Gasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko j^O XII., ŠT. 81 — CENA 10 DIN KRANJ, 16. OKTOBRA 1959 Okrajni ljudski odbor o gospodarjenju v prvem polletju Uspehi in pomanjkljivosti Perspektivni pian bo izpolnjen že drugo leto - Kje so vzroki nizkega izkoriščanja invasticijskih sredstev? Na torkovi 28. skupni s Kranj so uspeli obdelati le ročilo o izvršitvi okrajnega je 1959 — medtem ko so os o socialnem zavarovanju, p spodarskih organizacij za le nega finančnega Inšpektorata ločeni seji prestavili za štiri ko bodo z 28. skupno sejo bil navzoč tudi predsednik g Slovenije Tone Bole. *o podatkih iz poročila Sveta za T^beni Plan in finance OLO je "*to produkt v letošnjem prvem P°Uetju v gospodarstvu kranjske-okraja v primerjavi s prvim Mletjem 1958 porastel za 16,2%, prodni dohodek pa za 14,6 %. Relacija v prvem polletju pa je v ^toerjavi s planom za prvo polile prekoračena za 3,8 % pri bru-0 Produktu in za 0,4 % pri narod-,6n» dohodku. ugodne rezultate v letošnjem frvem polletju, ki omogočajo, da bo okrajni družbeni plan za leto &59 pr| večini gospodarskih orga-J*aci| presežen in da bo možno 7*rajnl ljudski odbor o gospodar-^ * letu 1960 izvršiti okrajni per- 2A 6,9 »/o VEC KOT LANI ^rednost proizvodnje ob koncu avgusta Vrednost proizvodnje po naših J°v*rnah stalno raste. To so do-l9z«li že podatki o prvem polletju etos. Tudi ob zaključku osmega *eseca (konec avgusta) so številke P°kazale, da je proizvodnja v ne-*ehn«m napredku. Kljub temu, da ,e letošnji družbeni načrt znatno *^ji od lanskega, ga stalno prekoračujemo. Do konca avgusta so kolektivi v industrijskih podjetjih ^segli že 67,7 odstotka letošnjega **črta po vrednosti proizvodnje, j v celotnem letnem obsegu predvideva 134,821 milijonov dinarjev, dosežek v prvih osmih mesecih P°nieni povečanje proizvodnje za •9 odstotka v primerjavi z istim *bdobjem lani. "'o vejah dejavnosti je največji *sPeh dosegla lesna industrija, ki 'e do konca avgusta uresničila že 3 odstotkov letnega načrta, oziro-111(1 15,4 odstotka več kot lani. Podaje »Jelka« v Radovljici je izpol-*l'o proizvodni načrt z 99 odstotki, T°varna finega pohištva v Tržiču z ■8 odstotka, Lesno industrijsko Podjetje Cešnjica s 76,7 odstotka *s Podobno. Prav tako je celotna ži-^'Iska industrija dosegla do konca v9usta 70,2 odstotka postavljenega a°rta, industrija gradbenega ma-^ri«la 67,1, Železarna Jesenice ^'6, kovinska industrija 67,4, tekalna industrija 65,1, industrija *>utve 63,5 odstotka itd. K. M. eji Okrajnega ljudskega odbora prvo točko dnevnega reda — po-družbenega plana za prvo pollet-tale tri točke skupne seje (poročilo oročilo o zaključnih računih goto 1958 in poročilo o delu okraj-v prvem polletju 1959) in celotni najst dni, na torek, 27. oktobra, nadaljevali. — Na torkovi seji je ospodarskega odbora iprl IS LR spektivni plan za razdobje 1957 do 1961, je odločujoče vplivala visoka Industrijska proizvodnja In povečana gradbena dejavnost. Ti ugodul rezultati so bili doseženi kljub znižanju cen tekstila in posameznih Izdelkov drugih industrijskih strok. V drugem polletju bo razen tega prišel do izraza še sezonski vpliv pri posameznih ostalih panogah ter povečanje blagovnega prometa, ki ga Je pričakovati spričo povečanih plačnih skladov, povečanega turističnega prometa in nekaterih drugih činiteljev, s tem pa se še izboljšujejo Izgledi za ugodno izvršitev letošnjega družbenega plana. MOČAN PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Nivo industrijske proizvodnje kranjskega okraja se je v prvem polletju v gospodarstvu kranjske-razdobjem leta 1958 povečal za 5.7 %, kar Je znatno več od predvidevanj po letošnjem okrajnem družbenem planu, po katerem Je bil obseg proizvodnje za letos planiran samo za 2,7 % nad izvršitvijo v preteklem letu. V prvem polletju je bil nivo proizvodnje presežen v vseh strokah, razen v elektrogospodarstvu, kjer je izvršitev odvisna od stanja voda, in v živilski industriji, kjer je bila otežkočena preskrba surovin. Glede izvrševanja proizvodnega programa za tekoče leto je v prvem polletju dosežena proizvodnja za 2.8 % višja od polovice planiranega letnega globala. Medtem ko se je fizični obseg proizvodnje v letošnjem prvem polletju nasproti istemu razdobju preteklega leta povečal za 5,7 %, je obseg realizacije porastel za blizu 16%. To nesorazmerje kaže pripisati razliki v fizičnem obsegu realizacije, kakor to izhaja iz pregleda o gibanju zalog. Od skupne proizvodnje, ki je bila dosežena v prvem polletju preteklega leta, je znaten del obležal v skladišču, in sicer so ^se zaloge nedovršene proizvodnje v navedenem razdobju povečale za 1,113 milijonov dinar-jevr zaloge gotovih izdelkov pa za 1,147 milijonov dinarjev. Nasproti temu se v letošnjem prvem polletju porast zalog gotovih izdelkov za 350 milijonov dinarjev približno izravna z zmanjšanjem nedovršene proizvodnje za 333 milijonov dinarjev. Po teh podatkih torej lahko računamo, da fizični obseg realizacije skoraj ustreza obsegu količinske proizvodnje. Kar zadeva vrednostni obseg realizacije, so na njegovo višino vplivale nekatere spremembe v nivoju prodajnih cen, in sicer je v zvezi z znižanjem tarife prometnega davka prišlo do delne pocenitve tekstila (globalno v prvem polletju za približno 500 milijonov dinarjev), po drugi straoi pa so se deloma izboljšali izkupički v eksportu. Do manjših dvigov cen je prišlo deloma tudi na domačem tržišču v kovinski, gumarski, čevljarski in zlasti v lesnoindustrijski stroki. POVEČAN IZVOZ ZlCNIKOV V AMERIKO Izvoz industrijskih izdelkov je do konca prvega polletja dosegel že 53,8% globala po letošnjem okrajnem družbenem planu. Predvsem so se možnosti izvoza letos znatno povečale za Izdelke črne metalurgije ter kovinske in elektroindustrije. Vsa Izvozna podjetja teh strok so presegla polletni plan Izvoza, nekatera pa tudi že celotni plan. Železarna je zlasti povečala Izvoz žičnikov v Ameriko, Iskra Je dobila izredne kontingente za Turčijo, »Niko« ima zaključke za Italijo in za Ameriko, pri ostalih podjetjih kovinske stroke pa se Je največ povečal izvoz v Egipt, Prednjo Azijo in Vzhodno Evropo. Možnosti plasmana so se na inozemskih tržiščih nasproti preteklemu letu na splošno izboljšale tudi za finalne izdelke lesno-industrii-ske stroke. Enako velja za tekstil, vendar se tu postavlja vprašanje prenizkih izvoznih koeficientov. Pričakovati pa je, da bo tudi v tej stroki letošnji plan izvoza dosežen. Za izdelke usnjarsko-čev-Ijarske stroke je povpraševanje vseskozi ugodno in se bodo dobave po prevzetih zaključkih v drugam polletju povečale. PORAST DELOVNE STORILNOSTI ZA 5,7% Porast delovne storilnosti po kriteriju primerjave indeksa porasta povprečnega števila zaposlenih z Indeksom porasta fizičnega obsega proizvodnje, obračunanega po stalnih cenah, ki Je znašal v prvem polletju letos nasproti istemu razdobju lani za 5,7 %, je ugodnejši od predvidevanj po okrajnem družbenem planu, po katerem se je računalo s porastom le za 4,2 %. Ce pa vzamemo za kriterij ostvarl-tev narodnega dohodka v povpreč- ja na enega zaposlenega v obeh primerjalnih razdobjih, pa je izračun znatno višji ter znaša povečanje produktivnosti 10,4 %. Iz dejstva, da je ta odstotek za celih 3,2 % višji od povprečnega letnega naraščanja, s katerim se Je računalo po perspektivnem planu, pa ni mogoče sklepati, da je ta indeksna številka porasta tudi realna. Pravilna primerjava na tej osnovi bi bila mogoča le pri upoštevanju izračuna narodnega dohodka po stalnih cenah, s katerimi pa Svet za družbeni plan ln finance ne razpolaga. REZULTATI STIMULATIVNEJ-SEGA NAGRAJEVANJA Na podlagi izračuna je bilo t prvem polletju letos povprečje plač na enega zaposlenega mesečno 31.488 din bruto oziroma 19.318 din neto. To povprečje Je za 24,4 % višje od povprečja v vsem letu 1958 oziroma za 29,2 % višje od nivoja plač v prvem polletju 1958. To povečanje le bilo podjetjem omogočeno s povečano ostvarltvijo čistega dohodka. Pri tem pa moramo poudariti, da so izločitve za osebne prejemke tudi procentualno bolj porasle kot indeksi porasta dohodka in porasta čistega dohodka, tako, da povečanje osebnih prejemkov v navedenem sorazmerju s tega vidika nI povsem ekonomsko upravičljivo. Od vsote sredstev, izločenih v prvem polletju za osebne prejemke, je 75 % namenjenih za kritje vkalkuliranih (tarifskih) plač. V primerjavi z obračunom po zaključnih računih za leto 1958 so se le-te povečale v prvem četrtletju tega leta za 16,8%. V razpravi je sodelovala tudi to-varišica Pepca Ježeva, ki je povedala nekaj misli Sveta za delo OLO o novem načinu nagrajevanja. {Nadaljevanje na 3. strani) Zebljarska Kropa — Foto: F. Perdan Zbori volivcev na Jesenicah Jesenice, 15. oktobra. Na območju jeseniške občine je bilo sklicanih sinoči 6 zborov volivcev. Ker je bilo za ustanovitev stanovanjskih skupnosti dosti zanimanja, so bili verjetno vsi dobro obiskani. Točnih podatkov še nismo prejeli. Izredno dobro obiskan zbor volivcev je bil na Plavžu na Jesenicah, ki se ga je udeležilo okrog 250 volivcev. Potem ko so predstavniki občinskega ljudskega odbora obrazložili vlogo in namen stanovanjskih skupnosti, so volivci glasovali za ustanovitev stanovanjske skupnosti. Sprejeli so tudi statut in izvolili 28-član-ski svet stanovanjske skupnosti. V razpravi so zlasti govorili o delu dosedanjega iniciativnega odbora, ki je zabeležil več uspehov. Predsednik odbora tov. Te-pina je povedal, da so najprej izvedli anketo, ki je pokazala, da je v tem delu mesta trenutno najpotrebnejša ustanova za varstvo otrok in za ureditev preskrbe prebivalstva, potem šele druge stvari. Novi dom igre in dela, ki ga je ustanovil ta odbor, prejme dnevno v varstvo okoli 160 otrok. Toda pri vsem tem je imel iniciativni odbor tudi težave, ki so omajale delo članov, da so se proti koncu le po redko sestajali. Iniciativni odbor namreč ni imel pravne osnove, zato ni mogel opravljati raznih finančnih Ln drugih rednih poslov. Uslužbenci doma igre in dela še danes nimajo odločb o namestitvi, ker baje nimajo ustreznih kvalifikacij, takih moči pa ne morejo dobiti. Kaj je bolje, da so otroci prepuščeni ulici ali da zanje skrbijo ljudje z večletnimi izkušnjami o negi otrok. VČERAJ JE PRIČELA Z DELOM ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA Včeraj ob 11. uri sta začeli seji Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Oba zbora bosta na tem zasedanja obravnavala osnutke treh novih zakonov ln predloge za spremembe in dopolnitve treh zakonov. Gre za osnutke zakona o izkoriščanju obdelovalne zemlje, zakona o družbenem knjigovodstvu ln zakona o zastaranju pravic do vnovčenja amortiziranih obveznic in izžrebanih dobitkov II. ljudskega posojila. Skupščini so bile predložene tudi spremembe ln dopolnitve zakona o mirnodobnih vojaških invalidih, zakona o vojaških vojnih invalidih in zakona o državnih praznikih. Razen tega bo skupščina obravnavala osnutke sedmih odlokov. Vlogi staivkih skupnosti in Mih odbomv pri razvijanju našega komunalnega sistema In urejanju potrošnje prebivalstva 5 seje ObLO v Bohinju Delavska univerza v Bohinju Pred dnevi je v Bohln|ski Bistrici zasedal Občinski ljudski odbor Bohinj. Razpravljal je o zaključnem računu ObLO Bohinj za leto 1958, obravnaval analizo poslovanja gospodarskih organizacij na področju občine Bohinj za preteklo leto, sprejel plan kmetijske proizvodnje, ustanovil Delavsko univerzo kot samostojen zavod in dal nekatere garancijske Izjave in priporočila. ^ba zbora ljudskega odbora sta Poslušala in obravnavala delo in Poslovanje sedemnajstih pavšalizi-*anih podje-tij, treh kmetijskih za-ru9 in kmetijske proizvajalno-Poslovne zveze. Ugotovljeno je bi-°' da so v,sa podjetja z manjšimi *jcrnami poslovala dokaj solidno 11 da je zlasti v pogledu zakonito-Poslovanja na vseh področjih zabeležen precejšen napredek. °ber gospodarski uspeh je do-8e9io gostinstvo, predvsem zaradi 'Plošnega povečanja turizma v •ohinjski občini. Od obrtnih pod- jetij je najbolj napredovalo ključa vničansko-kleparsko podjetje. Precej kritičnih in docela upravičenih pripomb se je nanašalo na kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo, ki svojega obstoja trenutno ne opravičuje. Govorili so o likvidaciji te gospodarske organizacije in o združitvi vseh treh bohinjskih zadrug v močno gospodarsko enoto. Plan kmetijske pogodbene proizvodnje temelji predvsem na proizvodnji na živinorejskem področju. 747 kmečkih gospodarstev naj bi dalo 360 glav plemenske živine in 1,220.000 litrov mleka. Plan predvideva tudi proizvodnjo živine za meso, in sicer 47 ton telet in 37 ton govedi. Plan predvideva tudi proizvodnjo na travnih površinah. Pri sestavi plana se je upoštevala dejanska realizacija v letu 1959, kar obeta, da bo plan v celoti izpolnjen. Važen je tudi sklep o ustanovitvi Delavske univerze kot finančno samostojnega zavoda. Izkušnje so pokazale, da je bil ta sklep ljudskega odbora docela upravičen. Ljudski odbor Je imenoval tudi upravnika zavoda ter upravni odbor. Razen tega je imenoval tudi poseben gradbeni odbor, ki bo vodil gradnjo doma Delavske univerze, ki se bo pričela prihodnje leto ▼ Bohinjski Bistrici. -on V torek popoldne je bil v Sk. Loki plenum Občinskega odbora SZDL o vlogi socialistične zveze pri formiranju stanovanjskih skupnosti in o vlogi in delu krajevnih odborov pri razvijanju našega komunalnega sistema. V uvodnem referatu je sekretar tovariš Dolžan poudaril, da se v škofjeloški občini lahko ustanovijo tri stanovanjske skupnosti, kot določa Odlok o določitvi območij, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor dne 25. avgusta letos. Po tem odloku se stanovanjske skupnosti lahko ustanovijo za del mesta na desnem bregu Selške Sore, za del mesta na levem bregu Selške Sore in za dele naselij Suha, Stari dvor in Grenc. Tovariš Dolžan je poročal tudi o anketi Občinskega odbora SZDL o tem, kaj si ljudje na predvidenih območjih v bodoči stanovanjski skupnosti najbolj želijo. Rezultati kažejo, da so se povsod odločali predvsem za mlečne restavracije, menze, otroška zavetišča in igrišča, servisne delavnice, trgovine itd. V živahni razpravi so poudarili, da bodo na zborih volivcev, ki bodo od 25. oktobra do 11. novembra, izvolili iniciativne odbore stanovanjskih skupnosti, ki bodo v času od prvih do drugih zborov volivcev pripravili vse potrebno za ustanovitev in delo stanovanjske skupnosti. Na drugih zborih volivcev, ki bodo v januarju ali februarju 1960, pa bodo volili svete stanovanjskih skupnosti. Za prve zbore volivcev naj osnovne organizacije SZDL že sedaj pripravijo konkretne predloge za člane iniciativnih odborov. Na plenumu so govorili tudi o reorganizaciji osnovnih organizacij SZDL, ki naj bi jih vskla-dili s področji stanovanjskih Skupnosti, tako da bi bile na področju mesta in ožje okolice le tri osnovne organizacije. V sklepu, ki so ga v ta namen sprejeli, je rečeno, da morajo to reorganizacijo izvesti do konca leta. Naslednji sklep določa, da je ena glavnih nalog osnovnih organizacij SZDL v okviru stanovanjskih skupnosti poživiti dela oziroma ustanovitev novih potrošniških svetov kot enakopravnih samoupravnih organov v vsakem trgovskem in gostinskem podjetju. Precejšen del razprave so posvetili tudi finansiranju stanovanjskih skupnosti. S tem v zvezi je Občinski ljudski odbor sprejel tudi že odlok o odstotku stanarine in najemnine, ki je dohodek stanovanjske skupnosti. Kot dohodek stanovanjske skupnosti se po tem odloku določi 3 % od stanarin za stanovanja, pobranih na območju skupnosti, in 5 % od najemnin, pobranih na istem območju za poslovne prostore. Ko so govorili o krajevnih odborih, so predvsem poudarili, da njihova funkcija dobiva vse bolj socifične naloge, ki se približujejo nalogam stanovanjskih skupnosti. Pripravlja se tudi za- kon o krajevnih skupnostih, ki bodo na podeželju imele približno enake naloge kot stanovanjske skupnosti v mestih. Po živahni razpravi o uspehih in slabostih