76 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
 
PREHRANSKA SESTAVA INDUSTRIJSKE KONOPLJE GLEDE NA 
SORTO 
 
Anita KUŠAR
1
, Marko FLAJŠMAN
2
, Darja KOCJAN AČKO
3
, Igor PRAVST
4
 in 
Barbara ČEH
5
 
 
Izvirni znanstveni članek / scientific article 
Prispelo / received: 15. 10. 2018 
Sprejeto / accepted: 10. 11. 2018 
 
Izvleček 
Industrijska konoplja (Cannabis sativa L. var. sativa) predstavlja aktualno 
popestritev sodobnih jedilnikov zaradi svoje ugodne prehranske sestave. Vsebuje 
prehransko pomembne beljakovine in maščobe z ugodno maščobnokislinsko 
sestavo. V raziskavi je bil preučevan vpliv sorte na prehransko sestavo semen 
konoplje, pridelanih v bločnem poljskem poskusu v letu 2017 v Ljubljani. 
Obravnavanih je bilo 9 različnih sort: Fedora 17, KC Dóra, Santhica 27, Kompolti 
hibrid TC, Monoica, Futura 75, Helena, Tiborszallasi in USO 31. Rezultati kažejo 
na dokazljive razlike med sortami v pridelku surovih beljakovin in maščob na 
enoto pridelave ter v vsebnosti maščob, medtem ko ni dokazanih razlik med 
sortami v vsebnosti beljakovin. Vsebnost surovih beljakovin je bila med 19,0 % in 
22,6 %, vsebnost maščob pa med 18,2 % in 28,6 %. Z vidika prehranske sestave in 
pridelka surovih beljakovin oz. maščob (kg/ha) so se kot najbolj ustrezne sorte v 
poskusnih razmerah pokazale sorte Futura 75, Tiborszallasi in KC Dóra.  
Ključne besede: industrijska konoplja, Cannabis sativa, prehranska sestava 
semena, beljakovine, maščobe 
 
                                                                 
1
 Doc. dr., Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana, e-pošta: 
anita.kusar@nutris.org 
2
 Asist. dr., Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e- pošta: 
marko.flajsman@bf.uni-lj.si 
3
 Doc. dr., isti naslov, darja.kocjan@bf.uni-lj.si 
4
 Prof. dr., Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana, e-pošta: 
igor.pravst@nutris.org 
5
 Dr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec, 
e-pošta: barbara.ceh@ihps.si 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
77 
 
NUTRITIONAL COMPOSITION OF HEMP IN RELATION TO THE 
VARIETY  
 
Abstract 
Hemp (Cannabis sativa L. var. sativa) represents the current improvement of 
modern diets because of its favorable nutritional composition. It contains 
nutritionally important proteins and oil with a favorable fatty acid composition. 
The study examined the influence of the variety on the nutritional composition of 
hemp seeds produced in a field experiment in 2017 in Ljubljana, where nine 
different varieties were used: Fedora 17, KC Dóra, Santhica 27, Kompolti hybrid 
TC, Monoica, Futura 75, Helena, Tiborszallasi and USO 31. The results indicated 
that there are differences between varieties in the yield of crude proteins and fats 
per unit of production and in the content of fat, while the varieties did not prove to 
be different in protein content. The crude protein content was between 19.0 % and 
22.6 % and the fat content was between 18.2 % and 28.6 %. From the point of view 
of the nutritional composition and yield of raw proteins/fats (kg/ha), the varieties 
Futura 75, Tiborszallasi and KC Dóra turned out to be the most interesting varieties 
in the conditions of the experiment in 2017. 
Key words: hemp, Cannabis sativa, nutritional composition of seeds, proteins, fats 
 
