List št. 19.
Zlate vodila za kmetovavce.
Da boš d o briga konja imel, je treba ga dobro rediti, ker močen konj je več vreden, kot deset oralov nar boljiga zemljiša, kteriga bi brez konja ne mogel obdelovati.
Kdor svojo njivo zanemarja, pomanjša njeno vrednost za tre tj in o, in kdor jo zanemarjeno proda, zgubi pol o vi no svoje istinge.
Ako svoje otroke ljubiš^gledaj pridno na svoje njive.
Ako nisi v svoji hiši ali na polji, ničesar ne delaš, kar bi ti koristilo. Timveč potrosiš mnogo denarja, med tim ko doma pri tebi le slabo delajo. Tako ravnanje je huji in bolj napčno, kakor če bi ti svečo na obeh koncih na enkrat prižgal.
Pervi prihranjeni denar je pervi dobiček človeka. Človek ni zmiram gotov, kaj zaslužiti; kar si pa prihrani, to ima gotoviga, ali z drugimi besedami: zaslužek je negotov, p rili ran a gotova.
Skerbi, da se nič ne pogubi, kar bi utegnilo kedaj u prid biti, bodi za ljudi, za živino ali za zemljo. Pešica slame da dve pešici gnoja, lete pa dajo zopet pešico žita.
—   74   —
Dobro orodje, lahko delo.
Po dokončanim delu vse pod streho spravi, vse na pravo mesto položi. Sonce in dež pokvarita trikrat več, ko delo; znano je tudi, da \es^ železo in dnina so drage reči.
O žetvi podvoji svojo skerb. Po zanemar-nosti se več v enim dnevu zgubi, kakor se z nar večjim trudam v tednu pridobiti zamore.
Naj tvoji otroci natanjčno zapisujejo, koliko si požel, prodal, ali drugači obernil in porabil.
Pri oranji bodi pričujoč; gnoji dobro, skerbi za zemljo, in ona ti bo za to hvaležna. Kdor zemljo sprazni, sprazni mošnjo.    J. Š.