posameznih krajevnih odborov so sprejeli nekatere sklepe, ki predvsem poudarjajo, da morajo vsi KO izdelati obširna poročila o delu za letošnje zbore volivcev in da morajo čimprej pristopiti k izdelavi perspektivnih planov. -t V SZDL VKLJUČITI ClMVEC MLADINE Železniki, 15. oktobra. — Sinoči ob 17. uri je bil v Železnikih v prostorih občinskega sindikalnega sveta plenum občinskega odbora SZDL s predsedniki in sekretarji vaških odborov SZDL. Razpravljali so o reorganizaciji vaških odboro* ter o pripravah na bližnje volitve v osnovne organizacije SZDL. Med drugim so razpravljali • pripravah na bližnje volitve v osnovne organizacije. Do volitev bodo izvedli skupno z zbori volivcev množične sestanke. Pripravili bodo izdajo novih knjižic, pregledali sezname članstva, vključili v organizacijo SZDL mladino, ki j« dopolnila 18. leto in dokončno uredili vprašanje članarine. Odbori bodo morali pripraviti tudi poročila o delu te organizacije za obdobje zadnjih volitev. Ta poročila naj bi obravnavala bolj domače problematiko in manj splošno. Posamezni člani plenuma Občinskega odbora SZDL so se zadolžili za izvedbo volitev v vaških osnovnih organizacijah. -o t 2 »glas gorenjske« NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 16. OKTOBRA 195! Plenum ObSS Radovljica : načrtnosti v ohrtoistvu .Veriga" bo ustanovila obrtno delavnico v Lescah Prednost uslužnostni ne pa proizvodni obrti BO ODPRTA V KRANJU DO 31. OKTOBRA Na plenumu Občinskega sindi- kritičnih strokah, o koriščenju kalnega sveta Radovljica, ki je obrtnih zmogljivosti, o vprašanjih bil pred kratkim, so govorili o pavšalizirane obrti in o obdav-•brtni dejavnosti v tej občini, čevanju, o stimulaciji obrtnih Ugotovili so, da obrt sploh ne delavcev in o drugih problemih, zadošča potrebam prebivalstva, Tudi vzgoja kadra obrtnih strok vilki našega lista, danes pa bomo iz poročila povzeli nekaj podatkov in misli o problemih obrtništva v kranjski občini. rnl Glavna točka dnevnega reda včerajšnje seje Občinskega potrošnik v tem pogledn precej od- Ijudskega odbora Kranj je bilo poročilo Sveta za obrt ObLO visen od privatnega sektorja. o problemih obrtništva v občini. O razDravi na seji ln o . ,. . ■ ■ ... . .. ,,, Ce analiziramo trenutno stanie ostalih točkah dnevnega reda bomo poročali v prihodnji ste- v obrti, lahko ugotovimo, da obratni prostori v veliki večini obrtnih podjetij ne ustrezajo. Z Poročilo ugotavlja, da Je obrtna izdeluje tudi industrija. Blagovni* adaptacijami bi se ponekod dale da se to področje dejavnosti ne je nenačrtna. Ko so govorili o dejavnost v občini premalo razvita, promet v obrti se je v zadnjih le- razmere nekoliko urediti, vendar razvija vzporedno z napredova- vlogi občinskega ljudskega od- oziroma v nekaterih strokah usmer- tih povečal za 48,3%. Logična po- samo začasno. V mestu zaradi po- njem industrije. bora pri razvoju obrtne dejavno- jena v proizvodnjo, ki ne koristi sledica takega razvoja glede na manjkanja poslovnih prostorov ni V tej občini je 11.860 prebival- sti, so bili mnenja, da je pri tem neposrednji potrošnji. Od tod Iz- stalen porast povpraševanja po mogoče ustanoviti niti ene obrtne cev. Obrtnih obratov pa je 145 treba več načrtnosti, več priza- haja tudi vrsta težav, ki jih bo v 8 385 zaposlenimi. Ta zmogljivost devanja in usmerjevalne politike, prihodnje treba Tešiti, sploh ne zadošča potrebam. — Na plenumu so pozdravili sklep Obrt v sedanjem obsegu in Obrtne usluge predstavljajo v sindikalne podružnice »-Verige*<; strukturi obrtnih strok ne zadovo-tej občini že družbeni problem, delovni kolektiv bo odprl v Les- ljuje vseh potreb potrošnikov, zato zlasti kar se tiče kvalitete obrt- cah obrtno delavnico kovinske bo treba z nadaljnjim razvojem vatnega sektorja obrti v letu 1958 činskega ljudskega odbora na pod »i h del, dolgo čakanje na stroke, ki je tam zelo potrebna, družbene obrti doseči čim hitrejše odpade na blagovni promet v tr- ročju obrti, prav tako pa tudi te usluge, pomanjkanje strokov- Obrat bodo potem izročili komu- povečanje kapacitet, zlasti v tistih govini 33,9%, na storitve za grad- Obrtne zbornice in vseh obrtnih 31. oktobra, in sicer v avli nove- nega kadra in kar je še najhuje nalni upravi. Člani plenuma so strokah, kjeT je obstoječe stanje beno dejavnost 41,6%, na ostale podjetij. Za predlagano gradnjo ga poslopja OLO. Razstava b» od" — pojav šušmarstva. Takšno .sklenili pozvati še druge gospo- najbolj kritično. Prav v obrti ima- storitve pa 24,5 %. To razmerje že izdelujejo investicijski program stanje obrti, kot so ugotovili, za- darske organizacije, naj bi po m<> še močno razvit privatni sektor, kaže, da privatna obrt pretežno in računajo, da bo z deli možno vira tudi ostalo industrijsko de- zgledu "Verige- ustanavljali ki ima v nekaterih strokah zaradi dela le za trgovino ln za gradbeni- pričeti že prihodnje leto, če bo se- javnost, predvsem pa komunalo, obrtne delavnice in tako aktivno nerazvitosti družbene obrti prevla- štvo. Vrednost neposrednih uslug veda mogoče zagotoviti potrebna Na plenumu so podrobno raz- sodelovali pri reševanju težav dujoč položaj. To je glede na kva- potrošnikom predstavlja le manjši sredstva. V ta namen bi morala liteto uslug ali proizvodov, cen in del. To kaže obenem na nekatere obrtna podjetja staviti na razpo- odnosov do potrošnika često škod- napake v razvoju socialističnega 'ago vsa prosta sredstva za ude- ljivo in ni v sklodu s splošnimi sektorja obrti, ki se doslej še ni ležbo na investicijskem natečaju, družbeno-ekonomskimi interesi. usposobil, da bi v celoti zmogel Razmerje med indeksom porasta zadostiti potrebam gospodarskih prebivalstva v letu 1958 nasproti organizacij po obrtniških Izdelkih letu 1956 (102,5) in indeksom pora- ln uslugah. sta privatnih obrtnih obratov v Obširno bi kazalo analizirati istem razdobju (106,3) je sicer vlogo trgovine pri razvijanju bla- ugodno, vendar moramo pri tem govnega prometa privatne obrti, upoštevati porast konjunkturnih Trgovina odkupuje namreč vrsto obrti, ki izdelujejo le za trgovsko obrtniških izdelkov od privatnih mrežo, ne zadovoljujejo pa vsako- obrtnikov, ki so pri nas že pred- dnevnih potreb potrošnikov. To met industrijske izdelave, in jih kaže, da na področju zasebnega plasira na tržišče. Vprašanje je, če sektorja obrti v zadnjih letih je to v današnjih pogojih še v taki nismo napredovali v smeri širjenja meri potrebno. Poročilo Sveta za takih obrti, ki zadovoljujejo pre- obrt ObLO pravi, da naj obrtniška bivalstvo z obrtnimi proizvodi ali proizvodnja služi dopolnilni pre- gatim kulturnim sporedom. Slav- usluga.^ temveč se je bolj razvi- skrbi posameznih potrošnikov na V soboto popoldan je imel kra- nostni govor je imel predsednik jala proizvodna obrt, ki v posa- podlagi individualnih naročil, ne pravljali o nekaterih še posebno obrtne dejavnosti. C. R. Ob šestem krajevnem prazniku v Preddvoru Minulo soboto in nedeljo so kem govoru opisal boj in napore prebivalci bivše občine Preddvor tamkajšnjih ljudi za osvobodi-že šestič praznovali svoj krajev- tev. V kratkem kulturnem sponi praznik. Vsako leto se spo- redu so sodelovali tudi godba na minjajo ustanovitve prvega kra- pihala DPD Svoboda iz Kranja, jevnega Narodnoosvobodilnega pevski zbor tamkajšnje šole, re-odbora v Mačah pri Preddvoru citatorji itd. Ob 20. uri zvečer in množičnega preseljevanja pre- pa je bila v Prosvetnem domu bivalcev v kontracijska tabori- še slavnostna akademija z bo-šča. Na sestanku komisije za razst*" ve pri okrajnem odboru za Prr slavo 40-letnice KPJ so v po8*' deljek, 12. oktobra razpravljali • zadnjih pripravah za razstavo Dokumentarno gradivo in prime komentarji, ki tolmačijo obdobj1 predvojne dejavnosti in vlogo T boju za osvoboditev organizacij KPJ in SKOJ na Gorenjskem, »° že pripravljeni. V nekaj dnevih Hj tipičnih obrtnih izdelkih ali UslU- delavnice. To pomeni, da je na- končan tudi prikaz na panojih, *' gah je močno pomanjkanje obrt- daljnje razvijanje obrti še naprej govori o povojni obnovi dežele, * niških kapacitet, zlasti v uslužnost- otežkočeno, dokler ne bo dograjen izgradnji oblasti in zadnjem ob-ni dejavnosti. obrtni center. To bo v prihodnjem dobju pod naslovom »Skrb za člo- Od registriranega prometa pri- let« najvažnejša naloga Ob- veka«. Sklenjeno je bilo, da bodo r3'' stavo odprli v Kranju, v soboto. avli tva 1 prta predvidoma do 9. novembra-Potem bodo to pomembno razs'3" vo prirejali še po posamezni* občinah, najprej v Tržiču; raz5*8' va bo zaključena v Skofji Loki * okviru občinskega praznika koi)«*-* decembra. 4. c za p: Vzporedno s povečano skrbjo za življenjsko raven našeff8 delovnega človeka se Je v zadnjem času povečala tudi skrb ■ življenjske razmere preživelih borcev NOB, seveda v okvif* zakonskih predpisov. O tem Je razpravljala Zvezna ljudsK* skupščina pred poletnimi počitnicami, o tem je nedavno 0°" vorll tudi predsednik republike. jevni odbor slavnostno sejo, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki množičnih in političnih organizacij tega kraja. Zatem so izvedli žalno komemoracijo pri spomeniku padlih borcev, kjer je domačin Anton Tičar v krat- ObLO Kranj Franc Puhar. Okrajni odbor Zveze borcev Kranju je že pred časom začel -an meznih primerih zalaga tržišče s pa, da proizvaja serijsko, kar Ji zbijati podatke o življenjskih raz ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE NA BELSKI PLANINI V nedeljo, 18. oktobra ob uri dopoldne bo na Belski pla ni ni nad Bohinjsko Belo odkrit II. mednarodni seiem proizvodi, ki jih v različnih serijah omogoča trgovina. Podatki nam po drugi strani kažejo, da v nekaterih obrtnih strokah sploh nimamo socialističnih obratov. Nekateri obrati družbenega sektorja obrti pa so tako ozko 10. elektronike, telekomunikacij in nuklearne tehnike strojev, Agroservis), da v glavnem zadovoljujejo le večje potrebe, ie v manjši meri pa so na uslugo tudi potrošnikom. To kaže, da je Danes dopoldne ob 11. uri se Važno je dejstvo, da vlada za Usta obrtna dejavnost v družbenem je spominske plošče padlemu bodo spet odprla vrata Gospodar- sejem največje zanimanje, tako v sektorju, ki bi morala zadovolje-partizanu Stanku Staretu iz Bo- skega razstavišča v Ljubljani, in strokovnih krogih in najširših kro- vati vsakodnevne potrebe potroš-hinjske Bele. Mladi pokojnik je sicer sejem »Sodobna elektronika«, gih prebivalstva širom po naši dr- nikov, zalo slabo razvita ali pa je bil znan kot hraber in neustra- ki bo trajal do 24. oktobra. žavi, kakor v inozemstvu, saj bo sploh nI. Prav v tem pa Je razlog, Sen borec, sekretar SKOJ in v zadnjih dvajsetih letih opaža- prisotnost 13 tujih držav potrdila da imajo določene stroke privatne zgleden mladinec — komunist, mo v tehnično razvitejših državah mednarodni značaj te prireditve, obrti prevladujoč položaj in je V juniju 1943. leta ga je na Bel- izredno hiter razvoj znanosti in Kakor na V. sejmu sodobne elek- - ski planini iz zasede zadela sov- tehnike, zlasti še na področju tronike leta 1958 bodo tudi letos elektronike in nuklearne energije znanstvena posvetovanja z mnogi ter njene praktične uporabe v raz- mi konferencami, referati in predanih dejavnostih, posebno pa v vanji s področja elementov, ki jih proizvodnji. uporabljajo v graditvi elektronskih Do sedaj je prijavilo sodelova- naprav. Razen tega bo v okviru nje na letošnjem elektronskem prvega jugosdovanskega posveto-sejmu 59 podjetij, in sicer 8 iz vanja o sestavnih delih elektron-nem, na Taležu in drugod, kar Italije, 5 iz Zahodne Nemčije, 3 iz skih aparatur specialna kolektivna prav gotovo predstavlja največji Madžarsko in po dve iz Francije razstava sestavnih delov za elek-uspeh organizacij Zveze borcev, ter Avstrije. Razen teh bodo raz- tronske aparature jugoslovanske Pred praznovanjem občinskega staviljala podjetja iz ZDA, Velike proizvodnje. praznika je bilo na Bledu do- Britanija, Japonske, Švice, Danske, z\ POVEČANJE OBRTNIŠKE merah posameznih preživelih borcev in v najnujnejših primerih skušal pri reševanju določenih težav tudi pomagati. V ta namen je bila izvedena anketa o zdravstvenem stanju preživelih borcev v specializirani (kamnoseštvo, Pu- občini Tržič. Čeprav ti skrbni pre-škarna, žage, Remont čevljarskih gledl niso pokazali posebnih problemov med članstvom ZB, bodo s podobnimi sistematskimi zdravstvenimi pregledi nadaljevali tudi na Jesenicah. ražnikova krogla. Njegovo ime nosi tudi pionirski odred Bohinjska Bela. Letos je bila v blejski občini postavljena cela vrsta spominskih obeležij in plošč, na Jelovici, Pokljuki, v Ribnem, Korit- AKCIJA ZA POŽIVITEV DELA MLADIH ZADRUŽNIKOV IN PRIRODOSLOVCEV Po vsej državi so se začele akcije pod imenom »-Revije pio- rah, nirjev, zadružnikov in mladih prirodoslovcev«, ki bodo trajale leto dni, do 1. oktobra 1960. Zveza prijateljev mladine je ▼ sredo sklicala v Ljubljani se- Zelo pomembna je nedavna anketa o stanovanjskih razmerah članov ZB v našem okraju. Anketa je pokazala, da obstoji približno 400 posameznikov (izidi popisa iz Škofje Loke še niso znani), ki živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah. Največ primerov je ugotovljeno na Jesenicah (182) in v Kranju (133). Na osnovi sedanje ankete bodo izvedli še podrobnejši pregled o stanovanjskih razme-zdravstvenem, socialnem. družinskem stanju posameznikov in podobno. Najnujnejše primere stanovanjske stiske, v kateri žive bivši borci, bodo skušali rešiti preko zainteresiranih podjetij, kjer končno urejeno tudi partizansko Švedske, Belgije, Cehoslovaške itd. pokopališče s postavitvijo veli- Jugoslovanskih razstavljalcev bo kih spominskih kamnov z imeni na sejmu 32. Največ jih bo iz umrlih internirancev in talcev Slovenije, in to 14 podjetij, iz Hr- ZMOGLJIVOSTI V OKVIRU GRADBENE DEJAVNOSTI V NAŠEM OKRAJU Predsedstvo Obrtne zbornice stanek vseh, ki bodo sodelovali so le-ti danes zaposleni, dalje pre-pri izvajanju te akcije v Slo- ko občinskih ljudskih odborov ali venijL preko posebnega stanovanjskega sklada, ki se zbira v organizacij*6 ZB. Vzporedno s tem je v teku rud' ugotavljanje takoimenovane Prl' znavalnine. Tu gre za posebno moč tistim zaposlenim borcem h! so bili aktivni borci že pred septembrom 1943) in ki so raz*f' ščeni pod 10. plačilnim razredoC' z manj kot 16.200 dinarji mesečni plače. Ce imajo manjše meseč°8 prejemke, bodo dobivali sta'10" razliko v okviru omenjene prizn8' valnine. Po sedanjih predvidev8' njih bo v našem okraju okrog ^ takih primerov. Vzporedno s tem pa se vsiljn,(' skrb za otroke žrtev fašističnefl8 terorja, prekvalifikacija in str8' kovno izpopolnjevanje prežive" borcev, priznavanje njihove delo' ne dobe oziroma potrjevanje sod8' lovanja med NOB itd. Pri vse* tem delu, zlasti pri slednjem, 1 zahteva določene natančnosti objektivnosti, imajo osnovne orfl8' nizacije veliko posla. Večkrat pa posameznimi primeri prekomerfl8 zavlačujemo. Delno, kot pravij« • okrajnem odboru ZB, je vzrok JI di v tem, ker razne komisije na začetku ne raztolmačijo d°vosestvih, ekonomijah in zadru- pridelki; er»e so v večini dokaj ustaljene. Težave pa nastajajo že zmeraj registrirne blagajne, tako da bo izključena možnost izkoriščanja skupnosti in potrošnikov s strani posameznikov. 