 
1 UVOD 
 
Konopljina semena imajo pomembno mesto v sodobni prehrani, saj so bogat vir 
nenasičenih maščobnih kislin, beljakovin, prehranskih vlaknin ter nekaterih 
vitaminov in mineralov (Kriese in sod., 2004; Leizer in sod., 2000; Callaway in 
sod., 2004; Galasso in sod., 2016, Mattila in sod., 2018). Vsebujejo 25 do 35 % 
maščob, 20 do 30 % beljakovin, 20 do 30 % ogljikovih hidratov, od tega 10 do 15 
% prehranskih vlaknin, od vitaminov predvsem A in E, od mineralov pa magnezij, 
baker, cink in železo. Za konopljine beljakovine je značilna ugodna aminokislinska 
sestava; semena namreč vsebujejo tudi esencialne aminokisline, po svoji sestavi pa 
so precej podobne beljakovinam živalskega izvora in so dobro prebavljive (Russo 
in Reggiani, 2015; Vonapartis in sod., 2015; Aluko, 2017). Konopljino olje pa 
odlikuje ugodna maščobno-kislinska sestava, predvsem visoka vsebnost 
nenasičenih maščob; običajno jih vsebuje več kot 80 % (Vonapartis in sod., 2015; 
Aluko, 2018). Med nenasičenimi maščobami v konopljinem olju je največ linolne 
kisline (omega-6), v pomembnem deležu pa sta zastopani tudi α-linolenska 
(omega-3) in oleinska kislina (omega-9) (Dulf in sod., 2005; Vonapartis in sod., 
2015; Aluko, 2017). V sodobni prehrani je pomembno nadomeščanje nasičenih 
maščob z nenasičenimi, saj to prispeva k nižjim vrednostim holesterola v krvi, kar 
zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja (Kris-Etherton in sod., 2002; 
Mišurcová in sod, 2011; Orsavova in sod., 2015). V prehrani ima konopljino olje 
pomembno vlogo tudi zaradi ugodnega razmerja med linolno in α-linolensko 

78 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
 
kislino (Dulf in sod., 2006), ki je opredeljeno v razmerjih med 3:1 in 5:1 (EFSA, 
2009). V sodobni prehrani je omenjeno razmerje pogosto precej višje, predvsem 
zaradi uživanja olj s prevladujočo linolno kislino (omega-6), kar povečuje tveganje 
za razvoj številnih nenalezljivih bolezni, tudi srčno-žilnih bolezni (Simopoulos, 
2008; Gomez Candela in sod., 2011).  
 
Raziskave pridelovanja industrijske konoplje v različnih evropskih državah in 
drugod po svetu kažejo na to, da je prehranska sestava semen močno odvisna od 
sorte in agrotehničnih dejavnikov (Galasso in sod., 2016; Kriese in sod. 2004; Vogl 
in sod., 2008; Mölleken in sod., 2000), zato je vključevanje vrednotenja prehranske 
sestave eden od pomembnih parametrov pri preizkušanju sort za pridelovanje.  
 
V raziskavi, ki smo jo zastavili v letu 2017, smo želeli primerjati prehranske 
lastnosti različnih sort konoplje, pridelane v naših agroekoloških razmerah na isti 
lokaciji.  
 
2 MATERIAL IN METODE 
 
2.1 Vzorci semena devetih različnih sort navadne konoplje 
 
Vzorce semena devetih različnih sort konoplje smo pridobili iz poljskega poskusa v 
letu 2017, zasnovanega v okviru ciljnega raziskovalnega projekta »V4-1611 
Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji« na 
laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Poskus je bil postavljen 
kot bločni poljski poskus v treh ponovitvah, kjer smo izvedli 3 gostote setve (100, 
200 in 300 kalivih semen/m
2
) in vključili 9 sort konoplje: Fedora 17, KC Dóra, 
Santhica 27, Kompolti hibrid TC, Monoica, Futura 75, Helena, Tiborszallasi in 
USO 31. Poskusno polje je bilo jeseni 2016 preorano do globine 20 do 25 cm, pred 
setvijo spomladi 2017 pa dopolnilno obdelano z vrtavkasto brano do globine 10 
cm. Velikost osnovne parcele je bila 3 x 6 m (18 m
2
). Setev je bila izvedena 19. 
maja 2017 s poskusno parcelno sejalnico Plotman PM proizvajalca Wintersteiger 
(Avstrija). Pred setvijo smo glede na rezultate analize tal opravili založno gnojenje 
s 500 kg/ha NPK 0-14-28 in 260 kg/ha KANa. Med rastjo posevka nismo 
dognojevali in nismo zatirali plevelov. Vzorce semena smo pobrali v času 
tehnološke zrelosti, in sicer od 28. septembra do 3. oktobra 2017. Vzorci semen za 
posamezno sorto so bili v vsakem bloku združeni po gostotah setve in dostavljeni v 
laboratorij Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer so opravili 
kemijske analize. 
 
