List 42. Sedanji politični položaj in Slovenci. II. L&oi po novem letu so se bili g&šlL„iij^..J>anaju vodje Staročehov, čeških veleposestnikov in čeških Nemcev. Sklical jih je bil grof Taaffe, da se posvetujejo, kako ( bi se dala napraviti sprava mej obema narodnostima na Češkem. Ministerski predsednik pa ni teh konferenc sklical le zaradi ljube mu sprave, temveč hotel je za se pridobiti Nemce. Napredek Mladočehov gaje bil prevari!, da vladna večina v državnem zboru ne bode trajna. Pri novih volitvah zmagajo Mladočehi v velikem številu in vlada pade, če si za časa ne poišče novih pristašev. Da se na Mladočehe ne more ozirati, je bilo jasno. Da pa pridobi levičarje za se, je pa bilo treba, da jim najprej pogladi pot v deželni zbor češki. Vse je bilo treba tako napeljati, da nemški volilci ne bodo mislili, da so njih poslanci prestopili prisiljeni prag deželno-zborske dvorane, katero so bili prevzetno zapustili, temveč da se vrnejo na videz kot zmagovalci, v resnici pa vender ostane zmagovalka le vlada. To se je deloma doseglo s spravo, ki se je dosegla na Dunaji. Pri raznih banketih so se zastopniki češkega in nemškega naroda drug drugemu približali in pri posvetovanjih so se dogovorili, kako bi se uravnale razmere na Češkem, da se vsaj nekaj časa zajezi narodno nasprotstvo. Vlada je pri tem jako spretno postopala iu res pripravila zastopnike obeh narodov, da so postali voljni in prijenljivi Mi ne dvojimo, da bi ta posvetovanja za Češko bila obrodila dober sad, da ni vlada že pri sklicanju konference storila jednega napačnega koraka in niso Nemci in vlada kmalu po dovršeni spravi z lahkomiselnim postopanjem vsega dela razdrli. Glavna napaka je bila, da k tem posvetovanjem niso povabili nobenega Mladočeha. Mi ne vemo, kake pomisleke so imeli proti I M| HM Mladočehom in kdo je prav za prav zakrivil, da jih vniso vabili, ali to vemo, da je ta bila jedna glavnih napak, kajti Mladočehi so tedaj že bili tako močna in vplivna stranka, da je ni bilo pametno prezirati. Sprava bi se pa bila dognala tudi, če bi bil dr. Gregr ali pa kak drug Mladočeh pri posvetovanjih. Pojedine in laskanja od vseh stranij bi bila ravno tako vplivala na Mladočehe, kakor so na Staročehe, posebno če bi se bila jim dala kaka prilika, da bi se lahko ponašali, da so to ali ono s svojo odločnostjo dosegli. Končno bi sprava za Cehe ne bila dosti ugodnejša, ali imela bi to dobro stran, da bi Mladočehi ne mogli ruvati proti njej, ker \)\ bili sami pri njej sodelovali. Mi smo preverjeni, da bi bili našli na. spravi hitro mnogo dobrih stranij, ko bi videli, da s tem morejo sebe povzdigniti. Sprava ni bila tako slaba za Čehe, kakor se navadno misli, dasi radi priznavamo, da je bila v mnogih ozirih pomankljiva. Ko so o njej v Pragi zvedeli, Mladočehi niso vedeli, kaj bi grajali na njej. Sami so videli, da ima mnogo dobrih stranij. Mladočeški klub se ni hotel precej o njej izreči, temveč jo je izročil posebnemu odboru v pretres. To so Mladočehi storili zaradi tega, da vidijo, na katero stran se obrne narod. V tem sta se pa pripetili dve stvari, ki sta vzbudili nezaupnost mej narodom. Na shodu nemških zaupnih mož v Toplicah so razni govorniki spravo preveč hvalili, zraven pa dali razumeti, da Nemci se za zmiraj ne mislijo s tem zadovoljiti, kar so priborili. To nemško hvalisanje sprave je moralo vzbuditi nevoljo pri češkem narodu, kajti vsililo mu je misel, da sprava za Čehe ne more biti ugodna, če jo Nemci tako hvalijo. Še bolj je nezaupnost vzbudila neka naredba pravosodnega ministerstva, da vsem uradnikom v nemških okrajih ni treba znati češčine. Ta naredba ni v nasprotji s spravo, ali popolnoma neumestno jo je bilo izdati, predno se je sprava še izvajati začela. Čehi so morali sedaj misliti, da je