6. V preskrbi s krompirjem je bila na trgu zmeda, ker so se v 0 sanaciji blejskega jezera Raigovor s tajnikom ObLO Bled Ker se je v zadnjem času spet hitrejše gibanje. Hkrati bo voda pojavila v naših časopisih pole- pritekala po odprtem kanalu iz- mika o blejskem jezeru, češ da je zdravljenje jezera zašlo v slepo ulico, smo zaprosili tajnika Področju preskrbe s kmetij-81«mi gah primanjkuje. Na devetih po- d) na kmetijska posestva in sestvih je komaj en inženir in ekonomije je treba postaviti spo- pretekli praksi cene krompirja 0bL0 Bl^j Franca Smita, da nam pridelki oziroma z živili, so zelo pogoste in često tudi J^vičene kritike po delavskih Zato šest tehnikov. Vzroki za to so: nizke plače, zlasti delavcev (v primerjavi z industrijo) zaradi - slabe organizacije dela in nizke ^iščih o pomanjkljivi pre- proizvodni osti, dalje politika šti-, r°i z mesom, z mlekom, solato pendiranja, slabe stanovanjske drugim. razmere itd. Zato so se za to vprašanje zad- 6. Iz teh ugotovitev sledi, da ^ čase zavzela tudi sindikalna tudi ljudski odbori niso posve-^stva. čali zadosti skrbi razvoju kme- V Ponedeljek, 12. oktobra so tijstva, zlasti v cilju kar naj-7 Plenumu Republiškega odbora boljše preskrbe industrijskih pikata kmetijskih, živilskih in središč s kmetijskimi pridelki. S j^ačruh delavcev v Ljubljani premajhno smelostjo planirajo ?0yorili o preskrbi in trgovini s investicije v kmetijske objekte, tujskimi proizvodi ter o raz- kar se bolj ali manj odraža tudi sobna vodstva, ki bodo kos tem nalogam; e) skrbeti je treba za stalen dotok kadra na kmetijska posestva, ekonomije, kmetijska zadruge, s pametno in perspektivno politiko štipendiranja, zlasti pa tudi šolanja delavcev, ki so se izkazali v proizvodnji; f) sistem nagrajevanja urediti, da bi stimulirali kar višjo proizvodnjo in zagotovili pravilna notranja razmerja na posestvih in enkonomijah; stalno zviševale, tako da so kmetje špekulirali in zadrževali krompir, da bo cena še višja. Menimo, da je pravilna praksa, ki jo je z letošnjim letom poskusila uvesti Kmetijska poslovna zveza Kranj, namreč da naj bi bile odkupne cene vso odkupno sezono stalne, in da se posluje s kmeti na odprt račun, pove, kako je s to zadevo in tudi o blejski kanalizaciji. Tovariš Smit je rad ustregel naši prošnji, še prej pa je grajal zadnje članke o blejskem jezeru. Dejal je, da pišejo te stvari ljudje, ki z zadevo niso dovolj seznanjeni. Potem pa je dejal: »Sanacija našega jezera je prav- V i jw u-i * „___i„ „i__zaprav ze v teku. Prav včeraj tako da bi bila ta cena le akon- ... . . (8. oktobra) je bala na terenu tacija in bi dobil proizvajalec ob zaključku sezone še eventualno komisijsko razliko. To prakso bi bilo potrebno podpreti v republiškem merilu s g) pri investicijskih gradnjah strani sekretariata za blagovni na posestvih in ekonomijah vo- promet, tako da ne bi bilo po- toeUlstva^SDllon "ugotovili v mentaliteti vodstev posameznih. diti račun P življenjskih in de- trebno spreminjati že sklenjenih J da je med kmetijsko proiz- državnih posestev, ki se celo S^MS^S- *^V?**' ZlaSti [!°g0V°5OV__ZaradL r!S!*"t P°}-t.Z *°dnjo in trgovino premalo so- 0vanja, da bi kmetijska po~ branijo kreditov. So pa tudi primeri, da se že planirani objekti f^va lahko dosti več prispevala ne izvršijo (na primer Vrtnarija * reševanju preskrbe, če bi - se tako J^erjala v proizvodnjo Trovanih deficitnih pridelkov, ^sicer zelenjave in mleka. — Oskrba je zlasti slaba z vrtni Kranj). 7. Sindikalne podružnice se niso zadosti ukvarjale s problemi prehrane in kmetijstva, razen s tem, da so za svoje člane vča- J"^11- Načrt, da se v bližini mest sih oskrbeli ozimnico. Zato de-J^dijo vrtnarije v skupni povrni 300 hektarov, se prepočasi ^sničuje. Tudi dvig živinoreje . ePočasi napreduje, kar povzro-težave v preskrbi z mesom in **lobno. pa o gradnji stanovanj. ke v posameznih okrajih, tako 3. Ljudski odbori imajo pri kot je bil primer letos v Kranju, tem pomembno vlogo. Predvsem 7. Občinski sindikalni sveti je treba doseči, da se bodo z naj gradivo s tega plenuma ob- so bile vse temeljito proučene, večjo iniciativo lotili korenitih ravnavajo na razširjenih pred- Proučevali so jih naši najboljši ukrepov za zboljšanje kmetijske sodstvih oziroma plenumih. — proizvodnje odnosno preskrbe in- Člane sindikata je potrebno se- dustrijskih središč in temu znaniti z dejanskim stanjem v ustrezno spremenili svojo inve- občini oziroma z delom ter na- pod Poljšice in se bo spotoma, ob pretakanju — obogatila s kisikom. — Dotok v jezero pa bo urejen tako, da se bo po potrebi voda lahko usmerjala v več strani.« »Tudi o kanalizaciji je bilo že več polemik. Bi nam lahko povedali, kako je s tem?« »To ni res, da je kanalizacija speljana v jezero,« je dejal tovariš Smit in nadaljeval: »Vsa kanalizacija je speljana preko naselja Mlino v Savo Bohinjko. Vendar je ta že zelo stara in na mnogih krajih pokvarjena. Najslabša pa je na odseku od Park-hotela do Toplic. Kadar je prepolna, zlasti v deževnem času, na mnogih krajih udarja na dan in res odteka v jezero. Toda tudi to vprašanje bo letos rešeno, saj mora biti nova kanalizacija gotova do 15. decembra letos. Te dni bodo nadaljevali z neli. Ze spomladi smo namreč začeli graditi novo kanalizacijo in jo speljali do Park hotela, strokovnjaki m tudi nekateri iz Toda zaradj ,etne turif?tic;ne ^ komisija, ki je določila traso za dovodni kanal. Le-ta bo potekal iz Gori j, najprej po predoru pod zemljo do Poljšice, od tu pa bo preko Rečice speljan kanal — betonska kineta, da jezera v Zaki.« »Torej sta projekt in program že sprejeta?« »Ze. Povedati moram še, da je bilo pet aLi celo šest variant, ki do dobre preskrbe s ^tijskimi pridelki, kot so ugo-jj/di, je v sami proizvodnji. — večja bo proizvodnja, tem ijša bo oskrba. Za rešitev vseh P vPrašanj se bodo morali bolj . vzeti sami občinski ljudski od- ^ in drugi organi na terenu. * Preskrbi in kmetijstvu v okraju kranj »J^udi na razširjenem plenumu ^ trajnega sindikalnega sveta .Kranju ^ehjskimi pridelki. Za razpravo tem vprašanju so zbrali mnogo *°datkov in tako dobro osvetlili es Problem. končne ugotovitve plenuma so: ^>reskrba industrijskih sre-^ s kmetijskimi pridelki in lavci niso seznanjeni s stanjem v občinah in delom ljudskih odborov. 8. Sindikalne podružnice se niso udejstvovale in vodile računa o delu organov družbenega upravljanja na tem področju (sveti za blagovni promet, potrošniški sveti). 9. Premalo pozornosti se je posvečalo delu sindikalnih podružnic na kmetijskih posestvih, ekonomijah, zadrugah, saj je od 892 zaposlenih v zadrugah le 70 zaposlenih članov sindikata. Na osnovi teh ugotovitev je plenum -zaključil: 1. Preskrbo industrijskih središč je potrebno osamosvojiti sticijsko politiko. Doslej je bila skrb občin vse preveč usmerjena v industrijo, kjer jim je zagotovljen dobiček, niso pa razmišljali o političnih posledicah med delavstvom zaradi slabe preskrbe. Izboljšanje plačnega sistema namreč ne pomeni bistvenega izboljšanja življenjskega standarda, če je istočasno preskrba neurejena in podvržena stalnemu nihanju cen. Kmetijskim posestvom in ekonomijam bo potrebno nuditi več pomoči s krediti in v drugih oblikah. Včasih bo potrebno, da bodo odplačevanje anuitet prevzeli ljudski odbori itd. 4. Preskrba z mesom je bila letošnjo sezono dokaj slaba. V Kraniu so razpravljali o ne- °d nihanja stihijske proizvodnje okolici posameznih centrov bi težavah v preskrbi s individualnega kmečkega proiz- bilo potrebno ustanoviti razna vajalca. V ta namen je potrebno svinjska pitališča in vzrejo pe-zlasti okrepiti kmetijska pose- rutnine, kar bi nadomestilo po-stva in ekonomije in jih usposo- manjkanje govejega mesa. Pobiti za tržno proizvodnjo, tako sebno skrb je treba posvetiti tuda bodo v nekaj letih sposobna rističnim centrom, kriti 50 do 75 odstotkov potreb 5. Posebno negodovanje v zve-industrijskih središč po kmetij- zi s preskrbo z mesom je peski pridelkih, zlasti po zelenjavi, vzročilo menjanje cen, zlasti ker pori ljudskih odborov pri reševanju teh problemov. Hkrati je potrebno tudi industrijske delavce zainteresirati, da bodo dajali predloge in pomagali pri ukrepih. 8. Občinskim zborom proizvajalcev naj občinski sindikalni sveti predlagajo obravnavanje preskrbe in kmetijstva na posebni seji. 9. Okrajni sindikalni svet naj Okrajni ljudski odbor seznani s svojimi ugotovitvami in mu predlaga obravnavo te problematike na posebni seji. 10. Občinski sveti naj pregledajo stanje v sindikalnih podružnicah v kmetijstvu in trgovini in ukrenejo vse potrebno za njihovo organizacijsko ter kadrovsko utrditev. inozemstva. Osvojen je bil projekt, ki določa zajezitev Radovne in speljavo kanala do jezera. Vse ostale variante so bile zavrnjene, ker so zelo drage ali pa premalo učinkovite. Tudi načrt, ki ga je podal v »Delu« Ivo Pirkovič, je bil že prej zavrnjen. Predvsem zato, ker bi se na ta način — s fizikalnim zakonom o nategi — voda v jezeru zelo počasi menjala in hi proces trajal nekaj let. Projekt, ki smo ga osvojili, je tudi najcenejši in bo veljal 150 milijonov dinarjev. — Verjetno zone smo morali delo prekiniti.« -k V devetih mesecih že 75,4% letnega plana V Železarni na Jesenicah so družbeni plan izpolnili s 75,4 %, plan blagovne proizvodnje s 77,8 odstotka, medtem ko je bila realizacija dosežena celo z 80%. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker je kolektiv izpolnil plan kljub pomanjkanju delovne bodo z deli začeli že letos. Po sile. V juliju, avgustu in sep- tem kanalu bosta pritekla v jezero dva prostorni nska metra vode v sekundi, kadar bo vodo- tembru so imeli 200 ljudi manj, in to ob skrčenem normativu. Mesečne operativne plane so v staj reke Radovne dopuščaL To redu izvrševali in tudi presegali. pa bo predvsem jeseni, preko zime in pomladi. Ker je Radov-na hladnejša od jezera, bo njena voda sedala na dno in povzročala Kaže, da bodo letos plan v redu izpolnili, kolikor ne bodo nastopile težave zaradi pomanjkanja elektrike, kar že preti. -k Slabo izkoriščanje investicijskih sredstev mleku, krompirju, mesu. 2. Za dosego tega cilja je potrebno : a) zboljšati strukturo investi- so v mesnicah prodajali vse meso kot najboljšo kvaliteto. Med potrošniki prevladuje mnenje, da si tu kujejo dobičke mesarji, ker ni nobene evidence nad iztržkom, ker v nobeni mesnici ni-irnih blagajn. Zato vse mesnice uvesti °m je danes skoraj popolno-v odvisna od stihijske proiz-k^nje individualnega kmeta, ki . paradi razdrobljenosti in presne uporabe agrotehničnih cij v korist kmetijstva; tegjj*^ zeI° nest30!1113- Zaradi b) v kmetijska posestva in eko ^eri-si6 preskrba industrijskih nornije vlagati več sredstev in majo registri ,^išč podvržena nihanju tako jim nudili pomoc B krediti; je potrebno v ' kot zalog blaga. * Kljub temu, da imajo držav- ^posestva 1.014 hektarov zemlje , Ob rekonstrukciji BPT v Tržiču He\ tega 980 hektarov obdelovalci. 8 165 zaposlenimi, ne pome-,J° v kmetijstvu nobenega bi-„ enega faktorja, ki bi lahko j^Pdrio vplival na težavni polo-^ v preskrbi. N. pr.: vsa po-J^tva redijo 299 krav in 235 glav j^Se goveje živine, 269 praši-^. in 34 konj. Dnevna proizvodih mleka teh posestev je 2000 ^5°v» to je komaj 10 odstotkov Revnega odkupa mlekarn. Z vla-j^iem v posestva in s primerki kadri bi bilo mogoče v krat-obdobju na teh posestvih ^Sruti proizvodnjo mleka naj-Jrni na 15.000 litrov dnevno (se-l900o Ce^ot;ni odkup mlekarn je (Nadaljevanje s 1. strani) Precejšen del razprave na torkovi seji OLO jn bilo posvečeno investicijskim vlaganjem in koriščenju investicijskih sredstev v letošnjem prvem polletju. Okrajni družbeni plan namreč predvideva, da bodo investicijska vlaganja v osnovne fonde na območja okraja znašala v tem letu 7,835 milijonov dinarjev. Vendar kaže dejanska izvršitev po evidenci Narodne banke, da so vlaganja v prvem polletju dosegla le 38 % letnega plana, do konca avgusta pa se je ta odstotek povečal na 54,8. Slabše koriščenje investicijskih sredstev v prvih osmih mesecih kažejo gospodarske panoge (44,4 %), boljše pa negospodarske panoge (76,4%) SJilS^iS pito Nadalje Investicijska vlaganja v prvih osmih mesecih letošnjega leta so n. pr. dosegla v Industriji 45,4'/« VEČJA PROIZVODNJA V DRUGEM POLLETJU — UGODEN START ZA IZPOLNITEV PERSPEKTIVNEGA PLANA V PRIHODNJEM LETU Predsednik gospodarskega odbora IS LRS tovariš Tone Bole je v razpravi predvsem poudaril, da smo z letošnjo proizvodnjo lahko celo zadovoljni, saj presega vsa optimistična predvidevanja. Akcija za še večjo proizvodnjo v prihodnjih mesecih je zelo pomembna kot start za prihodnje leto, v katerem naj bl že izpolnili osnovne naloge petlet- 16 *ia litrov). Podoben položaj v ostalih kulturah. Proizvod- krompirja na vseh devetih ^j. estvih ni znašala lansko leto s odstotkov celotne proiz- 5 ^bje v okraju. • Ostale zemlje v družbeni t^-1 (zadružne, SLP) je 2760 hek- *0qr ^e]°v- Zadruge obdelujejo 838 j^arov (625 hektarov gozdov, ^hektarov neplodne, 203 hek-Pašnikov in 31 hektarov 6 zemlje), 1P22 hektarov ima-najemu delavci in kmetje. fcgZ, JaJo možnosti, da bi ta '•<5 . Postala jedro novih dr-m, n^ kmetijskih posestev in qf*iomij. k ' Struktura investicij je za p otijst,vo v primeri z ostalimi j^ta°gami izredno slaba. N. pr. j a 1957 je bilo vloženo v: in- IsJtrIJo 62,2%, promet 6,8%, jj^tijetvo 3,4%; leta 1958: in- Wtrijo 58'4°/<>> promet. 6,6%, S*?iistvo 5'5 °/o; leta 1959: iTldu" tjj'J0 65,7 »/o, promet 0,9 %, kme- Hšx 7 */°' razen tesa Pa ie ko~ Sr enJe že tako minimalnih v SW v kmetijstvu zelo slabo: °smih mesecih letošnjega leta Z rekonstrukcijo predilnice v BPT v Tržiču bodo povečali proizvodnjo za 785.5 ton letno. To bodo dosegli z malenkostnim povečanjem števila vreten — 4160, da jih bodo, po rekonstrukciji, imeli skupaj 24.944. Tako bodo pri povprečni metrski številki 27.66 dosegli 3900 ton proizvodnje letno. Zakaj bodo povečali oziroma rekonstruirali predilnico? Predvsem zato, ker predstavljajo predilnice v jugoslovanskem merilu ozko grlo. Razen tega je Bombažna predilnica in tkalnica že stara tovarna. Zaupali so nam ,da bodo prihodnje leto proslavili 75-letnico. V teku so že priprave za kar najlepšo proslavo, ki bo predvidoma avgusta prihodnjega leta. Za preureditev tovarne so imeli več načrtov, vendar so se oprijeli tega, ki je najgospodarnejši, ki ne zahteva večjih gradbenih del, kar bi rekonstrukcijo podražilo. S tem pa so dokazali tudi to, da se tudi v starih tovarnah da proizvodnja modernizirati. Rekonstruirali bodo okoli 80 odstotkov strojev, nekaj pa bodo kupili tudi novih. Banka je odobrila 309 milijonov investicijskega posojila, precej sredstev pa bodo vložili tudi iz lastnih skladov. Te pa predvsem za ureditev in dozidave ostalih obratov. Nekatere obrate bodo morali razširiti, da bodo zaposlili tisto delovno silo, ki bo ostala na razpolago ob rekonstrukciji predilnice. Analiza delovne sile je namreč pokazala, da bodo novo proizvodnjo v predilnici opravili s 477 delavkami in delavci, torej 95 ljudmi manj kot letos. To pa bodo morali zaposliti v drugih obratih. Po rekonstrukciji bodo namreč zaposlovali na 1000 vreten le 5.9 ljudi, doslej pa so jih imeli 8.8. Ti podatki hkrati dokazujejo, da se bo produktivnost dvignila za 28.5 odstotkov. dopolnili. S tem v zvezi bodo odpravili tudi transmisijski pogon strojev. Čeprav bo v prihodnosti manj strojev, bo proizvodnja precej večja. Od sedanjih 28 »glajar-jev« jih bodo rekonstruirali 15, kar bo zadoščalo proizvodnim potrebam. Na novo bodo uredili tudi naprave za zračenje. Kot so nam Z deli za povečanje predilnice so že začeli Ob tem bi povedali tudi to, da v dosedanji predilnici tudi stroji niso bili razpostavljeni po tehnološkem postopku. To pomanjkljivost bodo z rekonstrukcijo odpravili. Stroje že prestavljajo. Nabavili bodo tako imenovane raztezalke, ostale stroje pa bodo preuredili in povedali, dela dobro napredujejo in bodo končana predvidoma konec prihodnjega leta. Ze letos bodo postavili 48 novih avtomatov v tkalnici, prihodnje leto pa bodo dobili še 140 avtomatskih tkalskih strojev. planiranih vlaganj za leto 1959, v državnem sektorju kmetijstva le 13 %, kmetijske zadruge in poslovne zveze so porabile že 44,5 % sredstev, gozdarstvo 71,7%. gradbeništvo 52,8 %. trgovina 33,7 %, gostinstvo in turizem 26,5 '/t, obrt 45,9 Vo, investicijska vlaganja pri prometu pa so v prvih osmih mesecih letos že presegla letni plan za 87,7 %. Od negospodarskih panog omenimo stanovanjsko izgradnjo, ki je v prvih osmih mesecih porabila 61,3% sredstev. Primerjava ivesticijsklh vlaganj s planom po virih sredstev nam pokaže, da so bili stanovanjski skladi v prvih osmih mesecih letos črpani v višini 86,7 %, proračunska sredstva v višini 56,2 Vo. amortizacija v višini 74 %, posebni skladi v višini 72,7%, »kladi podjetij pa le v višini 37,4.