2.2 Vremenske razmere v času poljskega poskusa v Ljubljani 
 
V maju 2017 je padlo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, tudi temperatura 
je bila nekoliko nižja. V juniju je padlo relativno veliko padavin (150 mm), 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
79 
 
razporeditev je bila neenakomerna, temperatura pa je bila več kot 2 stopinji nad 
povprečjem. V juliju, ki je bil tudi nadpovprečno topel, je padlo le 73 mm padavin, 
kar pa ni imelo opaznih posledic na razvoj rastlin. V avgustu je padlo manj kot 
polovica povprečnih padavin (samo 60 mm), temperatura je bila 2,2 stopinji nad 
povprečjem. September je bil nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja in 
nadpovprečno moker, saj je padlo kar 347 mm padavin, od tega večina (97 %) do 
20. septembra (slika 1). 
 
 
 
Slika 1: Povprečne mesečne temperature in vsote padavin za mesece v času 
izvedbe poljskega poskusa v letu 2017 ter za obdobje 1985 - 2015 v Ljubljani 
(ARSO, 2018) 
 
2.3 Določanje vlage v vzorcih semena 
 
Vsebnost vlage so določali v laboratoriju IHPS po metodi SIST EN ISO 665:2001. 
5 g vzorca konopljinih semen so zatehtali v aluminijasto posodo in jo dali v 
sušilnik, ogret na 102 - 104 °C za 3 h. Zaprte posode so ohladili na sobno 
temperaturo v eksikatorju in jih stehtali. Z ohlajenimi semeni so ponovili postopek 
sušenja za 1 h, jih ponovno stehtali in po ugotovitvi enakih mas zaključili, da so 
bila semena popolnoma suha. Iz razlike mas so izračunali vsebnost vlage, ki so jo 
upoštevali pri vseh ostalih parametrih pri izračunih vsebnosti na suho snov. Vse 
določitve so bile narejene v dveh ponovitvah. 
 
2.4 Določanje vsebnosti maščob in maščobnokislinske sestave 
 
Vsebnost maščob in maščobnokislinsko sestavo so določali v laboratoriju IHPS po 
Soxhletu (SIST EN ISO 659:1998). Semena so zmleli v mlinčku do granulacije 
velikosti pod 2 mm. 10 g zmletega vzorca so prenesli v bučko, ki so jo opremili s 

80 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
 
Soxhletovim aparatom in dodali 150 ml topila heksan (Sigma-Aldrich). Ekstrakcijo 
so izvajali 6 ur. Topilo so odstranili iz vzorca s sušenjem pri 105 - 107 °C do 
konstantne mase. Iz razlike mas so izračunali vsebnost maščob. Vse določitve so 
bile narejene v treh ponovitvah. S pomočjo plinske kromatografije so določili 
kvalitativno in kvantitativno sestavo esencialnih ter neesencialnih maščobnih kislin 
po njihovi derivatizaciji v metilne estre, v skladu z metodo SIST EN ISO 
12966:2015). 
 
2.5 Določanje vsebnosti beljakovin v vzorcih semena 
 
Vsebnost beljakovin so v laboratoriju IHPS določali po metodi Analytica-EBC, 
3.3.1. Pri tem so uporabljali reagente podjetja Sigma-Aldrich. 1g zmletega vzorca 
so prenesli v razklopne kivete, dodali 10 g katalizatorske zmesi (Se:CuSO 4:Na 2SO 4 
= 6:6:375) in 20 ml 98 % H 2SO 4. Sledil je razklop pri 110 °C 4 h. Ohlajeni 
razklopni zmesi so dodali raztopino NaOH (450 g/l) in destilirali. Destilat so 
uvajali v raztopino H 3BO 3 (20 g/l) z dodatkom indikatorja bromkrezol zeleno. 
Sledila je titracija z 0,5 M raztopino HCl. Iz porabe kisline in ob upoštevanju 
ustreznega faktorja (14) so izračunali vsebnost beljakovin v vzorcu. Vse meritve so 
bile narejene v treh ponovitvah. 
 
2.6 Statistična analiza 
 
Statistično analizo smo izvedli s programom R (R core Team, 2016). Kjer je bil 
ugotovljen vpliv sorte na merjeno odzivno spremenljivko, smo razlike med 
povprečji preverili z Duncan-ovim testom (p≤0,05). 
 
