Gospodarstvo. Mariborski trg, dne 1. avgusta 1925. V noči od 31. julija do 1. avgusta je deževalo celo aoč in zato je bil tudi trg v soboto, 1. avgusta slabo preskrbljen in tudi slajbo obiskaa. Šele po 10. uri, ko je dež preaehal, je bila kupčija živahaejša. Ali kljaib temu je bilo 11 sbaainarjev in 30 z zeleajavo ia krompirjem ia 12 s sadjem aapolnkaih vozov aa trgu. Slaniaarji so prodajali sviajino po 20 do 25, slaaiao po 22 do 25 in drob po 15 D 1 kg, domači mesarji pa govediao po 10 do 17.50, teleiino 12.50 do 17.50 ia svinjino po 20 D, klobase 20 do 35, prekajeao meso 25 do 35 in drob po 8 do 15 D 1 kg. — Perutnina. Bilo je je okoli 500 komadov. Prodajali so se piščanci pd 15 do 25, večji 25 do 75 D par, kokoSi 25 do 50, race, goske in puraai, mladi in stari po 30 do 100 D koaiad. Domači zajčki 8 do 40 D komad. — Krompir, zeleajava, druga živila, sadje c v e 11 i c e. Ceae so bile krompirju 5 do 5.50 za mernik (7 in pol kg), oziroma 1.50 do 2 D kg. Česea 4 do 6, eebala 2 do 3 D veaec. Solata 2 do 3 D kg. Glavaata 0.50 do 1.50, ohrovt ia ohrovtna repa 1 do 1.50, zeljaate glave 1.50 do 5 D komad. Karfijol 2 do 10 D komad. stročni fižol 4 do 6 D kg, grah 7.50 D littr, jajce 1 do 1.25 D komad, trapistovski sir 32 do 35 D kg, mleko 2.50 do 3, masliao olje 22 do 25, bučao olje 16 do 18 D kg, aiaslo 40 D, kuhaao maslo 54 D 1 kg, kuhinjska zelenjava 0.25 za kupček. — Loačeaa ia leseaa roba. Prodajala se je po 0.50 do 160 D, lesene vile za seao po 15 do 20, grablje 20 aio 25 ia cepci po 15 D komad. — S e a o in slama. Kmetje so pripeljali v sredo, 29. julija 8 vozov seaa ia 5 vozov slame, v soboto pa radi deževaega vremena saaio dva voza seaa ia en voz rogoza aa trg. Cene so bile seau 45 do 65, slami 30 do 37.50 D za 100 kg. Rogoz se je prodajal po 6.25 D snop. — Letos bo sicer sena ia slame dovolj, toda radi večkrataega deževnega vremena vendar ae v toliki obilici, kakor ga je bilo laasko leto. Mariborske sejmsko ptoročilo. Na sviajski sejem dne 31. julija 1925 se je pripeljalo 199 sviaj; ceae so bile skdeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 100, 7—9 tedaov stari 125 do 187, 3—4 mesece stari 200 do 350 5—7 mesecev stari 350 do 400, 8—10 mesecev stari 550 do 675, 1 kg žive teže 13 do 14, mrtve teže 15 do 17. — Prodalo se je 122 komadov. XV. poročilo Hmeljarskega društva o staaju hmeljskih aasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR., 30. 7. 1925. — Tudi miimli tedea je lrajalo isto povpraševaaje na trgu kot v prejšnjem tedau, toda pri padajočih ceaah. Plačevalo se je 2250 do 2300 6K za 50 kg. Vsled ugodnega vremena se staaje tukajšajih nasadov lahko ozaači kot dobro ia upamo, da bomo dosegli dve tretjiai laaske množiae. Cvetje prehaja v kobule. Pričakuje se blago prvovrstae kakovosti. Mrčes je, izgiail. Slabo stanje kažejo drugoletai nasadi, potem oai, v katerih se ni škopilo zoper uši ia slednjič tudi oni, ki so spomladi trpeli po bolhaču. V predprodaji se plačuje 2300 do 2500 čK za 50 kg. Z obiranjem bodemo pričeli med 10. ia 15. avgustom. — Maienburg na Bavarskem, dae 27. julija 1925. Grozovita aevihta dne 23. t. m. je povzročila v hmelj. nasadih prav obilo škode. Nevihta ni prevrgla ia polomila samo obilo drogov, nego je prevrgla pdsamezne stebre ia cela ogrodja v žičiiih nasadib. Drogi ia stebri so se zopet postavili. Okrepčevalai dež te dai zaraore še veliko pomagati. Oetje prehaja polagoma v kobuk. Obiraaje se bo pričelo koncem meseca avgusta, oziroma začetkom meseca septembra. — »Saazer Hopfen mid Brauer-Zeitung«. Vrednost denarja. Ameriški dolar staae 55—56 D, italijaaska lira 2—2.30 D, čehoslovašlca kroaa 1.60—1.65, aeroška marka 13.10—13.20, avstrijski šiling 7.70—7.80. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.32. O REJI DOMACIH ZAJCEV. Krmljenje. Ako hočemo zajce pravilao krmiti, tedaj ne smemo pozabiti, da so to živali, katenih predniki so živeli divji v aaravi ia da jun moramo dajati vsaj tečae ia prildadae hraae, ako smo jih že oropali zlate prostosti. V prosti naravi iaia zajec na razpolago dovolj trave, detelje, slame, seaa, zraja, drevesne skorje, koruznih ste- bel ter vode in si sam izbira, kaj bo užival, suho ali zeleao krmo. Zato moramo tudi mi skrbeti da jim nudimo prav obilo spremembe. Postavimo pa si prarilo: .v krmi aaj zajci imajo veliko spremembe. Akoravno mnogo zajčjerejcev misli, da povzroča zeleao krmljeaje domačim zajcem marsikatere bolezai, veadar se vsi veščaki striajajo v tem, da je ia ostane zeIeaa krma najnaravnejša krma za zajce. Pri krmljeaju z zeleno klajo aiso živali le veliko živahaejše; ampak se tudi bolje rede. Dobra straa zekae klaje pa je tudi ta, da jo je ceaeje in lažje pridobivati, aego suho krmo. Seveda je treba pri pokladaaju z zeleao klajo velike previdaosti. Mlade detelje ia trave se zajec kaj rad pre-več natlači ter vsled tega često oboli in pogiae. S posebao slastjo ia brez škode pa jedo zajci regrat, eriko ia razao kuhiajsko zeleajavo. Pesa, repa in koreaje so jim pozimi zelo dobrodošle, ker so jako sočaate ia ostalo krmo aekoliko poslade. Sirovih krompirjevih olupkov, ki jih pomešamo s poparjeno deteljo, se domači zajci vedao razvesele. Tudi mlado listje razaega drevja in grmičevja jim gre v tek, kakor akacijevo, hrastovo, brezovo, smrekovo, lipovo ia leskovo. Škodljiv©pa j,e listje od čebulaic, trobelike ali aiišjeka, rdečega naprstnika, pasjega zelišča, aorice, zlatice, kakor tudi češajevo ia slivovo listje ia krompirjevica. Najboljša suha krma ia suha detelja, katere ae sme manjkati aiti pokti, kajti pokladaaje suhe krme z zeleao obeaem, prepreči marsikatero nevšečao posledico zelea^ga krmljenja. Kot suha krma prihaja v poštev tudi oves, katerega pa je dajati le v majhnih porcijah. ALi je zajcem potrebno dajati tudi vode, ali ae, o tem se slišijo različna aiaeaja. Maogo je zajčjerejcev, ki meaijo, da je voda samo zajki potrebaa, ia sicer dva dni pred porodom ia dva dai po porodu. Pretežaa vcčir na je mneaja, da kuaci potrebujejo vodo ia smatra odtegaaje pitne vode za trpinčeaje. Na podlagi dolgoletaih izkušeaj se je izkazalo, da je pitaa voda za zajce aeškodljiva, čeravao ob izključno zelaem krmljeaju tudi brez vode morejo izhajati dalje časa. Saj tudi divji zajec ima dovolj prilike, das pride do pitae vode, ako je žejea v vročem letaem času. V ziiaskem času se priporoča sledeoi aačia krmljeaja i» aapajanja: Seao, kuhan krompir ali krompirjeve olupke z otiobi, oves ali koruza, toda ne preveč obeaem. Kadar jim damo pese, repe ali koreaja, tedaj ae potrebujejo vode, pač pa kadar dobe samo kuhaao krmo. Voda ae smi biti premrzla, ampak mora biti toliko mlačaa, da jo laUco pije brez škode za zdravje vsak človek. Posodice za vodoni puščati v kletkah, ker jih živali aavadao prevržejo. Zadostuje že, ako jih deaemo med krmljeajem za jkaikils 5—10 miaut v kletko. Živali se lahko v tem času napj> jejo, če so žejne. Tudi v poletaeai času morajo imeli kuaci vedno dovolj sena v kletkah. Sicer se ga dostikrat niti ae dotaknejo, ker jim je zeleaa jkraia bolj všeč, toda pozabijatš vseeno ae smeaio nanj. Glavna krma naj bo poleti zeleaje. Skrbeti pa moramo za čim večjo spremembo t*r ae smemo z eao in isto vrsto krmiti predolgo časa. Prav dobro storimo, ako tudi poleti večkrat krmimo izključno le suho krmo, recimo dvakrat aa tedea. Tiste dai živaji aapajamo, druge dai pa dobijo zajci itak dovolj rastlinske vode v zeleai klaji, ako je dovolj sočna. V posebn©' vročih daeh pa je kljub temu dobro poauditi živalis* nekoliko vode, saj škoditi itak ae more. Zelo priporočljivo je, osobito po zimi, ako primešamo vodi krayj«g8: ali kozjega mleka. Posebao hvaležne za tak napoj so doječe zajke, katerih mladiči se aa,.ta načia boljše razvijajo. (Konec prihodnjič.}