%. Medtem ko je koriščenje stanovanjskih skladov v okraju dobro, pa je stanje slabše v kranjski občini. Predsednik ObLO Kranj Franc Puhar je v razpravi poudaril, da moramo problem črpanja investicijskih sredstev razdeliti na 4 vprašanja. Prvo je vprašanje načrtov, za katere je rok izdelave zaradi premajhnih projektantskih kapacitet zelo dolg, tudi 2 leti in več. Drugo je vprašanje programov. Ker nimamo za več let naprej izdelanih programov, smo z njimi vedno v zaostanku in zato zakasnimo sredstva. Tretje vprašanje so gradbene kapacitete, ki ne zadoščajo. Razen tega pa je letos zelo kritično tudi vprašanje materialov. Poznamo primere, da so z gradnjo objektov pričeli tudi dva meseca kasneje, ker ni bilo materiala. Je tovariš Bole govoril o tržišču, na katerem je intenzivno povečanje potrošnje povzročilo nekatere probleme, predvsem večje povpraševanje koj je ponudba. Akcija za rešitev tega problema mora biti usmerjena predvsem v povečanje proizvodnje. Precejšen del razprave je tovariš Bole posvetil investicijski potrošnji, kjer je problem predvsem v tem, da rekonstrukcije v industriji ne bodo izvršene v predvidenem roku. Vzroki za to so predvsem v vprašanju programov perspektivnega razvoja posameznih gospodarskih organizacij in v vprašanju tehnoloških rešitev v investicijskih elaboratih, ki so marsikje zastarele, ne iščejo novih, modernih tehnoloških postopkov, ki bl povečali racionalizacijo dela hi pocenili produkcijo. Tovariš Bole Je poudaril, da bi morali predvsem delavski sveti obravnavati problem boljših tehnoloških rešitev v investicijskih elaboratih. V razpravi o koriščenju investicijskih sredstev so sodelovali še predsednik Sveta za družbeni pla« in finance Okrajnega ljud. odbora Dušan Horjak, direktor Železarne Jesenice ing. Matevž Hafner, predsednik UO stanovanjsko-kreditnega sklada ObLO Kranj tovariš Seljak, predstavnik Občinskega ljudskega odbora Bled in predstavniki podjetij »Peko« Tržič, »Iskra« Kranj in »Sava« Kranj. O uspehih kmetijstva v letošnjem prvem polletju in o investicijah v kmetijstvu, predvsem o izvajanja ureditvenih načrtov socialističnih kmetijskih posestvih, pa sta v razpravi govorila ljudski poslanec Anton Peternelj in predsednik OZZ Kranj Tone Hafner. a. t. 4 »glas gorenjske« KRANJ, 16. OKTOBRA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Gospo-avetska ulica 9, telefon 218 in 595, ■aročil* za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475. Na Cesti JLA v Kranju sem na-iel svetilko za moped. Lastnik jo dobi v ogl. odd. 4718 Enonadstropno vseljivo družinsko hišo v Kamniku prodam ali zamenjani za hišo v Ljubljani ali Kranju. Podrobnosti o tem dobite pri Marti Aparnik, Kamnik, Kidričeva 13. 4719 Ugodno prodam zaradi selitve akoraj nov emajliran štedilnik. — Vera Vejnovič, Stritarjeva 4/III — Kranj. 4720 Prodam dve dvodelni dobro ohranjeni okni 90 krat 140 z okenskimi mrežami. Jezerska cesta 120, Kranj. 4721 Zaradi pretežkega prenašanja motorja zamenjam gnojnično črpalko na motor za ročno. Prodam tudi dobro ohranjen koleselj. Naslov v ogl. odd. ' 4722 Prodam nov elektromotor 2,4 KW — ogled iz prijaznosti pri Francu Markiču, Gasilska 1 .Kranj. 4723 Prodam kosilnico »Hans«, Sp. Bralki 65, Cerklje. 4724 Prodam po zmerni ceni dobro ohranjen šivalni stroj z dolgim čolničkom. Olga Koritnik, Mestni trg 19, Šk. Loka. 4725 Poceni prodam dobro ohranjene ienske plašče, kostume, obleke, rabljeni gradi za žimnice in skoraj nov globok otroški voziček. Vprašati Titov trg 29, I. nadstropje. 4726 Prodam večjo količino belega krompirja. Nasglov v oglasnem oddelku. 4727 Prodam psa ovčjaka. Sp. Duplje It. 23. 4728 Prodam nov voziček nosilnosti 100 kg. Naslov v ogl. odd. 4729 Kupim parni kotel od 120 do 150 litrov in vzidljiv malo rabljen kotel od 120 do 150 litrov. NasJov v oglasnem oddelku. 4730 KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh-Virmaše išče vestnega in poštenega hišnika. Prednost imajo prosilci, ki imajo veselje do kulturnega dela. Enosobno stanovanje s pri- tiklinami je v domu na razpolaga. Prošnje pošljite do 20. oktobra, potrebne informacije ]»a dobite vsak dan po 14. uri v Kulturnem domu. 4731 Nudim dosmrtno stanovanje upokojenki. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4732 Preklicujem mesečno vozovnico Kranj — Trstenik. Perčič Marička, Trstenik 9. 4733 Dne 25. septembra 1959 sem našel na cesti od Podbrezlj do Po-savca nove dolge ženske hlače. Praprotnik, Ljubno 76, Podnart. 4734 Prodam zavorne bobne z obroči, gumanl ki rezervnim obročem za gumi voz. Ogled samo popoldn« pri Francu Zupanu, Kidričeva 29, Kranj 4735 Šofer C-E kategorije išče zaposlitev v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod sposoben. 4736 Električni kabel NKB 4 krat 10 40 ra ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4737 Štedilnik dvodelni za približno 200 oseb ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4738 Prodam teilco 7 mesecev brejo. Cerklje 54. 4739 Dva prašiča 80 do 90 kg prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4740 Prodam malo rabljeno lončeno peč. Tobi pečico, otroško posteljico. Naslov v oglas, oddelku. 4741 Gospodinjsko pomočnico nujno Iščem. Ostalo po dogovoru. Ing. Bedene, Cesta Kokrškega odreda 2, Kranj. 4742 Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje-amaterje in tečaj za mopediste. Prijave sprejema trgovina »Krvavec« v Šenčurju dp 22. oktobra 1959. 4743 Fanta aH starejšega moškega iščem h konjem. Nastop službe takoj. Koželj Frančiška, Zg. Pirniče št. 17. 4744 Iščem žensko. Ostalo po dogovoru. Šenčur 113. 4745 Kdor odda v najem neopremljeno sobo šoferju samcu v Kranju ali okolici nudim nagrado ln 2.000 din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Čimprej«. 4746 Zamenjam enosobno večje stanovanje v centru za manjše ali gar-soniero.« Poizvedbe: Prešernova ul. št. 13 (modistinja) Kranj. 4747 ZAHVALA: Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici, ki mi je izplačal 20.000 din po mojem nepozabnem tragično preminulom sinu Milanu. Franc Debeljak, Savska 36, Kranj. Interesenti za zidno opeko naj se zglasijo na Hafnerjevi poti 2, Kranj. 4748 SPREJMEMO 2 vajenca za strojno ključavničarsko stroko 2 strugarja 2 rezkarja ln več vodovodnik instalaterjev. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. KOMUNALNO PODJETJE VODOVOD, KRANJ Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri TOVARNI LEPENKE V TRŽIČU na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 28. septembra 1959. leta razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA OBRATOVODJE. Pogoji so naslednji: 1. absolvent industrijske papirniške šole in najmanj pet let prakse v 'industriji lepenke; 2. druga odgovarjajoča strokovna izobrazba in več kot pet-letna praksa v industriji lepenke. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop shiržbe je možen '.akoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na Tovarno lepenke v Tržiču do 10. novembra t. 1. — Stanovanje na razpolago. Klub gospodarstvenikov v Kranju obvešča podjetja in ustanove, da bo v soboto, 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v klubskih prostorih Prešernova 11/1 POSVETOVANJE 0 UPORABI ELEKTRONSKIH RAČUNSKIH STROJEV v gospodarskih in drugih organizacijah. Referate bodo imeli tov. Čcbašek, zastopnik firme JBM tov. Križaj, šei' organizacijskega biroja LITOSTROJ in tov. Krvštufek, šef organizacijskega biroja ISKRA. — Cilj posvetovanja je pretresti možnosti in prednosti organizacije takega servisa za več organizacij v Kranju, ki bi opravljal za vsa podjetja knjigovodske in druge računske posle. VABLJENI! RAZPIS Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri občinskem (ljudskem odboru Železniki razpisuje delovno mesto 1. UPRAVNIKA MESARIJE ŽELEZNIKI 2. UPRAVNIKA ZDRUŽENIH GOSTINSKIH OBRATOV ŽELEZNIKI Pogoj za razpisano mesto pod 1. je srednja strokovna izobrazba ali kvalifikacija v mesarski stroki z večletno prakso na vodilnih mestih. Pogoj za razpisano mesto pod 2. je srednja strokovna izobrazba aH kvalifikacija v gostinski stroki z večletno prakso na vodilnih mestih. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo do 31. oktobra Komisiji za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ObLO Železniki. URADNI DNEVI PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE V TRŽIČU »Občinski ljuds*ki odbor Tržič obvešča, da ima sodnik za prekrške ObLO Tržič uradni dan vsak ponedeljek od 15. do 16. ure za stranke, od 16. do 19. ure pa za vabljene stranke in sicer na sedežu ObLO Tržič, soba 13/11. — Občinski ljudski odbor Tržič.« NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE AVTOPROMETA KRANJ Vse poslovne tovariše, podjetja in ustanove obveščamo, da se zaradi naročil za vsakovrstne prevoze in informacije poslužujte nove telefonske številke 361 in že prej obstoječe 276. Za vse odhode avtobusov v vse smeri pa se poslužite številke 590. »Avtopromet«, Kranj VPIS V GOSPODINJSKI, JEZIKOVNE IN DRUGE TEČAJE Šolski odbor osnovne šole Luci-jan Seljak v Kranju (Stražišče) vljudno vabi odrasle interesente za vpis v gospodinjski tečaj, tečaj nemškega in angleškega jezika (začetnega in nadaljevalnega) ter v šolo za starše, ki bo obravnavala vprašanja vzgoje in zdravja otrok. Podrobnejša navodila dobe interesenti v pisarni navedene šole. Šola sprejema prijave do 20. oktobra. 15., 17. in 19.30 uri amer. barv. cinem. film »PRIŠEL IZ LARA-MIJA«. Bled: 16. do 19. oktobra ameriški barv. cinem. film »BODIMO SREČNI« — predstava vsak dan ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. ia 20. uri. Radovljica: 17. oktobra ob 20. uri ter 18. oktobra ob 16., 18. in 20. uri angl. barv. cinem. film »GLOBOKO SINJE MORJE«; 18. oktobra ob 10. uri matineja sovj. barv. filma »POVEST O GOZDNEM VELIKANU«. Ljubno: 17. in 18. oktobra omer. barv. film »RDEČE PODVEZICE« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, Škofja Loka: 16. do 18. oktobra franc. cinem. film »TA-MANGO«. »DOM«, Sovodenj: 17. in 18. oktobra za mladino češki film »NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ«, v počastitev krajevnega praznika jug. film »KALA«. Zlri: 17. in 18. oktobra kitajski film »BELOLASO DEKLE«. Pred-»tava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri. Začasno, ali kakorkoli že, deske z avtobusnimi voznimi jih vidite na sliki, turistične Radovljice ne krase redi, U r LU r7\ V KRANJU Korenček 30, čebula 40 do 50, krompir 14 do 16, sladko zelje 10, ohrovt 15, sladka repa 5, kisla repa 30, salata 50 do 60, pesa 30 do 40, zelena paprika 40, redkev 20, cvetača 80, paradižnik 40 do 60, kumare 30, slive 50, zabolka 40 do 60, hruške 60 do 100, grozdje 50 do 120, fige 70, med 400, sir (skuta) 100 do 120, surovo maslo 480 do 560 din kilogram. Fižol 70 do 80, ajdova moka 70, ješprenj 60 do 75, kaša 70 do 80, krma za kokoši 35 do 40, koruza 40, proso 35, oves 20 do 25, krhlji 50, orehi 70 do 80, kostanj 40, lisičke 40 do 50, mleko 30 in smetana 200 din liter. Jajc« 25 do 26 din kos, kokoši 450, piščanici 250 do 400, zajci 200 do 230, česen 5 do 15 din glavica, špinača 20 din merica. V KAMNIKU Salata 50 do 70, zelje 12 do 15, kislo zelje 50, krompir 16 do 18, pesa 30, paprika 40 do 50, paradižnik 45, kumare 30 do 40, fižol v Stročju 60, kolerabice 50 do 60, rumena koleraba 15 do 20, čebula 40. česen 100, cvetača 60 din za kg. Jabolka 40 do 46, hruške 70, slive 50, grozdje 90 do 120 din za kilogram. Jajca 26 do 28 za komad. Lisičke 40 din za liter. Ajdova moka 80, krma za kokoši 35 do 40, ješprenj in kaša 80 din za liter. V RADOVLJICI Jabolka 46, grozdje 80, hruške 60, slive 50, kostanj 65, limone 200, paprika 52, zelje 14, česen 138, čšpinača 100, čebula 38 din za kilogram. Jajca 26 din kos. V primeri s prejšnjim tednom je pridelkov več. V SKOFJI LOKI Salata 50—60, krompir 14—15, čebula 40—50, cvetača 60—70, zelje 10—L5, kislo zelje 45, ohrovt 20, korenje 30, kutine 50, grozdje 40—80, jabolka 40—50, hruške (slabe vrste) 30—40 din Vi K. J. ŠKOFJA LOKA VPRAŠANJE: Zanima vas, doklej je podjetje dolžno plačevati dnevnice za službena potovanja oziroma, kdaj prične z izplačilom terenskega dodatka? ODGOVOR: Na osnovi 6. točke Odredbe o najmanjših zneskih povračil stroškov za službena potovanja, za terensko delo in nadomestilo za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 26/58, 1/59) pripada delaven, ki je na službenem potovanju v istem kraju pravica do dnevnice največ za 30 dni. Za nadaljnjih 30 dni, ki jih prebije v istem kraju pa do 50 odstotkov teh dnevnic. Ce ostane delavec, ki je nad 60 dni v Istem kraju, ima namesto dnevnice pravico do nadomestila za terensko delo. B. T. KRANJ VPRAŠANJE: Zanima vas, koliko je podjetje upravičeno zmanjšati terenski dodatek, če vam je v času vašega službovanja kot kuharica v počitniškem domu preskrbelo podjetje hrano in stanovanje. ODGOVOR: Nadomestilo za terensko delo določi podjetje v tarifnem pravilniku, vendar nadomestilo ne sme biti manjše, kot je določeno po 17. točki Odredbe o najmanjših zneskih povračil stroškov za službena potovanja, za terensko delo i« nadomestil za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 26/58, 1/59). Če je podjetje organiziralo na terenu nastavitev ln pr6' hrano, se zneski terenskih dodatkov zmanjšajo za 20 odstotkov. P. J JESENICE VPRAŠANJE: Kdaj in pri kakšnih pogojih preneha delov«o Tazmerje delavcu, ki je obsojen na zaporno kazen. ODGOVOR: Po 343. členu Zakona o delovnih razmerji* (Uradni list FLRJ, št. 53/57) preneha delavcu delovno razmerje pri podjetju po samem zakonu, če je bil s pravnomočno sodb« obsojen na zapor daljši kot eno leto z dnem, ko nastopi kazen ali če je delavcu s pravnomočno sodbo sodišča prepovedan« opravljanje poklica, ki ga opravlja v gospodarski organizaciji« z dnem pravnomočnosti sodbe. ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA, 17. OKTOBRA 8.35 Italijanske in francoske popevke; 9.30 Partizanske pesmi; 9.45 Kvintet Jožeta Kampiča; 10.10 An-sambelski prizori iz oper G. Verdija 11.30 Pionirski tednik; 12.15 Jurhar: Gozdarske naloge v jeseni; Kmetijski nasveti — Ing. Franjo 12.45 Alpski zvoki; 13.30 Križem po Jugoslaviji v narodnih melodijah,- 14.25 Zanimivosti iz znanosti tehnike; 15.40 Na platnu smo Vr književnosti — Viktor Konjar: ni se, življenje; 16.00 V svetu °f6 nih melodij; 18.00 Radijska uniV'". za — "VVilhelmina IvanoW»*J Zvezde, kozmični laboratorij j III.; 18.30 Športni tednik; 2#' Kulturna tribuna — Boris Osnova in naloga idejne ZKS — II. i 21.00 S festivala r s>1 burgu. Ziher>: borb" TOREK, 20. OKTOBRA TJ* 8.35 Za staro in mlado; 9.00 s slavnimi dirigenti; 10.10 ^e y popevk iz »Opatije 1959«; l0--5 ritmu Latinske Amerike; m prosvetnih društev — Nekaj Oddaja za otroke; 12.15 Kmetij\. posnetkov s pevskih revij leta nasveti — Cirila Bambič: So ^ 1958 in 1959 v Kranju; 16.30 Za kuhinje; 12.45 Poje zbor p°^r prijetno razpoloženje; 17.10 Melo- JNA iz Beograda; 14.25 Zani*' | R8*' Delavski svet Tovarne klobukov »šešir« škofja Loka raz-plsnje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 barvna aparata Hup z elektromotorjem 1 barvni aparat Dehup z elektromotorjem 1 pihalni stroj Heinze na transmisijski pogon 1 trgalni stroj Fay na transmisijski pogon 2 hidravlični stiskalnici na ročni pogon 1 šivalni stroj za polcilindre — za podlogo Pribil 2 šivalna stroja za šivanje podloge Pribil 1 šivalni stroj za entlanje — klobučarski 1 elektromotor 7,5 KW Simens Subert 1 elektromotor 10 KW Elin z desnimi vbodi 1 stroj za entlanje okrajcev Pribil I dinamo 1,5 KW 1 transformator 380/220 V 1 dvokolo znamke Eska 1 strižmi stroj dvomestni Turner Othertto« 1 parni stroj 1 stroj za stegovanje okrajcev Mezzora 1 kladvičasta valjka Ogled sredstev v podjetju od 6. d« 14. mre vsak dan. »STORZIČ«, Kranj: 16. in 17. oktobra ob 15.45, 18. in 20.15 uri amer. barv. cinem. film s stereo-fonskim zvokom »PREKINJENA MELODIJA-«; 18. oktobra ob 10. uri ital. film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«, ob 13. uri amer. barv. film »VALENTINO«, ob 15.15, 17.30 in 20. uri amer. barv. cinem. film s stereofonskim zvokom »PREKINJENA MELODIJA«. »TRIGLAV«, Primskovo: 17. oktobra ob 18. in 20. uri ital. film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«, 17. oktobra ob 22. uri ter 18. oktobra ob 15., 17. in 19. uri mehiški barv. film »SERENADA V MEHIKI«. »SVOBODA«, Stražišče: 17. oktobra ob 18. in 20. uri ameriški barv. cinem. film »SEDEM LET ZVESTOBE«; 18. oktobra ob 10., 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »VALENTINO«, ob 14. uri pa ital. film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«. Naklo: 17. oktobra ob 19. uri amer. barv. cinem. film »PRIŠEL IZ LARAMIJA«, 18. oktobra ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinem. film »DAVEK ZA KRUTOST«. »KRVAVEC«, Cerklje: 17. oktobra ob 20. uri amer. barv. film »VALENTINO«. 