3 REZULTATI Z RAZPRAVO 
 
Raziskava je pokazala, da na vsebnost surovih beljakovin v konopljinih semenih 
sorta ni imela značilnega vpliva (p=0,316). Vsebnost surovih beljakovin je bila 
med 19,0 in 22,6 % (preglednica 1). V primerjavi z razpoložljivimi rezultati drugih 
raziskav  je vsebnost nekoliko manjša (Anwar in sod., 2006; Vonapartis in sod., 
2015; Galasso in sod., 2016), prav tako tudi v primerjavi z našo preliminarno 
raziskavo iz leta 2016, ko so bile vrednosti najmanj 22,4 in največ 28,8 % (Kušar 
in sod., 2017). Navedeno dejstvo kaže na to, da je na vsebnost surovih beljakovin 
pomembno vplivalo leto pridelave. Rezultatov vsebnosti surovih beljakovin med 
obema letoma ni mogoče med seboj neposredno primerjati, saj je šlo v letu 2016 
zgolj za preliminarno raziskavo, ki je vključevala vrednotenje semen navadne 
konoplje, pridelanih na različnih lokacijah in v različnih razmerah. Ker v letu 2018 
raziskavo iz leta 2017 nadaljujemo, bomo v prihodnje na podlagi analize semen iz 
2018 lahko ovrednotili tudi vpliv leta pridelave na preučevane parametre. Dodatno 
ugotavljamo, da so se sorte značilno razlikovale po pridelku surovih beljakovin na 
enoto pridelave (p<0,001); kot najbolj produktivna se je pokazala sorta Futura 75 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
81 
 
(173 kg/ha), sledijo pa ji sorte Helena (102 kg/ha), Tiborszallasi (92 kg/ha), KC 
Dóra (80 kg/ha) in Kompolti hibrid TC (73 kg/ha). Najmanj beljakovin na enoto 
pridelave smo pridelali s sortama Santhica 27 (60 kg/ha) in USO 31 (39 kg/ha). 
 
Preglednica 1: Vsebnost in pridelek surovih beljakovin ter maščob v semenih 
industrijske konoplje iz poskusa v Ljubljani v letu 2017 (% oz. kg/ha, povprečje ± 
standardna napaka) 
 
Sorta 
Vsebnost 
surovih 
beljakovin (%) 
Pridelek surovih 
beljakovin 
(kg/ha) 
Vsebnost 
maščob (%) 
Pridelek 
maščob 
(kg/ha) 
KC Dora 21,0 ± 0,2 79,8 ± 0,8 cd
*
 26,4 ± 1,1 ab
*
 100,3 ± 4,1 c
*
 
Fedora 17 21,9 ± 1,6 73,3 ± 5,2 de 25,2 ± 0,2 b 84,3 ± 0,7 d 
Futura 75 22,6 ± 2,7 172,9 ± 20,9 a 28,6 ± 0,5 a 218,1 ± 3,9 a 
Helena 20,8 ± 0,8 102,3 ± 3,9 b 25,6 ± 0,9 ab 125,7 ± 4,3 b 
Kom. hibrid 20,0 ± 1,4 72,7 ± 5,0 de 27,2 ± 1,5 ab 99,0 ± 5,3 c 
Monoica 20,1 ± 0,4 59,0 ± 1,1 e 26,7 ± 1,1 ab 78,3 ± 3 d 
Santhica 27 21,3 ± 1,6 59,7 ± 4,5 e 18,2 ± 3,6 d 51,0 ± 10,1 e 
Tiborszallasi 21,1 ± 2,5 91,6 ± 10,9 bc 28,2 ± 0,8 a 122,8 ± 3,6 b 
USO 31 19,0 ± 1,6 39,0 ± 3,3 f 21,6 ± 1,8 c 44,19 ± 3,7 e 
* 
p<0,001; p-vrednosti vpliva  
 
