Kojiževnost in umetnost Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna ,,Učite!iske tiskarne" v LjubUani, Frančiškanska ulica št. 6. Zvonček. Ker bodo novi klišeji za XXI. letnik Zvončka gotovi sele v dobrem tednu, more iziti dvojna številka letošnjega letnika v 14 dneh. — To naj vzamejo cenj. naročniki na znanje in naj ta čas porabijo v to, da pridobe Zvončku podvojeno število naročnikov. Vseletna naročnina znaša 20 K. ,,Za staro pravdo" je naslov 132 strani obsezajoči knjižici, ki jo je napisal Fran Erjavec in jo je izdala poučna knjižnica ,,Ljudskega glasu" kot I. zvezek. Cena ji je6K. Knjižica zasluži prilastek ,,poučna" in je vredna, da pride v roke najsiršim, osobito kmetskim slojem. Sicer izzvene zadnji akordi v sodjalistični smeri, vendar pa je pisana največ, če ne skoro edino za zboljšanje kmetskega stanu, ki naj bo temelj v_ak> i.rejeni državi. Pisana je zares poučno in zato je podana zgodovina o<\ kmetskega stanu od kralja Sama in Matije Gubca pa do današnjih dni v živi, poljudni, tudi za kmeta umljivi obliki. Pisana je jasno in nestrankarsko, kar je posebna prednost knjižice. S posebno ljubeznijo je pisano poglavje ,,V obljubljeni deželi", ki nam slika prirodno bogastvo naše Jugoslavije, ki postane zares obljubljsna dežela za vse njene prebivalce, ako se vsak loti dela po svojih močeh in se ne bo pehal slednji le za svoje koristi. V poglavju ,,Zemljo nazaj" nam na prinaša sicer nič novega in bi jaz njegov census 100 oralov kot maksimum zemdjske posesti znižal celo na 50 oralov, ker že to Je obseg, ki mora za 1 posestnika zadostovati, ako ga hoče obdelovati s svojo družino. In moral ga bo obdelovati samo s svojo družino, ker kmetskih delavcev imel ne bo in jih ne bo hoiel imeti, ako s» uredi tudi za kmetskega delavca delavni čas, (kar zahteva Erjavec, oziroma soc. stranka), ki bo seveda osemurni, kakor ga zahtevajo danes tudi že služkinje. To je nonsens! Kmetskega delavca prepojiti z duhom, da je za njegovo dostojanstvo čisto zadosti, da dela za svojega gospodarja 8 ur—no, to pomeni kpnec kmetijstva za tistega gospodarja, ki nima svojih odraslih otrok, ki poprimejo za delo ob vsakem času in vzdrže delo tudi 16 ur, kadar to mora biti. Z osemurnirn delavnikom se kmetijstvo ubije, kakor se bo ubila ob takem delavniku tudi še kaka druga obrt. V tem oziru se z Erjavcem prav nič ne strinjam. Kar piše Erjavec o socijalizadji raznih podjetij je v principu dobro in se na papirju lepo čita, bojim se pa, da vseh tistih velikih koristi končno vendar ne bo, ker se bo pri tistih socijaliziranih podjetjih ustanovilo toliko in tako toplih gnezd za najrazličnejše osebe in se bo še dolgo dolgo gospodarilo na tako širokovesten način, da bo izginil ves dobiček — ne sicer v žepe ddničarjev, zato pa v žepe koritarjev. Taka socjializacija bo donašala velike koristi šele po mnogih in velikih žrtvah. Princip pa je dober in evangelij lep, kakor je lep evangelij Kristov, ki se pa v življenju uporablja navadno le, da se z njim ljudi slepi. Toliko o knjižici in njeni vsebini. Priporočam jo vsem tovarišem, da ne pozabijo na njo, temveč jo pazno prečitajo in tudi skrbe, da jo ljudstvo čita. Črnagoj. Ljubljanski Zvon. Izšla Je za leto 1920. januarska številka tega našega najboljšega mesečnika za književnost in prosveto. Vsebina je sledeča: Oton Župančič: Na rnolu. — Franjo Roš: K veliki maši. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. (Dalje prihodnjič.) — I. Vavpotič: Epilog ,,Jugoslovanski razstavi" v Parizu. — C. Golar: Pomladni sen. — Ivan Zorec: liajduk Slmo. — C. Golar: Napitnica. — A. Funtek: Ignacij Borštnik. — Ivan Albreht: V zatišju. — Franjo Roš: Nocoj. — Fran Govekar: Žabota. (Konec prihodnjič.) — Janko Samec: Pan. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. Med književnrml poročlli Je laskava occfla Ganglovega ,,Vinskega brata" iz peresa Antona Funtka. Tudi čitamo Erjavčevo oceno Pedagoškega letopisa za leto 1916., 1917 in 1918. Na tisku in papirju se na }aiiuarski številki pozna, da je izšla v drugi tiskarni.