Lep zgled slovenskim učencem.
Učenost in pobožnost ste si sestri, ki jzhajate iz ljubezni božje, kakor dva žarka iz jednega solnca. Cloveški razum namreč toliko več zapopade, kolikor bolj je njegovo srcž razsvetljeno z lučjo božje ljubezni. To nas uči že sv. Duh v starem zakonu, rekoč: ,,Strah Gospodov je začetek modrosti;" (Preg. 1, 7.) in zopet: ,,Modrost ne gre v hudovoljno dušo in ne prebiva v telesu, ki je grehom udano." (Mod. 1, 4.) 0 tem se je že gotovo marsi-kateri učitelj pri svojih učencih prepričal, in to se je tudi jasno pokazalo 1874. 1. v Toulousu (izgovori Tulusu) na Francoskem, ko so dijaki delali zrčlogtni izpit,
J03
Eo so se namreč dijaki bili v dvorani sešli, da bi delali pismeno skušnjo, odločil se je vsakemu njego\r prostor in potem so se jim naznanile naloge. V prvej klopi je aedel majhen, komaj 16 let star mladeneč. Ta na-redi najpred Iep6 sv. križ. Nekateri tovariši ga zavoljo tega po strani gledajo in se mu posmehujejo; ali mladeneč za vse to nič ne mara, nego vzame iz žepa še dve podobici: s?. Jožefa in podobico Device Marije ter ju položi pred s6 na klop. To je pri tovarisih naredilo še večje začudenje in glasno kihanje.
Ali tudi za to se mladeneč ne briga, nego  lnirno in skrbno izdeluje svoje  naloge.   Po  pismenej   skušnji je bila kmalu ustmena,   in potem se je dijakom naznanilo, s kakšnim vspehom, da je kateri obstal.    In kaj mislite,  ^ kdo je bil prvi ?   Prvi in to s   tako izvrstnim vspehom,  da kaj enacega   ' že dolgo ni nobeden dosegel,  bil je naš pobožni mladeneč,  sin Toulouskega poveljnika, Salignac Fenelon po imenu.
Naj bo tedaj ta pobožni« francoski mladeneč v zgled vsem slovenskim učencem, da pri svojem-učenji ne pozabijo na Boga, in se ne zanašajo samo aa svojo dobro glavo, nego da prosijo tudi Boga pomoči in razsvetljenja; ,,kajti Gospod daje modrost, in iz njegovih ust pride razumaost in spoznanje." (Preg. 2, 6.)                                                                           J. s-a.