V nasprotju s surovimi beljakovinami je bil vpliv sorte na vsebnost maščob 
značilno pomemben (p<0,001). Semena so vsebovala med 18,2 in 28,6 % maščob 
(preglednica 1). Največ maščob je vsebovala sorta Futura 75 (28,6 %), sledijo sorte 
Kompolti hibrid TC (27,2 %), Monoica (26,7 %) in Helena (25,6 %). Najmanj 
maščob sta vsebovali sorti USO 31 (21,6 %) in Santhica 27 (18,2 %). Ugotavljamo, 
da je bila tudi vsebnost maščob, v primerjavi z rezultati preliminarne raziskave iz 
leta 2016, ko so semena vsebovala med 32,5 in 37,7 % maščob (Kušar in sod., 
2017), v semenih, pridelanih v letu 2017, bistveno manjša. Prav tako je bila 
vsebnost podpovprečna v primerjavi z rezultati drugih raziskav, v katerih so 
primerjali različne sorte oz. genske vire konoplje (Kiralan in sod, 2010; Vonapartis 
in sod., 2015, Galasso in sod, 2016). V nadaljevanju raziskovalnega dela bomo 
ovrednotili tudi vpliv leta pridelave na vsebnost maščob v semenih navadne 
konoplje, s čimer bomo dobili več informaciji glede tega parametra. Sorte pa so se 
med seboj značilno razlikovale tudi po pridelku maščob na enoto pridelave. 
Dokazljivo največji pridelek maščob je imela sorta Futura 75 (218 kg/ha), sledijo 
pa ji sorte Helena (126 kg/ha), Kompolti hibrid TC (99 kg/ha) in KC Dóra (110 
kg/ha). 
 

82 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
 
Preglednica 2: Vsebnost skupnih nenasičenih maščob in nekaterih izbranih 
nenasičenih maščob v semenih navadne konoplje (%, povprečje ± standardna 
napaka), pridelane v poskusu v Ljubljani v letu 2017, ter razmerje med linolno 
(omega-6) in α-linolensko kislino (omega-3) 
 
Sorta 
Nenasičene 
maščobe (%) 
α-linolenska 
kisl. 
omega-3 (%) 
Linolna 
kislina, 
omega-6 (%) 
Oleinska 
kislina, 
omega-9 (%) 
ω 6 : ω 3 
KC Dora 84,3 ± 1,1 ab
*1
 16,2 ± 0,6 ab
*2
 52,2 ± 0,4 ab
*2
 13,5 ± 0,2 bc
*2
 3,2 : 1 ab
*2
 
Fedora 17 80,3 ± 2,6 abcd 12,5 ± 1,8 bc 49,5 ± 2,2 abc 15,1 ± 1,5 abc 4,0 : 1 abc 
Futura 75 85,5 ± 0,9 ab 16,3 ± 0,3 ab 52,8 ± 0,7 ab 14,0 ± 0,1 bc 3,2 : 1 ab 
Helena 79,4 ± 2,9 abcd 13,4 ± 1,7 bc 48,5 ± 2,5 abc 15,1 ± 1,3 abc 3,7 : 1abc 
Kom.hibrid 76,8 ± 7,1 bcd 11,8 ± 3,7 bc 45,2 ± 6,3 bc 17,3 ± 3,0 ab 4,0 : 1 bc 
Monoica 81,9 ± 2,5 abc 13,6 ± 1,7 abc 49,9 ± 2,1 abc 15,9 ± 1,2 abc 3,7 : 1abc 
Santhica 27 71,8 ± 4,3 d 9,4 ± 1,8 c 42,7 ± 3,7 c 17,0 ± 1,6 abc 4,6 : 1c 
Tiborszallasi 87,6 ± 0,4 a 18,2 ± 0,3 a 53,9 ± 0,5 a 13,2 ± 13,2 c 3,0 :1 a 
USO 31 74,1 ± 10,0 cd 11,1 ± 5,7 c 42,7 ± 8,6 c 18,4 ± 4,3 a 4,2 : 1 bc 
*1 
p<0,01; 
*2
p<0,05; p-vrednosti vpliva sorte na sestavo semena 
 