18. oktobra ob dije za vas; 18.00 Jezikovni pogo vori; 18.45 Okno v svet; 20.00 Pokaži, kaj znaš; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna,- 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 18. OKTOBRA 7.35 Narodne pesmi v raznih izvedbah; 8.00 Mladinska radijska igra — A. Milne. Tiger v Pujevi druščini; 8.45 iz mladinske solistične glasbe; 10.00 Še pomnite tovariši . . . Ob petnajstletnici osvoboditve Beograda; 11.30 Dušan Že- sti iz znanosti in tehnike Naši potniki na tujem; 17.10 rs** govor z volivci; 18.00 Iz zb°r it spominov; 18.20 Kotiček za j ljubitelje glasbe; 18.45 RaZ^3| o mednarodnih vprašanjih: Radijska igra — Adolf Br«»a Velika dnevna glasba; 21.39 Zadnji športni rezul V ENEM STAVKU O Po tretjem dnevu sredoz^ ljeznov: Srečno, rudarji Krekel skih športnih iger v Bejrutui 13.30 Za našo vas; 15.30 Koncert jugoslovanski tekmovalci pihalnega orkestra JLA p. v. Pavla skupno osem medalij, in ^j.j. cvsvo.11 sic* za kilogram. Kisla repa, špinača videli; 16.00 V dvoranah »Svobod« Operne arije pojo naši solisti; ih^ in motovileč po 20 din merica, kostanj 40 din liter, jajca 26 din kos, sirček 14—15 din kos Ln smetana 20 din zajemalka. V TRŽIČU Poročili so se: Kamil Legat, strokovni učitelj in Marija Slibar, učiteljica; Blaž Klemene, delavec in Valentina Markun, kmečka delavka. Umrli so: Franc Steiner, sin strojnika in Jerca Arnež roj. Klein-dinst, gospodinja. NA JESENICAH Poročili so se: Vincenc Kerin, uslužbenec in Marija Rutar, sobarica; Alojzij Vovk, strugar in Marija Rihtaršič, uslužbenka; Emil Stražišar, uslužbenec in "Elizabeta Mlakar, delavka,- Vincenc Sedej, elektromonter in Pavla Birk, ser-virka; Alojzij Berginc, šofer in Bernarda-Nada Kavčič, gosp. pomočnica; Pavič Tapuškovič, dela- koncert; 22.10 Glasba z Elizejskih kandidatov za svetovnega vec in Bosiljka Krmpotič, trgov- poijan. ka, ki je bil v sredo Žakljuce%- Zagrebu, je vrstni red našle ^ Tali 15,5, Keres 14, SmW?rJL PONEDELJEK, 19. OKTOBRA PetJrosjan' 11(5) Gligorič 10,5, ^ 8.40 Poje ženski pevski zbor scher 8,5, Benkii 6,5 in Ola * France Prešeren iz Kranja p. v. 6 točk. g> Po sedmem kolu Petra Liparja; 9.00 Naš podlistek skega šahovskega prvenstva — Boris Prikril: Borba na Atlanti- goslavije vodi Jocićeva s o-3' r ke. © Na svetovnem košar ^ skem prvenstvu za žensK®^ bili v sredo odigrani dve *® jj* V prvem srečanju je ^°TJerej# zveza premagala Severno K° z 89 :24, Bolgarija pa je p vila ČSR s 54 : 47. JugoslavU ^ je v torek premagal Scverao Brzulje; 16.20 Majhen mozaik; 17.30 Radijska William Shakespeare: Richard,-18.29 Orkestralna medigra; glasbeni zlate: Čuk in Lončar v f^*re-igra — nju ter Brinovec v plavanju, ,_______ ,r_______ t____ :„ DO'1'' Jeger in V°l ska pomočnica. Umrli so: Anka Polak roj, Rako-vec, gospodinja; Amalija ,Kavčič roj. Hariš, gospodinja; Franc Gre-gori, tovarniški delavec,- Janez Kocijančič, osebni upokojenec; Marija Truhačev roj. Papler, gospodinja; Anica Čuden, novorojenček; Izidor Jurman, novorojenček. brnc: Kocmur, jcgei *•» - ^tr 20.05 v plavanju ter dve bronasti Ali jih poznate?; 20.25 Zabavne janovič v streljanju. © P° .-^ melodije; 21.00 Nedeljski operni tjem delu šahovskega tuI'n^a' Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22., ku — 1.1 9.20 Iz filmov in glasbenih revij; 10.10 Od tu in tam; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Stari grad pripoveduje; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Marjan Pavšič: Razvojna pot naše živinoreje; 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Vsi ljudje se rodi- 23. in 24, uri ter radijski dnevnik jo svobodni; 15.40 Listi i« damače je rejo premag; rezultatom 50 : 47. KRANJ, 16. OKTOBRA 1959 KULTURA IN PROSVETA Pred prvo premiero v Prešernovem gledalištu »Žalujoči ostali« in dva jubileja Se nekaj dni skrbnih priprav Bruin v drami »Mladost pred so- er mrzlične vznemirjenosti in diščem«.« ^vesa v Prešernovem gledališču Potem sem se zapletel v raz-v Krar ŽIVLJENJE V KLUBIH mora imeti privlačno vsebino inju se h.o dvignila. Za prvo govor s tovarišem Klavorom. Premiero v sezoni, ki bo v torek, »V koliko vlogah sem nastopil, Čeprav pišemo sredino oktob- zborov docela napačno. Občni javnosti. Posebno mnogo si obe-ra, to je čas, ko bi morala biti zbor naj ne služi preteklosti, tajo od »novih oblik« dela, kar naša prosvetna društva sredi temveč prihodnosti. Nedvomno pa jih pogosto spravlja v ne-^- oktobra ob 20. uri, je igral- se ne spominjam. Vem pa, da se naJbolj zagnanega dela, lahko bi bil v tem primeru dobro pri- majhno zadrego. Ne znajo si ^skupina gledališča naštudirala tega v štiridesetih letih nabere kvečjemu ugotovimo, da se mno- pravljen občni zbor še posebno namreč posebno dobro predstav-f«ušićeve — »Žalujoče ostale«, precej. Prvikrat sem stopil na 8a društva le zlagoma otresajo potreben. Ugotoviti bi moral ljati, kakšne naj bodo nove ob-*i bodo — kot kaže — s svojo odrske deske 1919. leta kot pet- vpliva poletnega premora. Da je vzroke, ki so zavrli društveno like in metode dela. Dobronamerno živo aktualnostjo, gleda- najstletni dijak v Bovcu. Igral tomu tako- pričajo tudi priprave delo, hkrati pa poiskati nove merno hotenje — za vsako ceno "^emu občinstvu ugajali. sem sodnika v »Desetem bratu«. na društvene občne zbore, katere možnosti, da bi društveno delo najti primerno obliko dela — se Tokratna premiera pa utegne Med kranjske igralce — amater- bi društva, po programu iztrgali iz odrevenelosti. pogosto konča v jalovem iska-blt/ še posebno mikavna. Ob tej je sem se uvrstil 1926. leta, in okrajnega Sveta Svobod, opra- Značilen utegne biti naslednji nju. To iskanje je postalo zlasti Priložnosti bo igralska družina sicer v Cankarjevi drami »Hlap- vila do konca oktobra. Vse pa primer. Nekatera prosvetna dru- mrzlično v zadnjem času, ko smo Pfoslavila dva jubileja dolgolet- ci». Z delom sem nadeljeval tudi kaže, da se bodo občni zbori — štva so 0bčne zbore preprosto začeli ustanavljati po občinah flih prizadevanj na področju takoj po osvoboditvi.. .- vsaj v mnogih primerih — tudi preiožila na kasnejši čas. Opra- Delavske oziroma Ljudske uni- ^aterske igralske dejavnosti — Vse ostalo je tovariš Klavora letos zavlekli pozno v zimske vičujejo se, da bodo to obvez- verze, ki naj poslej skrbe za izo petnico igralke Božene Igličeve skromno zamolčal. — Ne bo od- mesece. To pa pomeni malone nost opraviii pozneje, ker bi pri- braževanje. Z nastankom teh 'n 40-ietnico igralca — režiserja več resnica, da je bil Klavora ^to kot skrajšati sezono kultur- prave ^ občne zbore zavirale izobraževalnih teles pa se je Klavore. prvi, ki je po 1945. letu dal po- no-prosvetnega dela za nekaj redno društveno delo. — Mar v svobodašev ponekod polastil ob- Ondan sem oba jubilanta obi- budo za ustanovitev amaterskega mesecev. takšnih primerih, ko gre sicer za čutek manjvrednosti — občutek, ?J*J v »obrekovalnici« Prešerno- gledališča v Kranju. Vsekakor je kratkim smo zabeležili požrtvovalno, vendar nenačrtno da Svobode in prosvetna društva, ^Sa gledališča in izrabil kratek preskromen, da bi govoril o svo- primert rosvefcnega dela v novi sezoni, turnih dobrin širokim množicam Nasprotno od takšnih primerov m oblikovanja zdravega razved- je takšno poimovanje občnih in smotri kulturno-prasvetne de- škem debutu je bil moj partner J* odru tovariš Klavora, tokrat Pa skupaj kja.«. Je naključje hotelo, da bova proslavila svoja jubi- >VV kateri vlogi ste najraje nakopali ?« »V vlogi vzgojiteljice in zago-v°nnice mladih ljudi Eve de PROSVETNI DELAVCI V PRIMORJU Preteklo soboto so prosvetni "klavci kranjskega okraja obišli naše Primorje. Izletniki so ^ najprej zanimali za moderno °Varrio vozil Tomos, nato obču-°Vali naše morje in si ogledali J^menitosti starega in novega °Pra, še posebej nastajajoče s°dobno pristanišče. Popoldne so 8e Povzpeli na skalni grad So-Cerb, ki nudi krasen razgled po slov, enski Istri, na Trst in morje. .azadnje so šli občudovat še koejanske jame. To je bil zad-1* skupni izlet članov prosvetna sindikata, ki se bo ft°dhje reformiral likalnih skupin pn-12 manjših Bc Med vajo za »Žalujoči ostali- Režiser Ado Klavora daje igralcem spredaj — Božena Igličeva navodila za igro. Levo 0 blejskih poletnih prireditvah Letos spet korak naprej goste, ki so se lahko sproti seznanjali z različnimi novicami iz časopisov in revij v vseh pomembnejših evropskih jezikih.« Kateri instrumentalni ansambli in pevci so najpogosteje nastopali na Bledu? riti, da je dobra sleherna nova oblika, ki plemeniti in vrednoti človeka in ki širi njegovo duhovno obzorje. Določneje povedano: nova oblika, hrez nove žlahtne vsebine, nima cene, ki bi ji dala .pravico do uveljavljanja v naših prosvetnih društvih. Le-ta naj poskrbijo, da toodo člani Ln občinstvo pravilno dojeli idejno plat posameznih dramskih del, filmov, literarnih del, radijskih slušnih iger itd. To velja tudi za vokalne oziroma glasbene sekcije, ki naj bi s skrbno pretehtanim repertoarjem brusile glasbeni okus članov in občinstva. V zadnjem letu se je vrinila v programe naših društev tudi doslej neznana beseda: klub. Zadrega pa je v tem, ker mnogi ne vedo, kakšne so naloge klubov in kakšno vlogo naj odigrajo v naši kulturni politiki. Pojmovanja o klubih so med našimi prosvetnimi delavci dokaj različna, včasih tudi zmotna. Nekateri pojmujejo klube kot izbrano in organizirano skupino ljudi, ki z izkaznicami in članarino uveljavljajo pravico do obiskovanja klubskih prostorov. Pristaši te zamisli se namreč boje, da bi množični pristop v klubske prostore kalil duhovno razpoloženje in z njim kulturno vzdušje. Seveda naj takoj pripomni- »g l a s gorenjske« 5 r > KOROŠKI SLOVENCI OBI- I SKALI BOHINJ Pred dnevi so Bohinjci sprejeli v goste združeni pevski zbor iz Podjune in Železne Kaple, ki nosi ime znanega koroškega partizana in narodnega heroja Franceta Pasterka-Lenarta. Gostje se astopili v Bohinjski Bistrici in v Bohinjski Cešnjici pred množico hvaležnih in navdušenih poslušalcev. Nič posebnega ni, če tu in tam gostuje neki pevski zbor. Dvorana je običajno polna, poslušalci so zadovoljni in se polni različnih vtisov o nastopu vračajo na svoje domove. Popolnoma drugačno razpoloženje pa je med Bohinjci posredovalo gostovanje slovenskih Korošcev. — Nastop so vsi pričakovali z velikim zanimanjem. Sprejem koroških gostov in skrb za prijetno počutje v dneh bivanja med Bohinjci, kaže na iskren in tovariški odnos do pripadnikov našega naroda, ki jim je usoda namenila neenako borbo proti potujčeva-nju. Predstavili so se z lepo koroško narodno pesmijo. Iz njihovih besed, vedenja ter pesmi vejeta odločnost in trdna volja, ki ne kloneta. Brhka dekleta in postavni fantje, ki so se poleg trdega dela, ki ga opravljajo doma, lotili težavne a lepe naloge, prepevati v zboru, so med Bohinjci pustili nepozabne vtise. Člani zbora, katerih povprečna starost je komaj štiriindvajset let, so posredovali poslušalcem mladost in svežino. Iz pesmi je dihala ljubezen do domače zemlje, do svojega jezika in kulture. Pevci in pevke so pod vodstvom štiriindvaj/ietlefnega. pevovodje Milana Prušnika prinesli s seboj košček koroške zemlje, koroških običajev, veselja in razpoloženja. Spored dajsetih pesmi je minil prehitro in mnogo prehitro se je spustil zastor na odru. Šopki gorenjskih nageljnov in rožmarina ter iskreni nagovori domačinov ne odtehtajo tistega, kar so čutili ljudje, ki so prišli poslušat koroške goste. Ostal je lep spomin — gostom in poslušalcem. Besede, ki jih je izrekel v svojem pozdravu tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu tov. Blaž Zinger, pesem, ki so jo zapeli koroški bratje in vtis, ki so ga pustili je nepozaben. Želimo si skorajšnjega snidenja. t -on V._J Namesto razkošnega hrupa in Pisanega vrveža sta v gorenjskih krajih spet zavladala dobro poudarjeni. — Zabavnih turno umetniških, zabavnih, športnih, sta bili v repertoarju umirjena vsakdanjost in dolgočasje. Oster jesenski hlad in sivi megleni dnevi so pregnali lz turističnih krajev zadnje Soste. — Ko govorimo o turizmu na Gorenjskem, se nehote spominjamo na prvem mestu na Bled in Bohinj. Sezonske tr-8oyine se zapirajo, hoteli pravijo, nad jezero pa se navad-*}° v začetku hladnejšega obsoja razprostre sivkasta me-^a. To pa pomeni konec boga- e turistične sezone. Vzporedno s tem je bil ob zaključku septembra tudi že skoraj povsem izčrpan letošnji ^on.ski koledar vsakovrstnih Prireditev. Pričele so se že s • rnajem in celih pet mesecev zabavale sezonsko občinstvo ^zličnih narodnosti. — V le-:°šnji sezoni se je zvrstilo v Razini precej takšnih priredi- ey. na katerih so nastopili 'hirno domačih umetnikov in Artistov tudi tuji inozemski Mojstri — posamezniki in celo skupine. Nekatere predstave kakor BIES z italijanskim pev-Cem Luigijem Riccom pa so v °eloti izvajali tuji umetniki in ar»sambli. Gledalci na Bledu so imeli Priložnost videti tudi vrsto dobrih prireditev, ki sploh niso O-ile predvidene v sporedu Blej-fkih turističnih informacij. — 7*ed tujimi glasbenimi ansam- *i ie celih dvajset dni v sep- Smbru mesecu navduševal ob-^instvo paragvajski kvartet L°S PARAGUAIOS. Pestrost lri raznolikost prireditev: kul- in družabnih prireditev je bilo sicer precej več kot resno umetniških. Vendar pa je takšno razmerje povsem ustrezalo okusu in zahtevam občinstva. Izvajalci resnega umetniškega, predvsem glasbenega sporeda, vokalnega in instrumentalnega, so bili letos: Slovenski oktet, solisti pevci ljubljanske Opere, ansambel LADO iz Zagreba in drugi umetniki iz Hrvatske, pevci in humoristi, Prešernov pevski zbor iz Kranja, sodelavci ljubljanskega Radia in televizije itd. Večere slovenskih in jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi sta najpogosteje prirejala blejska folklorna skupina in pevski zbor ter ansambel Svobode z Jesenic. Zelo zanimiva je bila letos zabavna revija z umetniškim in artističnim sporedom - Bled, o ti moj Bled! Pod tem geslom se je pravzaprav odvijalo največ zabavnih prireditev. Program je bil zares internacionalen, saj so v njem nastopili gorenjski fantje, humoristi in pevci ljubljanskega radia, sodelavci RTV iz Zagreba, nemška violinistka, avstrijski arti-stki, argentinski pevci in artisti, madžarski artist in domači pevci. Zelo zanimiva in privlačna za gledalce je bila tudi prireditev Večer na Bledu v izvedbi RTV Ljubljana, Mednarodni plesni turnir, Izvolitev miss Bled, Pokaži, kaj znaš! in še vrsta drugih zabavno glasbenih revij! Tajnik Turističnega društva Bled Bogdan Šanca, ki je sodeloval pri sestavi sporeda, pri organizaciji in izvedbi prireditev, nam je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z letošnjim kulturno-umetniškim in zabavnim življenjem. Kakšne so posebnosti in novosti v koledarju prireditev? »Glede na lanske izkušnje smo pripravili letos več zabavnih revij in popularnih družabnih prireditev. Gost si v času oddiha le želi več