprostostjo. — - »Policist, — gospod,« — je pripcm'riil kralj z glasom, v katerem je že trepetal mil plamen' jeze in gnjeva, — »Kadar gre za življenje 'ljubljenega vla- « ■; Sledove lepote, ki jo očarala Ivano. —. dar j a, postane v;sak podložnik policist, i In' priprosito si je priznal, da je Ludvik! »To je pa<5 stvar naziran ja, sire,« — XV. lep, — mnogo lepši od njega, — j je d’ Assas hladno odvrnil. — »Za neka-Ta čut trpljenja in ljubosumnosti je i jj^re obstdja služba za kralje v tem, da prevzel d Assasa popolnoma, tako da se vestno vrše svoj pokldc in se v dftnih *• 3®> pozabivši v,8e ceremonijelne predpi-i po^ojiK puste tudi umoriti za svojega ge, globoko prikloniil ter vdano Vprego- kralja.« — ■rotil."]* ^ v - ! »Bo-isedaj,« iMoja naloga je izvršena, dovolite; smehnil krati j, mi veličanstvo, da odidem’.« — < dobro živi« — ■ se je ' porogljivo ste pd še živi, — in š D’ Assas se je priklonil, — čutil je predobro v veclenju in v besedah kraljevih sovraštvo, — čeprav ga je ■ prišel rešit. — »Kdo vas je obvestil, da mi preti nevarnost?« — je začel izpraševati kralj. — Vitez je molče obstal. — »Ste ine li razumeli, — gospod? — Ali ste vi razkrili nevarnost, ki me obdaja?« — Strela iz jasnega neba ne bi bila osupnila d’ Assasa. — ' Ostal je molče, bled, — vprašujoč ^ kako j te mogla biti ' znana kralju 1 podrobnost. — Ne, — on' ni hotel reci, da ga je ^ slala g'ospa d’ EtioleS. — To je bilo’ Pre ko djegovih nooči. — Pravzaprav, kaj je bil sploh oblji1^1 ^ Dk reši kralja, da ga obvesti, — ni« “ ^ gega. — Izdati sedaj še lime Ivane, . bilo ravno toliko, kot da kralju »Glejte, kako vas ljubi, — kako va*1 . rada. — Mene pa treba pomilovat1'^ »Ne, šire? — jaz nisem razkril’ niče-1 res pomilovanja sem vredna, -da ^ ^ sarl« j jaZ) ki obožujem, pridem poved® »Torej vas je nekdo poslal?« — j — da vas pridem svarit.« — »Da, sire, — nekdo me je prosil, da; Ali, — kralj je že.sami vedel, fc hitim obvestit vaše Veličanstvo v grad,; ni hotel on povedati, — kralj san* 30 da vas rešim, — nekdo me je prosil s rekel njeno ime. — -tals solznimi očmi, — nekdo, ki bi umrl od' žalosti, ako bi kralja zadela nesreča.« — Pretresle ato te resne besede kralja. — žalosten! naglas, resnična poštenost Osupnjenost d’ Aasafova je nl .« pr ii i, napeta. Tem bolj se je čudU’ izu,gti| bilo v izrazu, s katerim je J. ' Q — ........................................ ime gospe d’ Etioles, ne Pr^zn,a -e ’jzre- izraza, melanholija, žalost, ki je odse- j ljubezni, ne hvaležnosti, amP®^ i • -e vi vala iz vitezovega očesa, vse to mu je kel skoro sovražno, ' a tU vzbudilo zavest lastne krivice, neopra-vičene zlobnosti. —. . Ali ta zavest .]e le hipoma,posijala v J?:raJjevo„srce.. — Zmagala je v njem,div imenu grožnjo. kot da krije (Dalje priti.) .Koazorcii »JftJ^or«.: OdgQy.oaii jujednik: Rudolf Ozim. = Ti^kai^^ Mariborfikji tiskarna d. d*