Konopljina semena so dober vir nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo pomembno 
vlogo v prehrani, predvsem z vidika nadomeščanja nasičenih maščob z 
nenasičenimi (Dulf in sod., 2006; Orsavova in sod., 2015). Skupna vsebnost 
nenasičenih maščob je bila v semenih, pridelanih v letu 2017, med 71,8 in 87,6 % 
(preglednica 2). Razlike med sortami so precejšnje, vendar na to kažejo tudi 
rezultati drugih raziskav (Vogl in sod., 2004; Orsavova in sod., 2015; Galasso, 
2016). Med nenasičenimi kislinami v konopljinih semenih je v največjem deležu 
zastopana linolna kislina (omega-6), sledita pa ji še α-linolenska kislina (omega-3) 
in oleinska kislina (omega-9). Omenjene nenasičene maščobne kisline imajo 
varovalno vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, zato je priporočljivo, da le 
te predstavljajo večji del zaužitih maščob s prehrano (Kris-Etherton in sod., 2002; 
Mišurcová in sod, 2011). Največji delež linolne in α-linolenske kisline so v našem 
poskusu vsebovale sorte Tiborszallasi (53,8 %; 18,2 %), Futura 75 (52,8 %; 16,3 
%) in KC Dóra (52,2 %; 16,2 %), oleinske kisline pa sorti USO 31 (18,4 %) in 
Kompolti hibrid TC (17,3 %) (preglednica 2). Variabilnost v vsebnosti omenjenih 
nenasičenih maščobnih kislin je bila ugotovljena tudi v drugih podobnih 
raziskavah, ki so preučevale vpliv genotipa na maščobno-kislinsko sestavo pri 
konoplji (Vogel in sod., 2004; Galasso in sod., 2016; Anwar in sod., 2006).  
 
Pri preučevanju maščobno-kislinske sestave ima pomembno vlogo tudi razmerje 
med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, ki je pri konopljinem olju 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
83 
 
ugodnejše v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi olji, kot so na primer 
sončnično, koruzno in nekatera druga olja (Dulf in sod.; Orsavova in sod., 2015). 
Tudi pri tem parametru se kažejo razlike med sortami; razmerje je precej 
variabilno, to je med 3:1 do 4,6:1 (preglednica 2). Dokazano je, da so v prehrani 
najbolj priporočljiva živila z razmerjem omega-6 in omega-3 v vrednosti 3:1 do 5:1 
(EFSA, 2009), kar pomeni, da v naveden rang po svoji maščobno-kislinski sestavi 
sodijo vse preučevane sorte. Najbolj ugodno razmerje med obravnavanimi sortami 
so dosegle sorte Tiborszallasi (3:1), KC Dóra (3,2:1) in Futura 75 (3,2:1). 
 
4 ZAKLJUČEK 
 
Z vidika prehranske sestave in pridelka surovih beljakovin oz. maščob (kg/ha) so 
bile v poskusu v Ljubljani v letu 2017 najbolj ustrezne sorte Futura 75, 
Tiborszallasi in KC Dóra. Med temi sortami sta Futura 75 in KC Dóra glede 
uporabe namenjeni za pridelavo semen, Tiborszallasi pa pridelavi vlaken, vendar je 
očitno sorta univerzalna, torej tudi za pridelavo semen. Ker prehranska sestava v 
letu 2017 pridelanih semen bistveno odstopa od rezultatov v preliminarni raziskavi 
v letu 2016 in rezultatov iz drugih raziskav, bomo raziskavo ponovili na isti 
lokaciji v letu 2018 in rezultate primerjali med leti. 
 
Zahvala. Delo je bilo narejeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta V4-1611 
Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji. Financerjema 
MKGP in ARRS se najlepše zahvaljujemo.  
 
5 VIRI IN LITERATURA 
 
Aluko R.E. Hemp Seed (Cannabis sativa L.) Proteins: Composition, Structure, Enzymatic 
Modification, and Functional or Bioactive Properties. V: Sustainable protein resources. 
Elsevier Academic Press Inc., San Diego. Nadathur S.R., Wanasundara J.P.D., Scalin L. 
(ur.). 2017; 121-132 
Anwar F., Latifa S., Ashrafb M. Analytical Characterization of Hemp (Cannabis sativa) 
Seed Oil from Different Agro-ecological Zones of Pakistan. JAOCS. 2006; 83(4): 323-
329 
ARSO. Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno na: www.arso.gov.si (oktober 
2018) 
Callaway J.C. Hempseed as a nutritional resource: An overview. Euphytica. 2004; 140: 65-
72 
Dulf F.V., Bele C., Spinean S, Chedea V.S., Zegrean G., Socaciu C. Comparative studies 
on fatty acid fingerprint from total lipids and phytosterol esters of some edible plant 
oils. Buletin USAMV-CN. 2006; 62: 225-230 
EFSA. Scientific Opinion of the Panel on Dietetic products, Nutrition and Allergies on a 
request from European Commission related to labelling reference intake values for n-3 
and n-6 polyunsaturated fatty acids. The EFSA Journal. 2009; 1176: 1-11 