zabave in razvedrila. Za to dvoje smo letos kar dobro poskrbeli. Za blejske goste smo letos prvikrat priredili dva piknika, in sicer v Ribnem in Krmi. Šahovski turnir kandidatov na Bledu je bil izreden dogodek za blejske goste in številne domačine. — Letos smo vsaj kar zadeva materialno plat. mo, da bi taka oblika kluba že Res pa je, da bo večina naših takoj na začetku izgubila sle- društev prisiljena začeti v dokaj herni smoter. skromnih začetkih. Vsekakor pa Klub naj bo dostopen sleher- me bo zadrege s prostori, ki po- nemu državljanu in ne samo iz- gosto predstavljajo glavno oviro, »V juliju m septembru ansatn- brancem. Idealna oblika kluba, da ta ali ona oblika prosvetne bel Mojmira Šepeta, Akademski od katerega si obetamo največ dejavnosti ne more zaživeti. Na plesni orkester se je letos zadrže- koristi, je — sproščena pa ven- začetku bo zadoščal en sam klub- val na Bledu avgusta, paragvajski dar s sporedom uravnana forma ski prostor, pozneje pa bo raz- kvartet v septembru, trio Kalman kulturnega razvedrila, ki bo sto- voj klubskega življenja nareka Vlakovič je pet mesecev gostoval rila klubske prostore mikavne za val nekatere spremembe Ln do- v Toplicah, v Park baru je zaba- slehernega državljana. Tu bi se polnitve — morda več prostorov. val goste kvartet Jovica Rac in shajali ljudje v prostem času, se kjer se bodo nemoteno druga od na dvorišču restavracije Blegos razgovarjali, igrali šah. prebirali druge razvijale posamezne de- kvartet Franca Podjeda. Pogosto- časopise in revije, morda poslu- javnosti (šah, čitalnica, likovni krat so pele v Kazini znane slo- šali glasbo ali gledali televizij- krožek, dramatika, filmska umet- venske pevke Marjana Deržaj, ske prenose. V vse to pa bi ka- nost itd.). Majda Scpe, Beti Jurkovič in Jel- zalo vpletati nevsiljivo organizi- Nedvomno pa je zamisel o ka Cvetežar, pa tudi Jimi Stanič, rane razgovore o različnih zani- ustanavljanju klubov dovolj pri- Marko Novosel in Jasna Benedek. mivih temah. Predvsem pa naj vlačna, da bo sčasoma prodrla v V Zdraviliškem parku pa sta red- bi bili klubi prijetno pribežališče vsako večje naselje, tudi v taka, no izvajala koncerte promenadne mladini in odraslim. kjer ni prosvetnih društev. Po- Kaže, da osnavljanje klubov trebujemo le ljudi, ki bodo to po naših prosvetnih društvih ne mnogoobetajočo pobudo uresni- bo .povzročalo posebnih težav, čili. S. S. glasbe godba na pihala ljubljanske garnizijc in Ljudske milice iz Ljubljane. — Težave pa smo imeli letos, ker nismo mogli dobiti sposobnega napovedovalca Slovenca, da bi lahko tudi v slovenščini napovedoval in hkrati dobro obvla- prvikrat uspeli urediti čitalnico za dal tuje jezike.* jb Ljudska knjižnica v Škofji Loki na novi poti Mehišk« Mo »Los Caribies«, ki Po dolgotrajnem prizadevanju Oddelek za odrasle je trenutno si je Ljudska knjižnica v Sk. Lo- urejen še po starem kronološkem ki pridobila tudi prostor za Pio- sistemu, pač pa so označene po-nirsko knjižnico. Z ureditvijo le- samezne zbirke. Bralcem so na te — odprli jo bodo v ponede- razpolago tudi posebni seznami ljek, 19. oktobra — sta bila reše- boljših literarnih del. na dva velika problema pošlo- V perspektivi razvoja Ljudske vanja Ljudske knjižnice v Skofji knjižnice v Skofji Loki je tudi Loki. Ločeno poslovanje za mla- ureditev močnega centra na dino in odraslo je omogočilo Trati, ki bi zajel vse dele občine uvedbo svobodnega pristopa do od Zahnice do Rateč, in centra knjig. Odpravljena pa bo tudi v Poljanah za spodnji del Po-gneča, ki jo ustvarjajo mladi (ljanske doline. Pripravljamo pa bralci a svojimi posebnimi želja- tudi potujočo knjižnico, ki bo mi. V Pioninski knjižnici so knji- služila prebivalcem spodnje Sel-ge urejene po zbirkah, posebne ške doline. police pa so namenjene knjigam Tako se s pomočjo Občinskega za domače branje, urejene so po ljudskega odbora Skofja Loka predpisanih seznamih za posa- obetajo boljši časi tudi škofje-mezno razrede, da bo izbira kar loškemu knjižničarstvu, za uvod najlažja. S tako ureditvijo se pa naj bo otvoritev Pionirske knjižnica tesno povezuje s šolo knjižnice — darilo loške občin« in ji tako pomaga pri estetski pionirjem in cicibanom ob Ted-je letes gostoval tudi na Bledu vzgoji mladine. nu otroka. J. K. 6 »glas gorenjske« DRUŽINSKI POMENKI - MLADA RAST KRANJ, 16. OKTOBRA t*| Želja: za gospodinjskim centrom -servisna šivalnica Skoraj 8-letna dejavnost Društva za napredek gospodinjstva v Tržiču je dosegla že lepe aspehe. V čem se najbolj odraža delo društva, smo se pogovorili s predsednico društva Jelico Bocak. »Vsekakor je doslej naš največji uspeh ustanovitev gospodinjskega centra,« nam je pripovedovala tovarišica Jelica. »Prav v teh dneh bo minilo eno leto, odkar je bil ustanovljen kot samostojna ustanova. Gospodinjski center ima sodobno •premljeno kuhinjo, v kateri je bilo doslej že sedem kuharskih tečajev za dekleta in žene. Ra-aen tega uporabljajo kuhinjo dvakrat tedensko tudi tržiške sole za pouk iz gospodinjstva. Tečaji, ki jih prireja gospodinjski center, so dokaj dobro obiskani in sploh vzbujajo med ie-aami veliko zanimanje. Nič manj pomemben je uspeh, ki so ga dosegli v zadnjih dveh k»tih in pol živilski tečaji. Le-te je doslej obiskovalo okoli 400 deklet in žena, ki so se v tečajih priučile krojenja.« Bilanca dosedanjega dela je vsekakor uspešna. »Kakšne pa so želje za prihodnost,« je bilo aaše naslednje vprašanje? »Zelja je precej, vendar je »oša prva želja, da bi žene v Tržiču dobile servisno šivalnico. Precej časa je že minilo, odkar se je Društvo za napredek gospodinjstva lotilo tega vprašanja. Težave pred ustanovitvijo pa imamo predvsem s tem, ker še ne vemo, kako si bomo zagotovili potrebna sredstva za vzdrževanje servisne šivalnice. Pralnico, ki smo si jo dolgo želele, smo tržiške gospodinje že dobile. Pred kratkim je bila odprta v BPT. Ker pa je nje-•a zmogljivost precej večja kot so potrebe v podjetju, se je lahko poslužujemo tudi žene. — Kljub temu pa pralnica še ne obratuje s polno zmogljivostjo, in to predvsem zaradi tega, ker nekatere gospodinje negodujejo, ker jim pralni stroj odtrga kakšen gum s perila. Vsekakor pa bodo gospodinje sčasoma dojele, da je laže, ceneje in hitreje prišiti gumb, ki ga je s srajce odtrgal stroj, kot pa, da bi morale same oprati srnico.« b. f. 234 jeseniških žena in deklet v tečajih Gospodinjski izobraževalni center na Jesenicah je bil ustanovljen lani marca. Dva meseca pozneje je že začel s prvimi tečaji za vkuhavanje sadja, ki jih je obiskalo 234 žena in deklet. — Predelale so skupaj 2098 litrov sadja in jagodičevja. Z gospodinjsimi tečaji pa so začeli na jesen. Kljub majhnim prostorom je obiskovalo tečaj 9S tečajnic. Imele so osem tečajev, kjer so se naučile kuhanja in pripravljanja zdrave in okusne hrane od enolončnic do celotnih kosil. Seznanile so se tudi s pravilnim pripravljanjem hrane, z izračunavanjem kalo- rične vrednosti, obračunavanjem jedilnikov itd. Letošnjo pomladansko sezono pa so imele tečaje za pravilno uporabo sokovnika, električnega mešalca in nekaterih drugih gospodinjskih strojev. Razen tega je Gospodinjski center na Jesenicah organiziral skupaj z Zavodom za napredek gospodinjstva v Kranju pregled obratnih menz na Jesenicah in sestavil poročilo o stanju. Priredil je tudi nekaj posvetovanj o problemih družbene prehrane Ln tako dalje. -k Abeceda Bi-.Ki ovčka, mala Belk«, tam skaklja po travi, a po stezi teče Jelka, njen prijatelj pravi. Jelka poje, ovčka skače, da se vse iskri, Jelka pravi: »Ovčka štej ena, dva in trii« Belka pravi: »Ne številkel Abecedo znaml Kar povprašaj me, kar hoč»i, pa odgovor dam.« Jelka misli: »Naj pokaže ovčka, če kaj zna. Torej, Belka, ne oklevaj, kar začni pri A!« Belka pa — ne bodi lena, brž postavi se, le pogleda malo Jelko im reče ji: »Be-e-el« N. Drenova« ZA V SOLO PRIMERNA OBLAČILA Ze res, da otroci strgajo in uma-iejo veliko obleke tudi doma, med šolskim letom pa jo uničijo pretežno v šoli. Njihovo obleko lahko zaščitimo s haljo, ki jo po našem kroju lahko sešijete same iz kloti ali kakšnega drugega blaga, n. pr. vzorčastega, da bo bolj živahni. Mere na naši skici so napravljene za 16-letno deklico, tako da jih lahko same pomanjšate ali povečate, če je potrebno. To boste pač naredile na kroju, ki si ga boste izrezale iz papirja. Halja v pasu ni rezana, pač pa potegnemo v pas elastiko, prav tako lahko tudi v rokave. V tem primeru nam ni treba delati manšet. Ker se skoraj vsako blago pri prvem pranju uskoči, moramo s tem računati in blago oprati in dobro prelikati, preden ga skrojimo. Na kroju pa tudi ne sme pozabiti dodati od 1 do 2 cm na vseh straneh za šive. če se vam zde halje preveč stereotipne, sešijte deklici krilo z ži-votcem, pod katerim bo lahko nosila bluze, ki se dajo hitro oprati. K nagubanemu športnemu krilu pa za deklico lahko sešijemo tudi visečo bluzico iz enobarvnega pralnega blaga. Kaj pa dečki? Te težko pripravil do tega, da bi si vsaj nataknili oarokavčnike, ki varujejo rokave. Gotovo pa bo,ste sinu ustregli, če mu napravite suknjič iz platna, ki ga dobite v vseh barvah v trgovinah. Platno ni drago, lepo se pere in kar je poglavitno, veliko bolj ja trpežno kakor pa volneno bla- Jesenske skrbi gospodinje Od vseh letnih časov je jesen največja skrb gospodinje Začne se novo šolsko leto, poleg šolskih potrebščin je treba otrokom obleko in obutev, a tudi odraslim je potrebno dopolniti garderobo. Vsaka gospodinja si v okviru možnosti napravi seznam potrebnih nakupov in pozneje lahko vedno izloči, kar ni neobhodno potrebno, ker ima točen pregled potreb. Do srede oktobra je potrebno napolniti drvarnico z novo zalogo. Pregledati je treba vse peči, če tega še nismo storili spomladi in poklicati v hišo pečarja, ki bo preprečil, da ne bo pozimi iz peči neprijetnega uhajanja plinov. V tem času, ko je na trgu vsega v izobilju, si gospodinja pripravi zalogo sadja, sočivja v obliki marmelade, kompotov, sadnih sokov itd. Sedaj je tudi čas, da vsaka gospodinja pregleda zimsko obutev in obleko, ki je bila spravljena čez poletje. Vse čevlje, potrebne popravila naj odnese k čevljarju pred jesenskim dežjem. Obleko dobro prezrači, da odstrani neprijetni vonj naftalina, jo ponovno osnaži in spravi v omaro. Ko je urejena vsa obleka, izrabi še jesenske sončne dni in postopoma iznese na zrak odeje, blazine, preproge itd. — Sonce uniči razne škodljive bakterije, ki se vgnezdijo v tkaninah in pohištvu. Ce bo gospodinja opravila vsa ta dela v jeseni, se bo družina počulila doma prijetneje, prav tako pa tudi sama, saj ji bo prihranjene mnogo slabe volje. 100 let - in spet v novo šolo Veselje otrok v Krizah šolsko poslopje je leta 1911 dobilo tri razrednice. Od takrat naprej pa je ostala šola vse do danes v Nedelja, 18. oktobra bo za vas Križe pomemben dogodek la otrok so morali v Krizah pove-— ob 9. url dopoldne bo otvoritev nove šole. Prvič po 100 čati število učilnic. In res, križko letih bodo križki otroci stopili v učilnico, kakršno so si njihovi predhodniki lahko le želeli. PRVIČ JANUARJA 1960 Sredi XIX. stoletja jo bil v vseh aaših krajih uveljavljen zakon o obveznem šolanju. V vseh večjih naseljih so ustanavljali šole, prav tako tudi v Križah. Prve strani kronike o šoli v Krizah so sicer izgubljene, zato pa je ostalo še sveže ustno izročilo. Sola je bila v Križah ustanovljena 1859. leta, medtem ko so imeli otroci prvo šolsko uro šele januarja 1960. Domačini vedo tudi povedati, da je bil prvi učitelj v njihovem kraju Ivan Mandeljc. Kot v večini krajev, je bila takrat tudi v Križah šola v preprosti kmečki hiši (le-te so bile v večini last cerkve), pouk pa je potekal tako, kot si ga je zamišljal župnik, ne pa učitelj. Razvoj šole, predvsem pa razvoj človekovega razuma, sta narekovala potrebo po boljši šoli. Za takšno šolo so bili seveda potrebni primernejši prostori. Otroci v Krizah in tudi drugod so te dobili. Novo šolsko poslopje je v Križah zraslo leta 1900. Imelo je dva prostora za šo!rske klopi, ki so lahko sprejele do 100 otrok, kar pa je seveda za takratno število šoloobveznih otrok zadostovalo. Šolsko poslopje v Križah je dobilo novo lice KORAK ZA KORAKOM V SODOBNOST Toda leta so spet narekovala nove potrebe. Eeradi Tečjega števi- istih prostorih. Pred drugo svetovno vojno šolo v Križah obiskovalo že otrok. Le-ti so se stiskali v 254 treh tesnih in temnih učilnicah. Domačini so se že pred vojno potegovali za nove šolske prostore, vendar brez uspeha. V letih borbe za osvoboditev je padlo 85 Križanov in borcev iz bližnje okolice, ki so svoje prvo znanje dobili v osnovni šoli Križe. Nova šola je plod njihovega boja in žrtev in tega se cicibani, pionirji in mladinci v Krizah zavedajo. OBNOVLJENO STARO POSLOPJE IN NOV PRIZIDEK Za vse večje število otrok (danes obiskuje šolo v Krikžah že 340 otrok) in reformirano šolo so postale 3 stare učilnice pretesne. Do mačini so bili že v strahu, kam naj sploh hodijo njihovi otroci v šolo, kje se bodo kaj naučili? Številna vprašanja so narekovala, da je v Križah potrebna večja šola In končno — v nedeljo bodo odprta šolska vrata novega poslopja! Velik dogodek bo lo in veselje otrok je nepopisno. Marsikdo bo morda rekel, kaj le pretiravamo, saj bo šola v Krizah le obnovljena in dozidanih bo nekaj novih prostorov. Toda smelo lahko trdimo, da bo šola nova. Starega praktično ni ostalo nič. Nekdanje tri učilnice so prav takšne kot sta novi dve, razen tega pa bo imela šola odslej še delavnico za tehnični pouk, mlečno kuhinjo, v kateri bo tudi gospodinjski pouk, zbornico, dve garderobi, shrambo za učila in novo pohištvo za knjižnico ter ostale nove prostore. Razen tega je šola dobila nekaj novih učil: radio, magnetofon in drugo, ob 100-let- Na šolsekm izletu? Ne, tokrat na ekskurziji. Potem, ko so b'1* pionirji v Vratih, so se ustavili v Begunjah (na sliki) Delo in rast pionirske organizacije Pionirska organizacija močna opora reformirani Soli Slabi materialni pogoji - Skrb za kadre v našem okraju pionirska or- mladek raznih društev, organ*' ganizacija od prvega začetka zacij in klubov. Tako je & dalje, ne glede na to, ali de- Gorenjskem vključeno v orgfl" luje na šoli ali na terenu, stal- nizacijo tabornikov, Partizana-no raste in poglablja svoje de- planincev, Ljudske tehnika lo. Za pionirske odrede, ki so strelcev, Svobode in Rdečega formirani po šolah, skrbe pio- križa skupno 8572 pionirjev. T*" nirski starešinski sveti. številke dovolj zgovorno priča'' Pionirski starešinski sveti so jo, kako aktivno je pionirsk' bili v preteklosti prepuščeni izživljanje v najrazličnejši* iniciativi posameznikov v teh panogah. svetih. Zato je nastala potreba Pionirska organizacija pred' po formiranju občinskih pionir- stavlja močno oporo reform*" skih komisij, ki povezujejo de- rani šoli, ker je že v praks* lo vseh pionirskih odredov in preizkusila uspešnost razvija' njihovih starešinskih svetov v nja svobodne dejavnosti, kar občini. Te pionirske komisije je z novim zakonom o osnovn' so skoraj v vseh občinah začele šoli tudi uzakonjeno. Prav ^ z delom in bodo prav gotovo zakon postavlja pred šole kol uspešno opravile svojo nalogo, obvezno nalogo skrbeti tudi ** saj so vsi predsedniki teh ko- razvijanje svobodnih dejavno-misij obiskovali seminar, ki ga sti, kar je bilo doslej prepuSČ*" je republiška zveza prijateljev no predvsem družbenim org*' mladine v preteklem letu orga- nizacijam in je šola pomagal nizirala kot pomoč pri delu s pri razvijanju pionirskih °r^_ pionirskimi organizacijami. nizacij predvsem po zailu* Pionirski starešinski sveti so iniciativnosti posameznih pr,r sestavljeni iz vrst prosvetnih svetnih delavcev, ki so r P*£ delavcev in drugih državlja- nirski organizaciji videli m«*' nov. Njihova naloga je skrbeti nost za izpopolnjevanje učn°" za izboljšanje materialnega sta- vzgojnega procesa šole. nja pionirskih odredov. Za te Poleg delovne vzgoje je skrbi 39 starešinskih svetov z pionirski