ves namen spravi le ta, da se zagotovi kakor hitro je mogoče Nemcem prvenstvo v de eli. S to naredbo se je pričelo, in tako pojde korak za korakom. Sprava se bode izvajala le tako, kakor bode Nemcem ugajalo. Čehom se tudi zameriti ne more, da so nezaupni postali. Slovanski narodi v Avstriji smo že prevečkrat bili varani, da bi mogli imeti v vlado ali pa v Nemce dosti zaupanja. Omenimo le, da se je ustava i 332 dala pred več nego dvajsetimi leti, ali še sedaj ni izvršena. • Koliko se od onega ni izvršilo, kar se je obetalo v prestolnem govoru 1879. leta ! Sedanja vlada je tudi marsikaj storila, kar ni bilo v prid Čehom. Omenimo le znani Gaučev ukaz, s katerim se je bilo odpravilo več srednjih šol. Ta ukaz, posebno pa to, da ga vteda ni hotela precej preklicati, ko so to češki poslanci zahtevali, je omajalo tla staročeški stranki in povzdignilo Mladočehe. Pozneje se je bil sicer ta ukaz polagoma razveljavil, ali bilo je prepozno. Mladočeško gibanje se je bilo že preveč razširilo. Iz omenjenega je razvidno, da ]e tudi sedanja vlada marsikaj storila,, kar ni vzbujalo pri Cehih zaupanja vanjo, in torej ni čuda. če tudi sprave, zlasti petem, ko se je izdal zgori omenjeni ukaz, niso več z veseljem pozdravljali. Videč, da narod nima zaupanja v spravo, začeli so Mladočehi agitacije proti dunajskim punktacijam. Pri tacih razmerah se mladočeške agitacije morale imeti nenavaden uspeh. Nehote jih je pa še podpirala vlada. Hitela je s konfiskacijami mladočeških listov, z razpuščanjem shodov, pri katerih se je govorilo proti spravi. Da konfiskacije in omejevanje svobode govora ne bode stvari v prid, je moral vsakdo videti, le vlada v svoji preveliki gorečnosti tega ni videla. Mladočehi so pa tudi imeli prav, da so spregovorili o tako važni stvari. Da, to je bila tudi njih dolžnost, ker z dunajskimi punktacijami se bi bil odločil velik del usode naroda češkega, da so se izvedle. V takih važnih trenotkih je dolžnost vsacega narodovega zastopnika, da izreče svoje mnenje in opozori na nevarnosti, ki morda prete, ali pomankljivosti, katere so drugi morda prezrli. Dolžnost Mladočehov kot narodnih zastopnikov pa ni bila delati na to, da se sprava popolnoma prepreči, ker je delo Staročehov, temveč si prizadevati, da se dunajske punktacije tako popravijo, da se ž njimi zares doseže narodni mir, kateri bode Čehom in Nemcem v Korist. Tega pa Mladočehi niso storili. Še povedati niso hoteli, kako si sami spravo mislijo, temveč so s« le s tem izgovarjali, da se poprej mora izvesti češko državno pravo, dobro vedoč, da pri sedanjih razmerah na uresničenje tega prava ni misliti. Mi smo že razložili, da to brez dovoljenja Nemcev ni mogoče. Dokler se sprava no dožene, ua cJbnovljenje češkega prava ni niti misliti. Sprava mora biti podloga uresničenju češkega državnega prava. To so dobro vedeli Mladočehi, ali za uresničenje tega niso nič storili. Pozitivno delo je te-žavnejše nego samo zanikavanje in razdiranje. Njim je bilo takrat tudi najbolj za osobe. Hoteli so le podreti dr. Riegra in tovariše. Govorili so proti spravi, ali delali so pa proti Staročehom. Žal, da je njih ruvanje imelo tak uspeh, da je odrinilo od javnega delovanja skušene politike in poštene može, kateri so vedno dobro hoteli narodu, če so se tudi morda kedaj motili Narod češki bode pa še spoznal, da se ni bil poprijel pravih mož. Kaže se, da do tega spoznanja ni več daleč, in Bog daj, da bi se dalo le vse popraviti, kar so do- sedaj Mladočehi pokvarili. V prihodejem članka pa bo-demo kaj več spregovorili o slabih straneh sprave in kako bi se morale popraviti. Nam se o tem zdi tem umestneje govoriti, ker vlada pravi, da misli na spravo še ni popustila, in ker je sprava tudi za nas Slovence velicega pomena, če se prav izvede.