84 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 25(2018) 
______________ 
 
Galasso I., Russo R., Mapelli S, Ponzoni E., Brambilla I.M., Battelli G., Reggiani R. 
Variability in seed traits in a collection of Cannabis sativa L. genotypes. Frontiers in 
Plant Science. 2016;  7(688): 1-9 
Gómez Candela C., Bermejo López L.M., Loria Kohen V. Importance of a balanced omega 
6/omega 3 ratio for the maintenance of health: nutritional recommendations. Nutr. 
Hosp. 2011; 26: 323-329 
Kiralan M., Gül V., Kara S.M. Fatty acid composition of hempseed oils from different 
locations in Turkey. Spanish Journal of Agricultural Research. 2010; 8(2): 385-390 
Kriese U., Schumann E., Weber W., Beyer M., Bruhl L., Matthaus B. Oil content, 
tocopherol composition and fatty acid patterns of the seeds of 51 Cannabis sativa L. 
genotypes. Euphytica. 2004; 137: 339-351 
Kris-Etherton P.M.; Harris W.S.; Appel L.J. Fish consumption, fish oil, omega-3 fatty 
acids, and cardiovascular disease. Circulation. 2002; 106: 2747–2757 
Kušar A., Čeh B., Flajšman M., Kocjan Ačko D., Pravst I. Raznolikost hranilne sestave 
navadne konoplje (Cannabis sativa L. var. sativa). V: Novi izzivi v agronomiji 2017. 
Laško. Zbornik simpozija. 2017: 82-87 
Leizer C., Ribnicky D., Poulev A., Dushenkov S., Raskin I. The composition of hemp seed 
oil and its potential as an important source of nutrition. Journal of Nutraceuticals, 
functional & medical foods. 2000; 2(4): 35-53 
Mattila P., Mäkinen S., Eurola M., Jalava T., Pihlava J.M., Hellström J., Pihlanto A. 
Nutritional Value of Commercial Protein-Rich Plant Products. Plant Foods for Human 
Nutrition. 2018; 73: 108–115 
Mišurcová L.; Vávra Ambrožová J.; Samek D. Seaweed lipids as nutraceuticals. Adv. Food 
Nutr. Res. 2011; 64: 339–355 
Mölleken H., Mothes R., Dudek S. Quality of Hemp Fruits and Hemp Oil in Relation to the 
Maturity of the Fruits. Bioresource Hemp, Wolfsburg 13.-16. September 2000. 2000: 1-
7 
Orsavova J., Misurcova L., Ambrozova J.V., Vicha R., Mlcek J. Fatty Acids Composition 
of Vegetable Oils and Its Contribution to Dietary Energy Intake and Dependence of 
Cardiovascular Mortality on Dietary Intake of Fatty Acids. Int. J. Mol. Sci. 2015; 16: 
12871-12890 
R Core Team. R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for 
Statistical Computing, Vienna, Austria. 2016. Dostopno na: https://www.R-project.org/ 
Russo R., Reggiani R. Evaluation of protein concentration, amino acid profile and 
antinutritional compounds in hemp seed meal from dioecious and monoecious varieties. 
Am. J. Plant Sci. 2015; 6: 14-22 
Simopoulos, A.P. The importance of the omega-6/omega-3 fatty acid ratio in 
cardiovascular disease and other chronic diseases. Exp. Biol. Med. 2008; 233: 674-688 
Vogl C.R., Mölleken H., Lissek-Wolf G., Surböck A., Kobert J. Hemp (Cannabis sativa L.) 
as a Resource for Green Cosmetics: Yield of Seed and Fatty Acid Compositions of 20 
Varieties Under the Growing Conditions of Organic Farming in Austria. Journal of 
industrial hemp. 2004; 9(1): 51-68. 
Vonapartis E., Aubin M.P., Seguin P., Mustafa A.F., Charron J.B. Seed composition of ten 
industrial hemp cultivars approved for production in Canada. Journal of Food 
Composition and Analysis. 2015; 39: 8–12