organizaciji težišče * 297 člani. Vsak pionirski odred samoupravi pionirjev. Ze razvija svojo dejavnost v dveh najnižji stopnji se pionirji smereh: odred kot celota, ki pionirskih odredih navajajo n* prihaja do izraza predvsem pri samoupravljanje, razvijajo W» skupnih praznovanjih, kot so odgovornosti posameznikov 6 kolektiva, čut discipline reda. Ljudska mladina Slovenije Jf v zaključnih razredih osemle* ke oblikovala mladinske aktiv*-se odvija v krožkih. Teh je 415 Ti so se že v enoletnem ob' s 7865 pionirji. stoju izkazali kot primern Ti krožki se z ozirom na so- oblika vključevanja pionirJeV rodnost njihove dejavnosti po- v starostni dobi od 14 do 15 le , vezujejo v družine, tako da Starešinski sveti in orga"^ imamo formirane družine mla- Ljudske mladine morajo skrbe" dih zadružnikov, mladih šport- ti za vsebinsko bogatejše nikov in mladih tehnikov. Naj- ljenje teh mladinskih aktivo^ bolj so zastopani pevski, dram- Iz njihovih vrst je treba iska ski," šahovski, lutkovni, recita- kader za pionirske odrede > cijski, literarni, prometni, teh- krožke, z njimi pa je tre^ nični in kmetijski krožki. Ra- obravnavati tudi vprašanja zen tega, da se pionirji izziv- našega družbenega življenji'. Ijajo pri delu krožka, se zelo zgodovine mladinske organih' aktivno vključujejo tudi v pod- ciJe ter jih tako pripravlja ______________________________ za njihovo delo. Na vseh osern" letkah so v letošnjem letu ž^ izvolili mladinske aktive. jemi vanje so bili v oktobr" v okviru 40-letnice SKOJ. Materialni pogoji za delo P"0' nirskih organizacij so slabi. ® 60 odredov ima samo 13 0^r'' dov delavnice, 17 odredov lu ' Novoletna jelka, Dan mladosti, Pozdrav pomladi, sprejemi v pionirsko organizacijo, skupni izleti itd., in interesna zaposlitev pionirske organizacije, ki niči pa ji bo Svet za šolstvo pri OLO Kranj poklonil 4e stroj, s katerim bodo otroci med tehničnim poukom lahko stružili, vrtali in brusili. Skratka, šola v Križah bo dobila vse potrebno, da bo šolski pouk v njihovem kraju lahko potekal nemoteno. Pri gradnji šole «o pomagali vs kovni oder, 47 pa knjiž- nico- medtem ko je pionirska knj II* Br- od investitorja ObLO Tržič pa do nica'. k\ de^e iz,ven meJ* posojanja knjig, le na Jese" otrok. Le-ti so morali prve dni 'o-tošnjega šolskega leta hoditi v šolo v gozd, na travnik, njivo in kam drugam. Seveda so se dobro počutili. Ravnatelj šole, Janez Ka-var je povedal: »Pouk na prostem je bil tudi za nas dobra preizkušnja. Še bomo imeli z otroki pouk v naravi. V dnevih šole na prostem so se precej naučili, predvsem pa so spoznali dihanje narave v pisani jeleni« Otroci pa je vprašanje si vseeno žele novih svetlih uči cah. Tu se zelo uspešno raz" vija tudi likovna dejavnost krožkih. Brez ustreznih lTia.v rialnih pogojev tudi z najb0 r šo voljo ni mogoče ustvariti *° dobne šole. Ob nalogah, ki jih zakon osnovni šoli pri razvijanju s* , bodne aktivnosti postavlja obvezno nalogo šole, se VH -1 je vprašanje: kako s prim nimi kadri zagotoviti to deja nic, kuhinje, delavnice, orodja :n nost. Napačno je stališče, ^ vsega, vsega, kar jim bo dala nova s pionirskimi odredi delajo šola . prosvetni delavci, prav tako P', B. Fajon je tudi napačno misliti, da n_ za življenje pionirjev skr. državljani izven šole. Izku§nj so pokazale, da je uspešno tam, kjer so se pri skupne.^ delu našli prosvetni delavci 1 ostali državljani. V prihodnJ bi kazalo nuditi več po"1 laičnim kadrom, predvsem dago-ie ofi 1 pec pogledu metodike in škega znanja, medtem ko bo ^ dalje treba izpopolnievati zn< Med poukom na prostem dalje treba izpopol nje učiteljev na področju nične in estetske vzgoje, svetna pedagoška služba Zveza prijateljev mladine sta pripravili seminarje za polnilno izobrazbo ljudi, ki do delali in ki že delajo • P* teh' pro-in bodo- nirji. M t: 1. 16. OKTOBRA 195» TELESNA K U LTU R A I »glas gorenjske« 7 r Intervju s tretjim na svetu Letošnje svetovno prvenstvo * kegljanjii, ki je bilo septembra v Bautzenu v Nemčiji, J* bilo z« ekipo Jugoslavije uspešno, saj ji je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka. K temu uspehu naše eki-Pe eta dosti pripomogla tudi Kranjčana Martelanc in Stare, ^»na KK Triglav. Vlado Mar-'•lanc pa je bil zelo uspešen tttdi t tekmovanju posameznikov, kjer je v eliti najboljših keglja čev na svetu osvojil tretje mesto. Po vmitri s svetovnega prvenstva smo poiskali nosilca bronaste medalje, da mu za-8t*vimo nekaj vprašanj in ga Predstavimo našim bralcem. »Kdaj ste pričeli kegljati?« »Resneje sem se s tem Spor-pričel nkvarjatt pred •»mirni leti, ko sem pričel nastopati za KK Kranj, prve stl-*• • kegljanjem pa sem imel *e. ko mi je bilo petnajst let.« »V«,Ji največji uspehi?« »Leta 1953 sem bil driavni ^rak y »rodnem ta medna- rodnem slogu, največji uspeh pa sem dosegel na letošnjem svetovnem prvenstvu, kjer sem tudi postavil osebni rekord z 941 keglji.« »Zakaj kegljate?« »Čutim potrebo, da se Izživljam na treningu, tekmovanja pa jemljem bolj kot obveznost do kluba in ne iz kakih posebnim ambicij.« »Kateri nastop na stezi j« bil za vas najbolj razburljiv?« »To je bilo pred leti, ko ja ekipa Kranja, v kateri sva nastopala s Starcem, premagala v Ljubljani favorizirani Krim.« »Za konec razgovora pa še vaši načrti za prihodnost?« »Želim le, da bi še naprej lahko v redu treniral, kar mi bo v največje zadovoljstvo.« Tudi mi želimo, da bi se Vladu Martelancu izpolnila ta želja in da bi še naprej uspešno zastopal barve svojega klub« in jugoslovanske reprezentance. Str. V L Pred dnevi je 44-članska jugoslovanska državna reprezentanca odpotovala na mediteranske športne igre v Libanon. V reprezentanci so tudi štirje plavalci, in to Kičevič, Dorčič ter Kranjčana Vlado Brinovec in Janez Kocmur. Kocmur bo nastopil na 100 metrov prosto in v štafeti 4 X 200 m prosto, Vlado Brinovec pa na 400 m prosto in v štafeti 4 X 200 metrov prosto. — Razen jugoslovanskih tekmovalcev sodelujejo na mediteranskih igrah tudi Italijani, Francozi, Grki, Spanci in vse države Bližnjega Vzhoda. Tekmovalci se bodo predvidoma vrnili domov 24. oktobra. Kranjski Triglav pa hc pripravlja za gostovanje v Zapadni Nemčiji z vso moško plavalno ekipo in waterpolo moštvom. Ženska plavalna ekipa Triglava zaradi slabe kvaliteto ni dobila dovoljenja za gostovanje v inozemstvu. Tako se sedaj plavalci kranjskega Triglava pripravljajo še vedno v bazenu tovarno Inteko. Pred sejo Sveta za šport pri OLO Kranj V ospredju športni objekti V letu 1960 zimsko kopališče in športni park v Kranju ter kor a išče na Jesenicah Na današnji seji Sveta za šport pri OLO Kranj, ki bo ob 16. uri v prostorih Okrajnega ljudskega odbora, bodo med drugim razpravljali o petletnem planu investicij gradnje športnih objektov za telesno vzgojo ter o planu investicij v letu 1960. Okrajni petletni investicijski plan je treba vskladiti s petletk nimi plani v občinah in v republiki. Od občin je svet dobil pet- letne občinske investicijske plane, ki pa so zelo ozki in imajo v načrtu le nekatere društvene in klubske potrebe, na primer gradnja rokometnega igrišča ali jame za skok v daljino, kjer se udejstvuje lahko le ozek krog tekmovalcev. Plan investicij pa mora vsebovati splošne družbene interese pri gradnji objektov za telesno kulturo. Zato bo svet na današnji seji sprejel svoje sta- Pionirska košarkarska sola Aero kluba Jesenice je bi-!* ▼ letošnjem letu zelo aktivno. ^ Jadralcev je sodelovalo v lete-JJp Pod okriljem Alpskega letal-?**&a centra v Lescah. Vsi starejši •'Ci so dosegli pogoje za letenje * visoko sposobnih jadralnih !e-!*^*. Sola je imela 5 jadralnih te-?W*V| katere so člani Aero kluba /^•oice disciplinirano obiskovali B v katerih ,«o dosegli tele uspehe: cUnov je opravilo B izpit, 4 C 4 izpit aero zaprege, 2 izpit ^•brai »C«, 3 pogoja za Srebrni * in 8 za pripravnika »B«. Skup-0 Je bilo letos napravljenih 925 '^etov z 225 urami, kar je za *t*o najlepše priznanje. Člani so '^delovali tudi na raznih letal-!ri prireditvah po Sloveniji, na ^^ddruštvenem tekmovanju in na ' Gorenjskem letalskem zletu. Motorni piloti so letos trenirali **j»eč v marštumem letenju po j.'°venij! in Hrvatski. Slabši so bi-Padalci, ki so se borili z mno-težavami in končno uspeli na->raviti 45 skokov. , K«jbol jša pa je bila v letošnjem .,,u »odelarska grupa, ki ima svo-1* krožke razen na Jesenicah tudi *a Koroški Beli, na Blejski Do- bravi in v Gozd Martuljku. Ti krožki so sodelovali na raznih modelarskih tekmovanjih in dosegli tudi v republiškem merilu lepe uspehe. Uprava Aero kluba Jesenice in Letalski center sta podprla modelarske krožke s finančnimi sredstvi za opremo delavnic. Prihodnje leto se bo predvsem izboljšala kvaliteta jadralcev, motornih pilotov in modelarjev in je zelo verjetno, da bo prevzel Alpski letalski center v Lescah vodilno vlogo v Sloveniji. Košarkarski klub Triglav v Kranju je v želji, da razširi košarko med krajsko mladino, pričel pred štirinajstimi dnevi s pionirsko košarkarsko šolo, ki jo obiskuje več kot petdeset pionirk in pionirjev. Namen te šole je seznaniti pionirje z osnovami te lepe športne igre in jim omogočiti zdravo športno vzgojo pod strokovnim vodstvom. Da bi posredovali našim bralcem vsaj delček vzdušja, ki vlada v tej šoli, smo obiskali skupino pionirk, ki jo vodi trener Slavko Brinovec. Naprosili smo ga naj pove in pokaže, kako potekajo treningi! »Skupina pionirk, ki jih treniram, šteje okrog 20 deklet. Prijavilo se jih je več, toda nekatere zaradi hladnega vremena REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Nedelja presenečenj Za četrto kolo republiške rokometne lige, ki je bilo odigrano v nedeljo, 11. oktobra, moramo reči, da je bilo zares kolo presenečenj. Med temi je vsekakor največje hudi poraz večletnega slovenskega prvaka Odreda na vročih trboveljskih tleh proti Rudarju. Nič manj presenetljiv, za NlVBNSTVO GORENJSKI! ATLETIKI sezona atletskih tekmovanj se , iia b koncu. Na sporedu so le Podzvezna prvenstva in krosi, bo priredila ^voje prvenstvo * Nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri na "flrisču §d Triglav v Kranju. Poleg •boljših domačih atletov bodo 'topilj tudi Jeseničani ter tekmo-*'c' iz partizanskih društev z vse senjske. 'sočasno bodo imeli smučarji °^vezno prvenstvo v mnogoboju, * katerem bodo preizkusili svojo 'Pravljenost prrd sezono. Str. Kranjčane pa močno razveseljiv, je poraz Branika v Mariboru po Mladosti iz Kranja, saj so do sedaj smatrali to mariborsko moštvo za nepremagljivo na domačih tleh. Rezultati četrtega kola: Rudar : Odred 21 : 13, Koper : Svoboda 19 :18, Slovan : Krim 19 : 15, Branik : Mladost 18 : 22, Ajdovščina : Kovinar 27 : 17. Prvenstvena lestvica po tem kolu je naslednja: Rezultati 4. kola: Mladost II : Storžič 9:20, Sava : : Tržič 19:24, Iskra : Duplje 27:10, Mladost III : Križe 17:14. Lestvica po 4. kolu: Storžič Tržič Iskra Mladost II Sava Mladost III Križe Duplje 4 4 0 0 64 : 16 8 4 4 0 0 108 :47 8 4 2 1 1 75 : 49 S 4 2 0 2 41 :50 4 4 1 1 2 53 :56 3 4 1 0 3 30 :40 2 4 0 1 3 44 : 90 1 4 0 1 3 31 :98 1 Rudar Odred Slovan Branik Mladost Ajdovščina Koper Krim Kovinar Svoboda 0 0 1 81 : 73 0 1 70 :64 1 1 1 1 1 73 : 57 6 6 6 73 : 68 5 84 :80 5 2 70 : 69 3 2 73 : 79 3 2 62 : 68 3 3 77 : 94 2 3 66 : 77 1 D. r. Ženska ekipa Storžiča z Golnika je prvenstveni tekmi premagala v nedeljo Svobodo II n 4:3 (3:3). ne obiskujejo treningov redno. Upam, da bo obisk po preselitvi v telovadnico reden in popoln,« je pripovedoval tovariš Brinovec. »Zberemo se vsak teden dvakrat in vadimo osnovne košarkarske vrline, kot so vodenje žoge, koraki in metanje na koš. Precej časa posvetimo tudi obvladanju in podajanju žoge, saj je prvi pogoj za igranje košarke dobro lovljenje in pravilno ter točno podajanje žoge. Seveda tudi po malem igramo na koš, saj je prav to najmikavnejše!*. je zaključil tov. Brinovec, zapiskal s piščalko in nadaljeval s treningom. Dekleta so pazljivo poslušala njegova nadaljnja navodila. Niso hotela izgubljati dragocenih minut, ko pa za trening odmerjen čas že tako prehitro mine. Pot, po kateri gre kranjiska košarka, je pravilna. Uprava kluba se zaveda nalog. Pomanjkanje igralcev za prvenstvena tekmovanja jih prav nič ne moti. Njim je danes najvažnejše nuditi košarko čimvečjemu številu pionirjev in mladincev, kajti iz njihovih vrst bodo izšli čez leta košarkarji, ki bodo zamenjali sedanje. To je pot, po kateri bi se moral šport razvijati povsod. S tem klubi ne bi imeli težav, kadar sestavljajo moštva za tekmovanja in mnogokrat jadikujejo, da jim primanjkuje tekmovalcev. Edina pravilna in najbolj gotova pot do uspehov je vzgajanje naraščaja! lišče do investicijske politike psa izgradnji telesnovzgojnih objektov v posameznih občinah. V petletnem planu so predvideni naslednji objekti: sankaška proga, zimskošportni center na Velom polju, skakalnice v Planici in športni center za vzgojo kadrov v Zaki pri Bledu. Tu bo zveza prispevala 25 %. republika 25 % ter okraj in občine 50 »A denarnih sredstev. V letu 1960 pa gre predvsem za začetek gradnje treh večjia športnih objektov na Gorenjskem, in sicer zimskega kopališča v Kranju, športnega parka v Kranju in letnega kopališča na Jesenieah. Razen teh bodo pe občinah zgradili še vrsto drugih manj.ših športnih objektov kot na primer 60-metrsko skakalnico na Jesenicah, dograditev žičnice v Kranjski gori, kotalkališče na Jesenicah. Razen teh bodo pa gori in razno adaptacije domov in telovadnic pri šolah. Prihodnje leto predvidevajo, da bodo za gradnjo teh objektov porabili po načrtu 75 milijonov dinarjev, leta 1961 pa 130 milijonov. Vsa ta sredstva bodo prispevale občine in deloma okraj. V zadnji točki današnje geje bo svet dopolnil sklepe ■ sejo OLO Kranj in jih predložil Okrajnemu ljudskemu oaboru ▼ potrditev. -e Izrazita premoč Planike Mitja Krampe!j — strelja na pol Prvenstvo Gorenjske v rokometu NIHČE VEC BREZ TOČKE V 4. kolu prvenstva Gorenjske so bili doseženi pričakovani izidi. Vodeči Storžič je v Kranju brez težav premagal Mladost II. Druga neporažena ekipa Tržič je imel nekoliko več dela v Kranju z borbenimi igralci Save. Iskra je visoko premagala Duplje, oslabljena Mladost III pa je v tekmi s Krizami dosegla prvi točki. Ob izidih VI. kola nogometnega prvenstva Gorenjske velja pripomniti, da si je Planika vzlic neodločenemu rezultatu v srečanju s Tržičem praktično že zagotovila naslov jesenskega prvaka. Jesenice so razočarale z igro v Naklem, medtem ko sta si Svoboda in Mladost razdelili Planika točki. Drugo moštvo Triglava je (Sk. Loka) na gostovanju v Lescah pre- Partizan pričljivo premagalo Prešerna; Mladost posebno zanimivost omenjenega Jesenice kola pa predstavlja nedvomno Prešeren dvoštevilčen izid srečanja v Sk. Tržič Loki. Svoboda Izidi VI. kola: Partizan Tržič : Planika 1 : 1. Partizan (Naklo) (N) : Jesenice 3 : 4, Prešeren : Triglav II. Triglav II 0 : 6, Svoboda : Mia- Bohinj Bo- dost 2 : 2. Partizan (SL) hinj 18 : 2 Prihodnjo nedeljo se bodo v VIL kolu pomerili: Mladost : Jesenice, Triglav II : Partizan (SL), Svoboda : Tržič, Partizan (N) : Prešeren in Bohinj : Planika. Lestvica: 4 1 3 1 1!) 4 ') 33 14 7 18 8 8 19 16 6 17 26 6 18 16 B 12 15 B 15 20 4 9 6 2 4 38 0 MLADI AMERIŠKI SPRINTER Rav Norton dosega izredne rezultate v »mirnih« tekih, medtem ko je slabši v ostrih dvobojih ._J Mirni Malenšek Konic »Morda jih boste,« je rekel Dominik. Zamišljeno je 'kdal proti trgu, ki je tonil v megli in zimskem mrazu. *Irnate zadrugo. Prav. Njihova družba se bo morebiti *^alu sesula. Če se to zgodi, jih boste spravili na tla. — trebiti bodo drug za drugim propadli. Preden se bo to godilo, bodo poskusili vse, da se rešijo. Pravzaprav je kostno misliti na to. Kakšni bogatinci so bili, ko sem jaz *ačel delati, kakšni bogatinci! In nazadnje, kaj bo ostalo? *c...« Iz njegovih besed je dihala grenkoba, kakor bi bilo žal ljudi, s katerimi se je spopadal na življenj* Srnrt in jih sovražil, kakor so oni sovražili njega. »Drugi časi so nastali, oče,« je rekel Pavle. , »Drugi časi,« je prikimal Dominik. »Jaz jim nisem več °s> Zdaj ste mladi na vrsti. Nam, starim, je odzvonilo.. .« . Pavle je zaslutil tragiko očetovega življenja. Vse, kar j* oče mogel storiti, je storil. Zadnje je bil boj z novimi ^Sl. ki jih ni mogel premagati. Vse življenje je gorel in Vlhral kot topilna peč, ki jo kurijo noč in dan. Zdaj je **9orel do konca. Kar je ostalo, je usedlina, kupi nerabne lhdre, ki jo zavržejo. Dokler nista zavila na domače dvorišče, ni nobeden *c spregovoril. . Od dneva, ko je Dominik izročil premoženje sinu, se j? Čutil še bolj praznega, notranje izžganega. Zdaj je ve-dneva presedel v zgornji hiši in skozi okno gledal *th(sj vigencev. Nikoli ni mnogo govoril, zdaj je postal še bolj molčeč. V zgornji hiši sta posedali tudi Ana in Vida. Dominik se ni menil za njune pomenke. To, o čemer sta govorili, se ga ni tikalo. Premlevali sta vedno iste majhne skrbi za hišo in kuhinjo. Okrog božiča je snaha jela postajati molčeča, pogreznjena nekam vase, Ana pa je prav spričo njene zamišljenosti nenavadno oživela. Potem je Dominik nekega dne videl, da je Ana prinesla zavoj tenkega pražnja in da sta ženski začeli iz njega krojiti otroške srajčke. Bilo je še mnogo prezgodaj pripravljati za otrokovo rojstvo, saj ga pred poletjem niso pričakovali, toda Ana ni mogla strpeti, morala je šivati in izbirati čipke, da bi čas čakanja hitreje minil. Zdaj se je Dominik čutil še bolj osamljenega, skoro že odrinjenega od vsega, kar se je godilo v hiši. Ana je bila tako zaverovana v sina in snaho, da se je komaj utegnila zmeniti zanj. Sredi zime nekoč je opazila, da je ves rumen v obraz in mu je rekla: »Zdi se mi, da le nisi zdrav. Potegni se k radovljiškemu zdravniku« »Nič mi ni,« se je otresel Dominik in ona ga je spet pustila v miru. V resnici mu ni bilo nič, vsaj nič takega, kar bi mogel ozdraviti doktor s kapljicami in obliži. Le notranjost, ki ga je prej žgala, je postala čisto prazna. Dominik je pohajal okrog in včasih se mu je zdelo, da se ne more zgoditi nič, kar bi ga še pretreslo in zabolelo. Po novem letu je trg oživel. Po vseh gostilnah so se vrstili plesi in predpustne veselice. Jeršinov Andrej se je oženil z gospodično Orešnikovo. Bilo je še nekaj porok med kovači in pa dan za dnem so prihajali vaški otroci, oblečeni v tri kralje, z veliko zvezdo, peli po hišah in bernjali. Vse to je šlo mimo Dominika, kakor bi ne bilo kos življenja, ki ga je gledal leto za letom in ga bil vajen. Potem je prišel dan, ko se je spodnji vigenc ustavil. Dominik je vedel, da Pavle ne bo več delal za Družbo, vedel je tudi, da se je dogovoril s Hetorijem in Rotarjem, naj delavce potakneta v svoje vigence. Pri šestih ognjiščih zgornjega vigenca so delali zadružni vajenci. Pav» pripravlja zemljišče, na katerem bosta stala novo poštno poslopje in nova avtobusna postaj* Na novo nasutem cestišču pa se že prevaža valjar, in kmalu se bodo domačini in gostje P* novem odcepu od glavne ceste lahko pripeljali v mesta V J Nenavadna skupina Po zadnjih podatkih, ki jih je objavila Ekonomska komisija za Evropo, je evropska proizvodnja črnega premoga, ki je v letu 1958 padla za 6 milijonov ton v primerjavi s proizvodnjo v letu 1957, padla v prvih šestih mesecih 1959. leta za 8 milijonov ton v primerjavi s proizvodnjo istega razdobja 1958. leta. Skupna evropska proizvodnja črnega premoga (broz Sovjetske zveze) je v prvih šestih mesecih 1959. leta znašala 303 milijone ton, napram 311 milijonom ton v 1958. letu. — Najbolj je padla proizvodnja v Veliki Britaniji, in to za 3,9 milijona ton, v Zvezni republiki Nemčiji 3,6 milijona ton, v Belgiji za 2,9 milijona ton. V ostalih zapadnoevropskih državah je proizvodnja ostala enaka ali pa je samo minimalno padla. Podatki za vzhodnoevropske države za prve tri mesece tega leta kažejo porast proizvod- Koncni podatki za 1958. leto kažejo, da je skupni uvoz trdih goriv v evropske države v tem letu padel od 138 na 119,4 milijona ton. Samo iz ZDA je bil uvoz manjši za 17 milijonov ton, medtem ko je uvoz iz Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije padel za 4,5 odnosno 3,2 milijona ton. V istem času je izvoz iz vzhodnoevropskih držav pove- čan, in to iz Sovjetske zveze od 10,3 na 12,4 milijona ton, iz Poljske od 19,3 na 23,4 milijona ton. Zaradi povečanega izvoza iz Vzhodne Evrope je skupni evropski izvoz v 1958. letu padel samo od 91,6 na 90,1 milijona ton. — Občasni podatki za prve tri mesece v 1959. letu pa kažejo padanje skupnega evropskega izvoza za 800.000 ton. TURIZEM ZA INVALIBE Neka francoska potniška age«' cija pripravlja izleto in letovanj* v Franciji in inozemstvu samo z* invalide. Skupine potujejo z ay' tobusd, ki so posebno urejeni; Vsak avtobus ima stevvardeso, je kvalificirana bolničarka. *l avtobusi vozijo v glavnem P? mirnih področjih, med gozdov1; in vozijo počasneje kot običaj"1 potniški avtobusi. Potnike P1"1' peljejo do mesta, kjer se l8*1*' za nekaj časa nastanijo v razni* domovih invalidov in lažjih bo»" nikov. Začetek vsemirsko dobe 4. oktobra 1957. leta je bil izstreljen prvi sputnik. Tedaj se je pravzaprav začela vseminska doba. Sovjetski znanstveniki, ki so prvi prodrli v vesolje, so ta veliki datum proslavili z izstreli- pomočjo satelitov so dobili katere nepričakovane znanstven podatke. Odkrita sta dva pas°v* žarčenja, ki obkrožata tako imenovana van Allen PaS<) va žarčenja. To nudi znanst^ nje. Občasni podatki za Poljsko tvijo tretje kozmične raket ki kažejo povečanje od 47 milijonov je panefila s ton v prvih šestih mesecih 1958. leta na 49 milijonov ton v 1959. letu. Skupna proizvodnja Sovjetske zveze je v istem razdobju povečana od 245 milijonov ton na 252 milijonov. Proizvodnja rjavega premoga se je v Madžarski povečala od 9,8 na 11,3 milijona ton. Zaloge neprodanega premoga v zapadnoevropskih državah so do- avtomatsko interpianetarno postajo. Ta in-tenplanetarna postaja mora obiti Mesec v oddaljenosti 10.000 kilometrov, na svoji nadaljnji poti pa priti v območje Zemlje. — Glavni pomen izstrelitve interplanetarno postaje je v tem, da bodo instrumenti te postaje po- V zadnjih dveh letih so v Zemljin krog uspešno izstrelili 15 umetnih satelitov — 12 ameriških in 3 sovjetske. Dva sta prišla v krog Sonca, eden pa je prispel na Mesec. En sovjetski in osem ameriških Zemljinih satelitov še nikom odgovor na nekatera vp* ' kroži okrog Zemlje. Z izstrelit- sanja o posebnih procesih ' vijo druge sovjetske kozmične Soncu, o izvoru polarne sve al/ rakete, 14. septembra 1959 je pr- Mali »Vanguard I« je Pr vikrat v zgodovini človeštva me- tako posredoval vrsto dragocen" hanizem izdelan s človeško roko, podatkov, med drugim to, da } prispel na Mesec in se dotaknil Zemlja podobna hruški. Mefl njegove površine. Vse to je šele nja z instrumenti v satelit11 začetek vsemirske dobe. tudi pokazala, da je atmos'e4 V prihodnosti bodo prvi med- 150 milj °d Zemlje približno P ,et' vali> planetarni potniki prispeli v ve- krat gostejša, kot so domne sneu drugo stran Meseca, ki je «olje, krožili okrog Zemlje in se Merjenja so pokazala tudi j z Zemlje ne vidimo. Pričakujejo, vrnili domov polni zanimivih in da se v višjih slojih najtoPle£e da bo te posnetke sprejela a v Ljudje, ki obiskujejo predstave v pariškem cirkusu Med rano, si lahko ogledajo tudi nenavadno dresuro živali. — Tiger namreč izvaja svoje akrobacije v družbi psov. Na sliki vidite to nenavadno družbo, stoječo na preprogi, ki so jo sami zvili skupaj vznemirljivih zgodb s prvega iz- zrak nahaja nad tečajema in n.e segle rekordno višino — 61,5 mi- tomatska radijska aparatura pri leta v vesolje. To bodo prvi oči- nad ekvatorjem V velikih vi«1' Iijona ton, to je povečanje za vrnitvi postaje proti Zemlji. — vidci, ki bodo povedali, kako je "ah Je temperatura nad tečaj^ lb,5 milijona od konca decembra Znanstveniki so prepričani, da videti Zemlja in drugi planeti iz ma za stotine stopinj višja Kot 1958. leta. V začetku julija 1959. bo v najkrajšem času med Zem- vesolja. — Kasneje bodo lahko nad ekvatorjem. Mogoče so tefl»u leta so te zaloge znašale: v Ve- Ijo in Mesecem vzpostavljena ljudje na Mesecu tudi pristali in vzrok drobci kozmičnega praJlU" liki Britaniji 29 milijonov ton, v stalna radijska zveza in da je od tamkaj potovali na Mars in W padajo na Zemljo blizu te' Zvezni republiki Nemčiji 11,3 mi- začetek tretjega leta interplane- Venero. Iijona ton, v Franciji 10,4 mili- tarne dobe hkrati tudi začetek Sateliti so pokazali da se znan- jona ton, v Belgiji 7,6 milijona prvih komunikacij med Zemljo stveniki niso^ mo ii v svojm ton in v Holandiji milijon ton. m drugimi planeti. prejšnjih hipotezah o vesolju S čajev. Š pomočjo satelitov James T. Farrel: V vlaku proti Rimu Vlak, ki odpelje proti Rimu ob Tik ob njem mladenič v ceneni treh petinpetdeset popoldne, je za- obleki. Potem debeli deček z peljal v nabito polno Neapeljsko okroglim, temnim obrazom in z postajo. Ljudje so se gnetli in si- očmi, nepremično uprtimi nekam lili na stopnice, še preden je vlak pod sedeže. Možak na moji stra-obstal. Bil sem s prijateljico M a- ni je bil videti mlad. Tudi ženska rie. Ona je znala italijansko. Ime- ob njem je bila mlada, le na očeh la sva srečo, da sva se med pr- ji je visela težka utrujenost. Tako vimi zrinila v vagon drugega raz- sem presodil, da mora trdo delati, reda. Ob levi strani je vodil ozek kajti v Italiji sem srečal mnogo hodnik, ob desni pa so se vrstili žena s tako utrujenim pogledom, kupeji . . . Maric je opazila, da sta Ko .so ljudje v kupeju začeli dva potnika odšla iz prvega ku- govoriti, se je Maric sklonila k peja in je nemudoma planila vanj. meni in mi povedala, da sta le Ko sem prišel za njo, ji je sivo- prosta oba najina sedeža. Sivolasi možakar pojasnjeval, da je lasi možakar da je lagal, ker so prost le en sedež. Pogovor mi je hoteli zadržati več prostora za Marie sproti prevajala. Možakar dečka. Goljufije so mi bile od je kazal na dečka kakih osmih let nekdaj zoprne, ampak zdaj sem in govoril, da se bo dečkova mati počival, in to je bilo najvežnejše. vrnila in da je drugi prostor njen. V kupeju je bilo vroče, lote-Sedel sem, da bi zadržal vsaj edi- vala se me je dremavica, a prav no prosto mesto, Marie pa je ho- zaspati nisem mogel. Silno sem si tela oditi in poiskati drugje pro- želel, da bi bili že kmalu v Rimu. stor za oba. Prav tedaj pa je vsto- Da bi se zamotil in zaspal, sem pila visoka ženska in jo ogovori- premišljeval o Pompejih. Pred la. Potem je Marie sedla na pra- dvema dnevoma sem bil tam. zen prostor in nisem vedel, kako Spoštljivo sem se pomikal med naj si to pojasnim, saj sva vendar mogočnimi ruševinami, prevzet oba sedela. Zelo sem bil utrujen, sem bil od žalostne preteklosti te-^kozi priprte veke sem ogledoval ga mesta. Nekoč davno je nena-potnike v kupeju. Sivolasi možak doma prihrumela rdeča, žareča je sedel ob oknu. nasproti meni. lava in pokopala pod seboj mesto. Ljudje so se, nič hudega sluteč, ukvarjali z vsakdanjimi skrbmi. Premišljevali so, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Na smrt niso mislili, daleč je bila od njih. Na forumu so postajale skupine me- znanst.veniki prav tako spozna*" da spodnja redka atmosfera So r ca obkroža Zemljo, kar m<$° vpliva na meteorološke in dru K —~——————■■—'—— fizikalne pojave na Zemlji- N novejša merjenja so PO^^S jen biti v središču pozornosti, govor, toda ni mi ga prevajala, da vsak dan pade na Zemljo Medtem ko je govoril, je veno- Napenjal sem ušesa in možgane, do 10.000 ton kozmičnega P^ine mer sezal po materini roki, obje- da bi dojel pomen vsaj nekaterih kar pa ne povečuje ZerniJ mal jo je in jo kdaj pa kdaj po- besed. Deček je veliko govoril o mase. Instrumenti druge soVJ ljubil. Nekolikokrat se je obrnil Ameriki. Dečkov oče se je vrnil ske kozmične rakete so zab tako, da sem mu videl obraz. Bil in ljubeče pogledal sina. je malone brez izraza. Nobenega Potem smo prispeli v Rim. Pot niki so se mrzlično rinili skozi vrata pred Marie in menoj. Oče je povedel dečka za roko na hodnik. Z Marie sva stopila v žarko sončno jutro v Rimu. Mali, debeli deček je stopal pred nama med očetom in materjo. Oče ga je vodil za roko na eni strani, mati žili, da Mesec nima magnetn^ polja. To bi lahko pomenil0' Mesec nima raztopljenega zoP*" sebi živo rdeč pulover. Marie je rekla: »Deček je slep!« Korak mi je zastal od nenadnega presenečenja. In potem mi je povedala, kaj sledu po kakšnih občutjih, nobe ne igre mišic. Tudi se ni kdovc-kaj oziral po okolici, ni si ogledoval ljudi, s katerimi je govo-ril. Hitro se je danilo. Deček je še naprej klepetal. Govoril je o ščanov, po ozkih ulicah so topo- Ameriki in radoveden sem bil, tale kočije ... In potem je pri- kaj neki bodo še njegovi sogovor- . hrumela lava in preplavila me- niki povedali o Ameriki. Mati ga na drugi, v prostih rokah pa sta sto... Moj vlak je oglušujoče ro- je ljubeče opazovala in ga boža- nosila prtljago. Deček je imel na potal. la po roki, kakor v pohvalo. Za- Odpiral in zapiral sem oči v ključil sem, da je deček zelo raz-temi. Nenadoma so se odprla vra- vajen. Čeprav nisem razumel ita-ta našega kupeja. Prišel je spre- lijanščine, sem jasno čutil, da obvodnih, prižgal luč in zagledal vladuje slednjega sogovornika. Po-sem majhnega moža v tesni uni- tem se je obrnil k meni in še kar formi. Začel je ščipati vozovnice govoril. Pogledal sem ga in se v ^uu/ g« —^ j~ r- .j v drugo za drugo in pri tem s tem mu prijazno nasmehnil. Pa pri starši peljejo v Milano k specia- nje v Švici nadaljevalo t ^ ali onim spregovoril nekaj besed, njem ni bilo odziva na moj na- listu. času Mednarodnega geolizi^^ Deček ni rekel nič in tudi pogle- smeh. Bolj in bolj sem bil gotov, Vprašal sem Marie, kaj je go- ga leta 1957/58. Od 89 leden dal ni sprevodnika. da je dečko pravi mamin razva- voril o Ameriki. Povedala mi je, ki so poznani v tem razo ^ Potem je sprevodnik odšel. Po- jenček. da je eden izmed potnikov vpra- se jih je samo šest pove ^ novno sem se moral truditi, da bi Dečkov oče je odšel iz kupeja, šal dečka, kaj bi delal, če bi od- eden je ostal neizpramenje , zaspal. Pa ni šlo. Potem je pre- da bi se umil. Deček je sedel k šel v Ameriko. Deček je odgovo- pa se jih je zmanjšalo. Z plavila kupe sivo-modra svetlo- meni. Potem je spet vstal in ogo- ril, da bi poiskal službo in po- sevanje švicarskih lederiiKO.^ ba ranega jutra. Dva potnika sta voril sivolasega moža. Ko je vsta- šiljal materi dvanajst dolarjev na proces, ki traja že več deeen*^ bila izstopila in zdaj smo imeli jal, se je naslonil na mojo roko. teden. tij. Znanstveniki so prišli d ^ več prostora. Deček se je pogo- Sivolasi mož je pomaknil dečkovo Zagledal sem se v briljantno ključka, da se je v Švici od _^ var jal s sivolasim možem. On in roko z moje. Hotel sem mu reči, sonce nad Rimom v tem prelest- do 1934. leta zmanjšala sk zi> pa dečkova oče in mati so se da me prav nič ne nadleguje, a nem jutru. Potem sem zagledal površina švicarskih ledeniko hrupno smejali dečkovim bese- deček je bil tedaj že pri materi dečka z očetom in materjo, ko so 275,47 kvadratnih metrov, dam. Deček je govoril tekoče, in jo je tesno objel. se izgubljali v množici ob izhodu ustreza oovršini švicarskega vajeno, kakor nekdo, ki je nava- Marie se je bila vključila v po tako kot Zemlja, iz česar bi mogli zaključiti, da sta se ^f^, in Zemlja razvila neodvis drug od drugega in da se ^ ^ ni ločil od Zemlje v času, k° je Zemlja šele oblikovala. PREMIKANJE LEDENIK0* V ŠVICI Švicarski časopis *Die AlP^ objavlja rezultate najnovejS raziskavanj profesorja A. *^ nauda o premikanju ledenikoV^ Švici. Profesor Renaud, ^ je slišala. Pred letom dni je de- vrsto let spremlja delovanje ček nenadoma oslepel. Zdaj ga denikov, trdi, da se je premi* ^ nje v Švici nadaljevalo tt" ------i_---w„^^;-7iik ikov-obJUi da^ je eden izmed potnikov vpra- se jih je samo šest povečal'! s perona. tona Nidvalden.